flOVICE LETO III. - it. 26 V KOČEVJU, DNE 28. JUNIJA 1958 Šolski odbor je gospodar šole! Preteklo soboto se je v Kočevju sestal plemfln občinskega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva kočevske občine. Poleg članov občinskega odbora so bil; navzoči tedi predsedniki šolskih odborov iz vse občine. Najprej so izvolili nov sekretariat občinskega odbora SZDL,, predsednika in sekretarja, nadzorni odbor in komisiji za žene in družbeno upravljanje. Nato so razpravljali o glavnih nalogah šolske reforme je govoril učitelj Ludvik Golob, zadnje občinske konference SZDL. rih volivcev, raznih sestankih in v tisku premalo govorili in pisali o spremembah v šolstvu, ki jih narekujejo potrebe in naš razvoj. Ena glavnih hib sedanje šole je v tem, da je vse preveč odtrgana od okolja, v katerem živijo učenci in njihov; starši. Učni načrti so natrpani s spoznavanjem vsega sveta, kar je za mladega človeka velikokrat tudi težko dojemljivo; nasprotno pa otroci v osnovni šoli pogosto ne poznajo domačega 'kraja, Industrije in kmetijstva, ki ise tam raz- SEKRETARIAT OBČINSKEGA ODBORA SZDL Na sej, plenuma občinskega odbora SZDL Kočevje so bili Izvoljeni: za predsednika občinskega odbora SZDL Nace Karnič mik, računovodja p« Komični tovarni; za sekretarja občinskega odbora SZDL Andrej Pirnat, gozdar iz Kočevja, v sekretariat pa so bili Izvoljeni: Boris MikoS, prisilni upravitelj »Zidarja«; Ja-nez Rigler predsednik OblO, Anica Nagode, gospodinja; Lojze Raidi, uslužbenec, Nada Drobnič, učiteljica; Karel Mlkulič, pod. prid ednik Okrajne zadružne zveze, Rudi Orel, tajnik občinskega sindikalnega sveta, Andrej Pirnat in Nace Karničnik. Za predsednika nadzornega odbora pa je bil Izvoljen Ivan Arko, šef uprave za dohodke pri ObLO Kočevje. ° halogah organizacij Socialistič-zveze pri uvajanju šolske refor-j7e ie govoril učitelj Ludvig Golob, avajal je, kateri razlogi narekuje, reformo šolstva in pri tem po. ul? s’ni m°go«e reči, da seda-nrf 7k ^"Pravila velike naloge pn izobrazbi in vzgoji naših budi. Spremembo šolstva zahteva druž-brai razvoj in to ni samo tehnična sprememba temveč preosnova šole, njene vsebine. Mnog; naši starši pa tudi prosvetni delavci še niso spoznali bistvo razloga za šolsko reformo. V temu je morda tudi krivda, da so na zbo. vija, ne zemljepisne lege kraja ter živali in rastlinstva, ki tam žive. Brez dvoma je, da bo dovolj, če bo po učnem načrtu učenec do 4. razreda. osnovne šole spoznal svoj kraj, zgodovino 'kraja, sedanjost in vse kar tam živ,; in raste. Vse to pa bo v novi šoli zahtevalo tudi več sredstev, predvsem pa bo moral predavatelj prvi spoznati kraj, v katerem uči, To je dostikrat težko, ker o tem ni napisanih učbenikov in je treba zgodovino spoznati po izročilu, sedanjost in prihodnost pa spoznavati z delom v organizacijah in organih upravljanja. Od 22 šol, kolikor j:ih je v občini, ima le šest šol svoja igrišča, vse šou le nimajo svojih vrtov ,;n še ti vrtovi, kar jih je, so bolj namenjeni potrebam učiteljev in ne spoznavanju naprednega kmetijstva. Težave so tudi z učili, vendar se bodo morali šolski odbori kot gospodarji šol sami bolj zavzeti in poiskati tudi domače vire. Tako bi lahko pri lovskih družinah dobili nagačene živali in sploh spoznali domače živalstvo, pri kmetijski zadrugi pa b; lahko dobili razna semena, gnojila Itd. Skratka, ob večji aktivnosti bomo lahko nekatere probleme šol rešili hitreje. Organi nove šole bode : upravitelj kot pedagoški vodja, šolski odbor kot gospodar šole in učiteljski svet, ki bo imel vzgojno izobraževalne naloge. Delo šolskih odborov bo moralo biti mnogo bolj stvarno m dinamično. Tam kjer je malo otrok, so lahko vsi starši šoloobveznih otrok člani1 odbora, v Kočevju pa bodo šolski odbori zaradi velikega dela imeli tudi komisije. Ob koncu plenuma so prisotni sklenili, naj bo prva naloga organizacij SZDL, pomagati šolskim odborom prj delu In postopoma dopolnjevati reformirano šolo. Mc Cena 10 din 25 AKTIVOV LMS 25 mladinskih aktivov z okoli 700 člani deluje v občini Kočevje. Osem mladinskih aktivov deluje v podjetjih, 1 na gimnaziji, 1 v Vajenskem domu, kmečkih mladinskih aktivov pa je 15. V našh vaseh je še precej mladine, ki živil izven svoje organizacije. Zato bodo morale organizacije Socialistične zveze posvetiti vzgoji mladine več pozornosti in skrbi1. 4. JULIJ NA VIDMU Člani Zveze ,borcev in ostali delovni ljudje Vidma m okoliških vasi se pripravljajo na proslavo Dneva borca — 4. julija. Tega dne bo pred spomenikom padlih borcev na Vidmu spominska svečanost. Foto-amater L. Čampa je dal sliki naslov »Igra svetlobe s senco« Politična dejavnost v Dobrepolju Urednik — je dejal: »Veš, iz Dobrepoljske doline je zadnje čase ma. lo vesti. Ne kaže tl drugega, zajahaj svojega konjiča in se odpravi v Do. hrepodje.« Ne bom opisoval vožnje proti Dobrepolju. Cesta je bila še kolikor toliko dobra, kar gre zahvala našim cestarjem. Prav vesel sem bil, ko sem se na Vidmu spet sešel s starimi, znanci. Pogovor je tekel o tem in onem, o košnji, ki bo srednje do- Ali bodo učitelji na vseh šolah? jetns k°r drugi javni uslužbenci so teli LlJ raV° 7A 8Prejcm perspek-stva^ ™^rta za razvoj kmetij. Vkn, "fSanlzacije SZDL bo treba Člani voIlvce> ki še niso tina SZPL" Teh J" skoro še četr-nh.v.8f‘l1 votivnih upravičencev. °‘lVor »» "^anizlral pr^jN( | J za /bme, predvsem za "ih on” sekretarje osnov- jUi kanizacij; na teh seminar- Vlr bl Predelovali gradivo s *kalni°ngrC8a ZKJ- Skupaj s sin-svetom bo skrbel za čim »ainn„„ Jo organov družbenega nejs£ javljanja In vplival na tesno. sodelovanje podjetij s komu- lnZ*r,1adlnsitbn vodstvom bo po-L\1S v organizacijo n« terP^I?em S® kmečko mladi- ko,'raž, ^f|”'1?,hl1 vso P°moč Pri nibnu -""J" in vključevanju v OhT deloyne brigade, da bo,iaHkl MMr bo tudi poskrbel, Pripravni8®, °8novne organizacije bi po f,,. okvirne načrte za delo načrtih tudi delale. Pogled na Videm-Dobrepolje Na Dan borca vsi Kočevsko Reko moči za te kraje še posebno težavno. Kaže, da ise jeseni pouk ne bo za čel v Kuželju, Predgradu, Borovcu" Vijmolju, Oneku in še kje drugod. O teh vzrokih so razpravljali tudi na seji plenuma občinskega odbora ffiDL in je bilo slišati , da v' teh krajih niso imeli pravega odnosa do mladih učiteljev, da jim šolski odbori niso zagotovili primerna stanovanja, prehrano, drva itd. Danes je zakonsko določilo, da je za otroke šola obvezna, že v’večini *> prSvlja^X3spreSTb'kt^ ^dS/^tT6 ■znf. -j7 S? Erk " nosov do učiteljev, naj sami razmi. živi v Radiu in našem dnevnem ti- Seveda, tudi oni imajo v srcih sujo, koliko lahko vsakdo naredi, da siku so opozorili naše prebivalstvo ohranjene dobre Kočevske ljudi, kjer bo učitelj ostal v kraju in ga bodo da se letos za prve julijske dni pr;- so našu svoj drugi dom. In v zahva-sprejeli za svojega. pravilja na Kočevskem veliko parti- to vaem tem so se namenili nekda- Šolski odbor sprejema in odistav- zairsko slavje. nji partizanski tehniki, da za Dan j? °**11 Pričak0- Krajevni odbor ZB NOB v Kočev V ^ P3*™*3*' obiščejo naše od občine, da jun bo ta že pre- ska Reka je skupno s tehniki.par Pairtfcans3fe družine in z njimi obu. w r,a'x . tizani v Ljubljani nrim-wil nw™ dijo spomine na velike dni. Prva bo V Kočevju bi rabili 5 družinskih in program. P P1^' n patrola pričela v Jelemdolu in v Gril samskih stanovanj za učitelje in v lužnem delu uaSo čaricah; 3. julija zvečer bo priredila profesorje in če ta stanovanja ne v času NOB bile r™« sko 80 miting, nato pa nadaljevala pot sko. bodo preskrbljena pravočasno, bo edinki med partizanske zi Mlako, Primože in Koče v Kočev- ci tu vprašanje, kako se bo pričel škem Snežniku delili ih,dt iST”1" 81(0 Reko- Druga patrola bo pričela f Drago, Srednjo vas ta Travo, kjer bo miting. 4. julija bo šla patrola preko Medvedjeka, se ustavila na »Bazi 12« pri Taborski jami, šla v ifei- - “ - - občin Lašče ta Dobrepolje na zadnje zborovanje v tem šolskem letu. " ----- S3cie VOdJJa teJniCa MarU" TURISTIČNA TAKSA uo rnrung, ua-ieuuje juuro Pred kratkim je tudi: ObLO La- P8 150 potovala skozi; Gornjo Brigo, A .ITVPOlOil aaIIaIf .. l—: • , Drogin C? n rl>-«l U,: K im ituv+aV it Prosvetni delavci na Turjaku ko. Tretja patrola pa 'bo odšla iz Novih lazov skozi štalcarje, Moravo, Kaptol, Ajbelj, Dol. Brigo, kjer bo priredila miting, naslednje jutro rTea kratkim je tudi; ObLO La- P8 "° potovala skozi Gornjo Brigo, Niko Valjavec, šolski upravitelj sprejel odlok o pobiranju turi- Rre^°. Sadni hrib ta Mokri potok v iz Velikih Lašč, je prebral referat o stične takse na področju občine La Kočevsko Reko. 8011 Roudarit je ?če- Turistično takso so dolžni plal Sama Kočevska Reka pa bo na %z0sm =?wm. Bsšm ne organizacije skupnost, zgodovi- ostalem času pa 20 din za eno noč. ve padlih. Zatem pa bo veselo parno, usposabljanje mladine za odlo- Turistično takso so gostišča dolžna tizansko rajanje ob zvokih godbe citev pri izbiri poklica. pobirati ta jo odvajati OhLO Lašče. Ljudske milice iz Ljubljane, skečih Okrajni Inšpektor Vidic je naka D?h.odko M turistične takse bo upo- tehnikov-partizanov ta harmonikar-zal važnost računstva saj je mate- ra™ °bLO 23 Pospeševanje turi- Jev Jz Kočevske Reke. Patrole bodo matika osnova tehnike. Učence je Kma' m svoJein pohodu odkrile tudi spo- treba naučiti logičnega mišljenja. -------- minske plošče itn položile cvetje na Matematiko mora predavatelj pove- NAPOVED VREMENA grobove padlih. zovati k življenjem ta delom, v ka- vrm>on„„. ^ Partizani, prebivalci Kočevske — terem živimo. teden7^Z7 ^^nji 3. in 4. julijTpridite na mitinge v Eržen, učiteljica iti Velikih stalno vreme, .lo^tonra to-V »fckaenci petorMl prt Ježrtu lija ptoho le ne«*..’ ^ Marjn„ ^ e&) Za tem, ko je pri urejanju notranjih vprašanj obstala nova francoska vlada na pol poti, se je v zadnjih dneh začela v Parizu izredna zunanje politična živahnost. General De Ganile pripravlja virsto mednarodnih posvetovanj, na katerih želi seznaniti svoje zahodne zaveznike o bodoča politiki Franclje. Te dni sta imela De Gaulle ta generalni sekretar Atlantskega pakta obsežna posvetovanja o bodoči vlogi Francije v tem paktu. V prihodnjih tednih pričakujejo v Parizu obisk angleškega ministrskega predsednika za tem pa ameriškega zunanjega ministra Dullesa. Po trditvah številnih opazovalcev v Parizu, bo v bližnji prihodnosti Francija sprožila novo akcijo za izboljšanje mednarodnih odnosov. Francozi nameravajo poživiti, priprave za konferenco na najvišji ravni ta v zvezi s tem dati pobudo, da zahodne dežele priznajo Kitajsko im prekinejo svoje odnose s Oangkaj. škom. Francija bo po vsej verjetnosti v kratkem vzpostavila tudi diplomatske odnose z arabskimi deželami. Ti so bili ob napadu na Suez prekinjeni. Francozi pa se močno zavzemajo, da bi prišlo do obnovitve načrtov glede evropske varnosti in bi ise pri tem upošteval načrt o razorožitvi Srednje Evrope, ki ga je izdelal poljski zunanji minister Ra-packii. Libanon še vedno predstavlja izredno nevarno vojno žarišče na Bližnjem vzhodu. Pretekli teden ga je obiskal sam generalna sekretar Združenih narodov, Hammarskjoeld. Združeni narodi so poslali v to državo tudi svoje opazovalce, katerih naloga je, da kontrolirajo mejo med Sirijo in Libanonom. Boji v Libanonu se nadaljujejo in je te dni prišlo v glavnem mestu Bedrutu do zelo hudih spopadov. Hammarskjoeld je iz Libanona odpotoval v Kairo, kjer sta se z Naserjem pogovarjala več kot tri ure. Čeprav o teh razgovorita ni bilo objavljeno nobeno poročilo, opazovalci vendarle sodijo, da sta se razgovarjala predvsem o rešitvi položaja v Libanonu ta o nevarnosti;, da v tej deželi intervenira Britanija s svojimi četami, Združene države pa s svojim btodovjem. Kot je znano, se ameri- ško bnodovje že ves čas krize v banenu zadržuje zelo blizu libai skih mej. Angleži pa so na C izvedli močno koncentracijo s\ Britanski načrt za bodočo up na Cipru je naletel na hud o Turkov, ki zahtevajo razdelitev ka. V nekaterih turških mesti preti britanskemu načrtu der striralo tudi po več sto tisoč 1 Grška vlada je načrt o Cipru ; teko odklonila kot nesprejeir k«r dejansko samo podaljšuje ^Paoijo tega otoka, gleda, da bedo Britanci kljub pi stom skušali izvesti svoj novi gram na tem otoku. Grško-turški odnosi so se v z s Ciprom tudi zadnji teden v< tako ^ J" Prišlo grško-turški meji, celo do hub incidenta. Grška vlada je zapre da bo prekinila železniški prom Turčijo, ako na turški strani ne doprenehalj ogrožati grških že Zaradi usmrtitve Imre Nagy Prišlo v Zahodni Nemčiji do p slaništvom Zahodne Ncmčiie tteoš ljudi ki so s kamenjem okna na stavbi veJeposlaništv rx,.7.4ZaM’|UČmih Posvetovanj predstavniki Tunizije, Marx Alžirske osvobodilne fronte, s jeli sklepe, da bodo v kratkerr noviiM alžirsko nacionalno vlad se Maroko ta Tunizija ne i počutiti ta hiti vame vse dol francoske čete v Alžiriji, st vladi ponovno izjavili svojo r pripravljenost, da pomagata oem v borbi za njihovo neat ta priporočata Franc« da svoje odnose z Alžirijo in S Afnko na pametni podlagi. Zahodnonemška vojska je čela prilagojevati svoj sest— videni jedrski oborožitvi. mumije; UH pi’ Stem brigad, ki ne bodo č kot štiri tisoč mož. Te en. številčno sicer slabše kakoa anrge vojne, po svoji bojni bodo znano močnejše Niti mim< NAROČNIKOM EN BRALCEM Na Dan borca, 4. julija delavci v tiskarni ne bodo delali, zato izide prihodnja številka »Novic« že v sredo 2. junija V POVEČANEM OBSEGU. Naročnikom v oddaljenih krajih priporočamo, da Ust pravočasno dvignejo na pošti. Uprava »Novic« uuuu »aje opremljali s t jem le na izrecni nalogi p sil Atlantskega pakta. Na meji med Jugoslavia - ---j-.*™ iu uruga omr menja. Obe strani sta se c da bodo z obnavljanjem j koj ta to vsaka država m ki ga po medsebojnem sj stalno vzdržuje. Zunanjepolitični komentar = Poroštvo molka Pravosodno ministrstvo Ljudske republike Madžarske je 17. junija letos izdalo uradno sporo, čilo o Izreku in izvršitvi kazni mul Imrom Nagyem in njegovimi tovariši. Poročilo ne pove ničesar o tem, kdaj in kje je bila tajna razprava, na kateri so sodili Nagya in ostale. Brez ozira na to, da sta Madžarska in naša vlada izmenjali pismi dne 18. in 21. novembra 1956, v katerih je madžarska vlada zajamčila, da proti Nagyu in tovarišem, ki so se takrat zatekli v ju. goslovansko veleposlaništvo v Budimpešti, ne bo izvajala nobenih posledic zaradi njihove dejavnosti v času madžarske tragedije, je madžarska vlada menila, da mora sedanjo protijugoslovansko kampanjo kronati s takim sramotnim dejanjem. Umor Imre Nagya lahko v Jugoslaviji smatramo samo kot surov in neizzvan naj>ad na našo deželo. Usmrtitev Imre Nagya pa ne predstavlja samo zaostritve kam-panje in napadov proti Jugoslaviji, ampak tudi dokazuje, da se kljub zagotovilom, Id so bila dana na XX. kongresu KP Sovjetske zveze, vendarle nadaljujejo metode iz Stalinove dobe, ki jih je ves svet, pa tudi sovjetski komunisti, obsodil in ki so toliko škodile stvari so. cializma v svetu. če upoštevamo groin- napade in pretnje Jugoslaviji, ki niso v nikakršnem sorazmerju s tolikokrat proglašeno željo za mimo sožitje med narodi, če tem napadom dodamo še objavljanje tajnih pisem, ki so jih izmenjavale Sovjetska zveza in zahodne dežele v zvezi s pripravami na konferenco na najvišji ravni in ob tem upoštevamo nedavno usmrtitev nekdanjih madžarskih voditeljev, lahko pridemo le do enega zaključka: v sedanjih pogojili so možnosti za konferenco na najvišji ravni manjše kakor kdajkoli po madžarski tragediji. Da bi še bolj zaostrili že itak napete odnose, nam v sporočilu o razpravi podtikajo, češ tla smo omogočili Imre Nagyu v času, ko je bival v našem veleposlaništvu v Budimpešti, da je lahko št; naprej deloval proti madžarskim revolucionarnim silam. Taka podtikanja na Madžarskem niso nič novega, saj so jih v času Informbiroja v procesu proti Itajku mojstrsko skonstruirali in celo trdili, da je tov. Rankovič prihajal na Madžar, sko na pogajanja z zastopniki kontrarevolucije. Pred dvemi leti pa so javno priznali, tla je vse to laž, tla so bile trditve na tem procesu postavljene samo za to, da bi poslabšali odnose med Jugoslavijo in drugimi socialističnimi deželami. Očitno je, da se tudi v tem pogledu stara praksa nadidjuje. 23. junija je jugoslovanska vlada v posebni noti madžarski vladi protestirala proti takim trditvam in hkrati ugotovila, da je bilo v času, ko st; je v našem veleposlaništvu v Budimpešti mudil Imre Nagy, to obkoljeno s sovjetskimi oklopniml enotami in da izhod iz veleposlaništva takorekoč ni bil mogoč Umor Imre Nagya, vrnitev nek. danjlh Itakosyjevih funkcionarjev iz Sovjetske zveze nazaj na Madžarsko in grobi napadi na na. šo deželo, polni laži in izmišljotin, kažejo, ila Sovjetski zvezi ni več potreben premor, do katerega je morala nujno priti |H> Stalinovi smrti, da uredi svoje domače zadeve. Vsekakor kažejo dogodki na to, da stoji Sovjetska zunanja politika pred pomembno odločitvijo: ali nadaljevati s politiko mednarodnega sodelovanja in mirnega sožitja, kakor jo je vodila zadnja leta, ali pa, verjetno tudi pod pritiskom Kitajske, zaostriti mednarodni položaj in skušati v oboroževalni tekmi dobiti odločujočo prednost, ki naj zajamči zmago v tekmi dveh blokov. Prva pot je za. nesljivo varnejša od druge. Družbeni plan in proračun občine Dobrepolje Sutjeska v peti ofenzivi Pred kratkim sta zasedala splošni zbor in zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Dobrepolje na ločenih sejah, na katerih sta razpravljala o predlogu družbenega plana hi proračuna občine Dobre- ljana, 1,170.000 dim. 29,271.000 dinarjev. V tem znesku četrta sovražna ofenziva (januarje všteta tudi dotacija Okraja Ljub. —marec 1943.) okupatorja in do- polje za leto 1958. Sredstva skladov bodo mačih kvislingov n; rodila zaželje-znašala nih sadov kakor sta imeli v načrtu skupno 10,781.000 din, stanovanjski in kakor sta želeli Nemčija jn Ita- Pred tem sta predlog družbenega Na področju obrtništva v letoš- sklad 8,439.000 din, k; se bo upora-plana in proračuna obravnavala še njem letu mi pričakovati bistvenih bil za gradnjo oziroma povečavo svet za družbeni plan in finance in sprememb. Večji dvig proizvodnje prosvetnega doma v Vidmu; mve- li-ja. Po četrti ofenzivi je bil položaj za okupatorja še težavnejši kot pred njo-. »Titove države« niso uničili. svet za gospodarstvo, ker je bilo to predvidevajo v obrti splošno druž- sticijskj sklad 3,823.000 din, del bo Glavna operativna skupina enot potrebno zaradi eventuelmih spre- bemega sektorja, saj se bo narodni porabljen za preureditev skladišča v NOV, ki jo je neposredno vodil tov. mamb in dopolnitev. Poleg tega je dohodek dvignil v družbeni obrti za v Predsbrugah za potrebe ustanovit- Tito, je izbojevala po bitki na Ne-bilo še ugotovljeno, da je bilo dose. 95 %. Na to bo vplivalo predvsem ve dnd. obrata; cestni sklad 648.000 retvi v svojem predoru skozi črno daj premalo sodelovanja med posa- povečanje sredstev za proizvodnjo din, ki ga bodo uporabili za vzdrže- goro, Hercegovino in Samdžak vrsto meznimii gospodarskimi organizacijami m občino, predvsem glede proizvodnih planov. V letu 1958 pred- večjo zmogljivostjo. Privatniki- bo. videvajo v občini Dobrepolje dvig do verjetno proizvedli toliko kot lani družbene proizvodnje in narodnega dohodka. Narodni dohodek se bo od polje bodo v letu 1958 lani dvignil za 7 %, na enega prebivalca bo znašal 47.649 din. V industriji v letu 1958 ne predvidevajo povečanje proizvodnje, temveč znižanje zaradi zaostalosti in preureditev obrtnega obrata, ki vanje občinskih cest IV. reda in na. zmag in v tem novo osvobojeno bo v bedoče lahko posloval s precej peljavo javne razsvetljave v Vidmu ozemlje. Tako je NOV na pomlad 1943. razširila svojo kontrolo nad ozemljem, ki je bilo za okupatorja z ozirom na stanje po drugih frontah zelo občutljivo. Vloga NOV Jugo- in Predstrugah. Družbeni plan upošteva tudi raž-Sredstva proračuna občine Dobre, ne druge ekonomske ukrepe za iz-znašala vršitev plana. Šolski uspehi na kočevski gimnaziji tfmn-mih marmor mr:o Zvonec v gimnazijskem poslopju MaJturo sta opravila z odličnim ljivo dijakinjo lepo doživetje, predviidenoda bi mjeV 'nves^ci‘siki v Kočevja je utihnil. široka -vrata so uspehom Mihael Petrovič in Vinko OLO Ljubljana je najboljšim di- 37 dija- ški bodo znašali približno 47 milijo- dinjam nov d;n. Kmetijstvo je ena najvaž- ob kancu šolskega leta je prav, maturanti. Odličnjakoma tudi ml kam bo peljala pot maturante. Ve-. nejsm panog našega gospodarstva. da pogledamo, koliko je obrodil trud čestitamo k lepemu uspehu! lik del njih bo nadaljeval s študijem, v letu 1958 računajo na zvišanje profesorjev v minulem šolskem letu nomrlnorro .Hin.hrwr .l/o 4.0/. l\T n H.utnr 1 ° se zaprla do jeseni, ko se bodo spet Mihelič. S prav dobrim uspehom so jakom liz vsakega razreda gimnazL naredili maturo 4, z dobrim uspe- je podelil knjižne nagrade, hom 6, z zadostnim uspehom pa 4 Na kraju še nekaj besed o tem, narodnega dohodka za 4%. Na dvig Ko govorimo o doseženih rezulta- Na katere fakultete se bodlo vpisali, in prizadevanje samih dijakov. V tih na gimnaziji, moramo vsekakor menda večina od njih še sama do- kmpti ieikp TVTYYil7WVlrHf> vnlivula * jLvicu.ru v-evmo. w ujm ^ ocuuu uv predvsem dobra izraba In obdelava Pre'-e’klem šolskem letu je obiskov a- omeniti najboljšo dijakinjo vse Sole bro ne ve. Kakor smo zvedeli, sta se zemHišč kakor tudi nruroMnin lo kočevsko gimnazijo 533 dijakov — Zdenko Merčun, ki je končala odločila za prosvetni poklic samo riba umetnih enniii in Jta 111 dijakinj. Razrede je izdelalo 68% vil. razred. 26. junija je Zdenko dva, za ostale pa bomo lahko zve- raba umetnih gnojil in vrsta raznih drugih agrotehničnih ukrepov. Pri dijakov iin dijaJkinj, popravne izpite sprejel z drugimi najboljšimi dijaki deli jeseni. Vsem, ki so z uspehom krorrrni r7nJ ni°nrVaVova-iY opt,vj rT1 ima 124, razred pa -bo ponavljalo 43 predsednik OLO Ljubljana dr. Ma- opraviti maturo, želimo na njihovi oovišania hektarskeo-a d« zna"'nc®a dijakov in dijakinj. Učni uspehi so rijan Dermastla, kar je bilo za mar. življenjski poti mnogo uspeha ... povišanja hektarskega donosa. živinoreja je pri nas še vedno ze lo važen faktor kmetijstva. Stalež vilo prašičev dn s skov. Posvečali kolikor toliko zadovoljivi, čeprav bi biti -lahko boljši. Rezultati po posameznih razredih V „Zvezdi" mlečna restavracija tem vizrA-i« m H- V I. razredu je izdelalo 64% dija. Nemara je vsakemu prebivalcu enake cenam alkoholnih pijač, ne SSs ssSi sEe £ tem tudi proizvodnosti mleka. V sadjarstvu pričakujemo napre dek. Pričakujemo večji pridelek sa- ‘j*.'kj"" dja, ki je zadnja leta slabo rodilo J J' zaradi- raznih elementarnih nezgod, predvsem slane. Izvajati bo treba gimnazye se^ je prijavilo 27 kandi 73"/«, V. 65%, VI. 79%, VII. 80 9/ kislo mleko. Kolektiv »Zvezde« pa meljlteje pogovoriti. in v VIII. razredu 100«/o dijakov in ima v načrtu ureditev posebne sobe v kavami, v kateri- bi bila mlečna Za sprejemni izpit v višji razred restavracija. Inventar za mlečno re-rvmJhAo Sc 97 Tum,:- »tavradjo je na razpolago, hladilne OBRTNIKI V ZAOSTANKU TV” rzrr “i rl,lr naprave tudi in zato z ureditvijo ne ža^zarad^e^otoerado-redno^ropljmje, predvsem zimsko TMSA ZSS. » in pomladansko. Kmetijske zadruge imajo važno vlogo pri pospeševanju in razvija- .... . . . - - - . nju socialističnih odnosov na vasi. če- 20 kandidatov je sprejemni Izpit Zaradi tega se bodo v bodoče, ko bo- utiPc^n°. dpravilo, 7 pa j!ih ima po-do od njih ločene nekmetijske de- liče1VetikfhLašč in šmtteneia no ® Preuredl'teV naj bi šle iz sklada od obrtnikov. Za I. In H. akontacijo eden, iz Fare in LbrSjf pa nih! ne v letu 1958. je bilo vplačanih komaj pravne izpite. 22 % davkov, kar kaže najslabši re_ V mlečni restavraciji bi poleg zultait v okraju Ljubljana. Kot smo mlečnih izdelkov prodajali tudi že omeniti, so najslabši davkoplače- 1-avnoStl (trgovine) morale posve- Za sprejem na učiteljišče v Ljub- ™le?n' sladoled »Lučka«, 3d ga bo. valcl obrtniki (vseh je .okrog 60) titTk pospEniu MM^kar ljani so se prijavili trije sprejeta sta ^ dobavljale Ljubljanske mlekarne, Skoraj vsi so v zaostanku m to kljub e ntaa lZKa bila pa dva Dva dijaka bosta šla v &>kolado. brezalkoholne pijače ,in temuda -majo sorazmerno dobre V togoviT^rbo dnižbeni doho- srednjo podoficirsko šolo JLA, eden ra3T Cene bi-bile dostop- dohodke ObLO bo prisl jen upora- dek dvignil za 42%. Na dvig tega Pa na vojaško akademijo JLA. bo vplivala predvsem reorganizacija ne širšemu krogu ljudi, predvsem biti proti tistim davkoplačevalcem, pa hi bila mlečna restavracija na- kt neredno plačujejo svoje obvezno- Zrelostni izptt-maturo je oprav- memjgua šolski mladini. sti do družbe, najostrejše mere in če ilo 1Q rvioTineoTiir/vir lX/Iolrit iiv»zx OA MO “ Za ta načrt kavarne »Zvezda« se ne bo šl° drugače -tudi, s prisilno Iz. trgovske mreže. Kljub reorganizaci- Ijalo 19 maturantov. Malturo so na-j-i pa se opaža, da sedanjih. 7 trgo. rediti: Miha Petrovič, Vinko Mihe-vin ne bo moglo zadostiti našim po. lič, Jože Lavrič, Helena Drobnič, zanimajo tudi vodilni ljudje na ob- terjavo. trošnikom. Ce primerjamo stanje tr. Eva Fabjan, Angelca Kos, t>anjo čini, zato M bilo treba pametno za- ^^^tvo1 ES, J^MeŽ^artjaT z novo sP7ne- lahko računamo, da bo letos še več- san, Marjam Zakrajšek, Franc Grl- kaj koristnega pridobilo. ObLO uporabil potrebne ukrepe dn r;ro vrak 1,0 ^ ”,ue:i °b" 2 trgovski poslovailmioi- vnajo v jeseni popravne izpite. visoke in dokler bedo te cene skoro (Nadaljevanje s 1. strani) POLITIČNA DEJAVNOST V DOBREPOLJU vezati kmetovalci z KZ Videm z do. govorjenimi pogoji, drugače pa nekateri kmetovalci, še precej nezaupljivo gledajo na novotartjo-koopera. cijo. Ko bodo uvideti, in to bodo prej ali slej, da je to dobra istvar, bodo -gledali kooperacijo z drugačnimi očrni. Občinska konferenca SZDL Dobrepolje bo v prvi polovici julija, želimo, da -bj lepo uspela dn ibi na kon-fermoi sprejeli sklepe, Id bodo koristni na vseh področjih političnega in gospodarskega udejstvovanja v teh krajih. Ko že -obravnavamo delo SZDL, naj dodamo še to, da namerava SZDL v jesenskem in zimskem Času organizirati vrsito zanimivih predavanj, predvsem s področja kmetijstva. Predavanja bodo spremljali s predvajanjem filmov. Pa še tole so mi povedali-: predvidevajo priključitev kmetijskih zadrug Ponikve m Kompo-lje h KZ Videm. Priključitev zadrug bi bila utemeljena predvsem z uldnitvijo trgovine pr;, zadrugah. Od prijaznih Dobrepo-ljcev sem se poslovil z obljubo, da jih kmalu spet Lesno Industrijski obrat Kmetijsko-gozdarskega posestva Kočevje obiščem. K. Oražem slavije se je z možnostjo morebitne, ga izkrcanja zaveznikov na Balkanu močno povečala. Tako stanje je prisililo Nemce, da so se odločiti za dramatično peto ofenzivo, za operacijo »Schwarz«, Id je z mnogimi najsrditejšimi in od- . ločilnimi boji -trajala od 15. maja do 15. junija 1943. leta. V vsej tajnosti so Nemci pripravljali to ofenzivo s -trdnim namenom, da uničijo NOV Jugoslavije ln njen Vrhovni štab, ki je zbiral svoje enote okrog osvobojenega ozemlja Sandžaka in Črne gore. Do 15. maja so sovražne enote zasedle predvidene položaje. Glavni cilj sovražnika je bil obkolit; enote Glavne operativne skupine NOV, jih potisniti na -gorske grebene Dur. j mltorja -in Pivske planine in jih tam- I kaj uničiti. Istočasno pa je imel Vrhovni štab NOV v načrtu razširiti osvobojeno ozemlje Črne -gore -in Sandžaka in tu ! počivati ter urediti in izpopolniti brl- | gade -in divizije, izčrpane v prejšnjih | več mesecev trajajočih bojih. Toda ; -dogodki so se razvijali h-itreje. Nemška generala Ldhr ln Lflters sta for. : sirala uresničevanje svojih načrtov, tako da se naše enote niso mogle spočiti niti dopolniti, marveč so mo- -rale -brez premora nadaljevat; izredno težavne in zahtevne operacije. ; Tako je bilo na eni stran; 117.000 spočitih sovražnih vojakov, dobro preskrbljenih z modernim orožjem, municijo, hrano m sanitetnimi po. trebščinami, na drugi strani pa 19.000 borcev NOV z velikim številom ranjencev in bolnih za pegavi- i oo. Ti borci so po več mesecev trajajočih -bojih prehodili na Stotine ki. i lemetrov, boreč se prestradani in \ premraženi noč dn dan, kar je znat- * no oslabilo telesno moč ,in odpornost i borcev in s tem udarnost enot. K te- { mu se je pridružila še neugodna zemljepisna lega jn gospodarski položaj -ozemlja, na katerem so se razvijale glavne operacije v pet; ofenzivi. Tako se je pričel ta neenaki boj na življenje in smrt. Kdo bi preštel vse primere nečloveških naporov, trpljenja, žrtv-ovanja in junaških smrti! Vršile so se operacije za operacijo z menjajočo srečo, umiki, juriši1, prebijanje obroča, varstvo ranjencev, pa zopet juriš, zopet umik, brez prestanka! Padali so borci, umirati ranjenci. Okrutnosti sovražnika s pobijanjem ranjencev in ujet. niikov niso strle moralnega tika in ; berbenega -diuha NOV. V tej neenaki borbi je bil ranjen tudi vrhovni komandant, maršal Tito, padlo je 8500 borcev, med njimi mnogo uglednih komandantov, ki so dajali * neustrašen vzgled ostalim borcem -kot n. -pr. legendami junak Sava Kovačevič, komandant 3. divizije. Po- enomesečnih bojih je postal položaj NOV v toliko ugodnejši, da so se pričele na raznih sektorjih ope- j racije končnega preboja sovražnih sil. Z nadčloveškimi napori ao proletarci v -odločilnih juriših zlom:ti zadnji sovražnikov obroč. Razbit je bil obroč na področju Ralinovca, kar je bilo odločilno za proboj naših sil v severni smeri čez Zelengor:- proti planini Jahorinl. Tudi peta ofenziva Nemcem ni prinesla pričakovanih sadov. Čeprav so sovražne radijske postaje -in tisk širiti propagando -o uničenju parti-zanskih brigad in divizij v črni go. rl, so prav te brigade osvobodile ma. Ione vso vzhodno Bosno z mesti Kladanj, Vlasenica, Srebrenica in Zvomik. Narodnoosvobodilno gibanje je izpričalo v peti ofenzivi vso svojo moč in žila vest. Enote NOV i$o kljubovale vsem preizkušnjam in pri tem Izpričale svojo bojno sposobnost ter moralno in politično čvrstost. To je moral priznati tudi sam sovražnik. Nemški general Lflters piše v svojem poročilu o rezultatih pete ofenzive med -drugim tudi tole: »Pictek bojev je pokazal, da so komunistične sile pod Titovim povelj, stvom odlično organizirane, da Ima. jo -dobro vodstvo in da je njihova bajna morala vredna občudovanja. Sovražno poveljstvo je bilo izredno gibčno iin itiudi v obrambi aktivno.« Proslave na -Sutjeski se -bodo ude. lažilli tudi 4 člani Partizana Kočevje. Rast kočevske lesne industrije Lesno industrijakl obrat Kočevje, ki deluje v sklopu Kmetijskega -gozdarskega posestva, predstavlja lesno industrijo v pravem pomenu besede. Na prostoru, kjer je še pred leti bdia pusta zemlja, je danes vrsta s dobno urejenih obratov, Iti dajejo kruh 414 dela/vcem in uslužbencem, obrati, ki dajejo družbi iz leta v le. to večji prispevek. Začelo se je 1947. leta z gradnjo lesno industrijskega obrata — žage polnojairmenikov. žaga je začela obratovat; že takc-j naslednje leto, 1951, leta pa je začela obratovati druga žaga takoi-menovana -»brenta«. Ostali obrati so začeli s proizvodnjo: žabo jama leta 1953, ki se je leta 1954 razširila na današnjo kapaciteto, mizarski in galanterijski ob. rat pa leta 1954. »Lesolit«, ki je med najmlajštoni obrati, je začel z delom maja lanskega leta, vendar se je do-sedaj že močno uveljavil in ima pred pred seboj lepo bodočnost. Naj povemo, da nameravajo žago »brenta« ukiniti m ibo v nadomestilo zato druga žaga obratovala nar mesto v eni v dveh izmenah, tam kjer je »brenta«, pa se bo rodil nov obrat, kjer -bodo -izdelovali embalažo iz luščenega furnirja. Predvideno je, da bo večina bukovega lesa predelanega v zaboje iz luščenega furnirja. To je v načrtu za prihodnje leto. Ko bo to uresničeno, se -bo bru-tto produkt na Lesno -industrijskem obratu dvignil od dosedanjih 500 milijonov na 750 milijonov din. V tem velikanu lesno predelovalne Industrije nenehno beležijo porast proizvodnje. 1954. leta je bila dosežena proizvodnja v vrednosti blizu 262 milijonov din. V letu 1957 se je dvignila na 580 milijonov din, — za 122% več kot leta 1954! Plan za leto 1958 pa govor; o 622 milijonih din proizvodnih izdelkov. Na svojih obrat,ih predelajo 60 % žaganega lesa, 40 % prodajo na do. mačem trgu in v inozemstvo. Predelava lesa v končne proizvode je bclj rentabilna, važno pa je tudi to, da ima pr; tem delu precejšnje število delavcev svoj vsakdanji kruh. Galanterija vse svoje proizvode izvaža v inozemstvo. Mizarski obrat izdeluje šolsko pohištvo, ki gre za za domači trg, za -izvoz pa izdelujejo kavarniške mizice in to za Hol lamdijo. Proizvodi Lesno industrijskega obrata gredo na vse strani sveta. Poleg Holandi je so kupci tudi jz Italije, Amerike, Vzhodne in Zahodne Nemčije, Madžarske, Izraela, Egipta, Alžira in še nekatere druge dežele. Blago je solidno izdelano in ima zato pri kupcih dober glas. Vrednost -izvoza dosega letno okrog 100 milijonov din. Da stvari v tem obratu gredo do. bro, ima pri 'tem velike zasluge obratni delavski svet. Obratni DS sprejema proizvodni-flnančni plan obra. ta, sprejema zaključni račun obrata, odloča o višini režijskih stroškov ln stroškov za investicijsko vzdrževanje osnovnih sredi1 tev obrata. Nadalje predpisuje poslovnik o svojem delu, izvaja ukrepe za pospešitev proizvodnje, dvig storilnosti dela, znižanje proizvodnih stroškov itd. Obra-tn; DS daje pobude in predloge centralnemu DS in UO v zadevah obrata, imenuje komisijo za sklepanje in odpovedi delsvnh razmerij za tiste delavce v obratu, za katere ni pristojna komisija v podjetju, odloča o številu stalnih, sezonskih in začasnih delavcev v obratu, usmerja dopuste in razporeditev prj delu, skrbi za štirokovno izobraževanje delavcev obrata Itd. ter predpisuje pravilnik o normah. Dela torej n; malo. Povedati moramo, da obratni DS opravlja svojo nalogo uspešno. Kako pa je z zaslužkom? Delavci so plačani po akordu in to pri. indi- vidualnem alj skupinskem delu. Razumljivo je, da itisti, ki je bolj mar. ljiv prj delu, tudi več zasluži-. Poleg svetlih strani moramo omeniti -tudi itemne, predvsem menjavanje delavcev. To največ v aprilu, in maju ter iv avgustu, septembru, oktobru in novembru. Lani je od 135 novih odšlo 86 ljudi. Problem -cdha. janja delavcev iz obrata bo treba temeljiteje proučiti-. Droga Stvar je veliko številk) obratnih nezgod. Teh je bilo lani 124 in 'to največ v mizarskem obratu. Lani se je ponesrečil skomo vsak tretji zaposleni na Lesno j industrij: 3-kom obratu. Število izgubljenih ur gre v tisoče. In finančna škoda? Samo za nezgode do 7 dni bolovanja je šl-o 300.000 din, poleg tega pa še socialno zavarovanje. Izguba v proizvodnji pa znese samo na plačah in dajatvah nad 3,200.000 din. Vse to narekuje, da bo 'treba temu problemu posvetiti večjo pozor, nost, da se število delovnih nezgod zmanjša na minimum. To se bo da- lo urediti le s skrbno higiensko tehnično zaščito pri delu ter poukom ljudi, da bodo pri delu previdni in se -bodo znali varovati pred nesrečami. Dodamo lahko še to, kako skrbi Kmetijsko gozdarsko posestvo za svoje delavce v času dbpustov. V Selcah pri Crikvenicd. so preskrbeti prostor za počitniško kotinijo svojih iju-di. Tu so postavili 10 montažnih hišic, ki jih izdelujejo v obratu »Lesolit«. Te hišice imajo kapaciteto od 20—40 postelj. Prva skupina je že šla na zasluženi počitek v lepe Selce ob sinjem Jadranu. Letovanje na morju ibo dosegljivo vsem članom kolektiva, saj -bodo znašal; obroki za dnevno oskrbo za odraslo osebo (hrana, prenočišče in turistična taksa samo 300 din dnevno, za otroke do 7 let istarost; 150, od 7 do 10 let pa 200 din. Ob tako ugodnih pogojih bo marsikateri član kolektiva z njegovimi -družinskimi člani preživel dopust ob našem morju poceni ih udobno. K. Oražem Svet Svobod in prosvetnih društev OBČINE KOČEVJE Vas vabi, da se udeležite prireditev V KULTURNEM TEDNU KOČEVSKE od 28. junija do 4. julija 1958 Spored: Sobota, 28. VI. ob 16. uri: Otvoritev slikarske razstave v dvorani množičnih organizacij; Promenadni koncert godbe na pihala DPD »Svoboda« Rudnik Kočevje; ob 20. uri: Marjan Marinc, komedija »Komedija o komediji«, DPD »Svoboda« Kočevje v Šeškovem domu; Nedelja, 29. VI. ob 15. uri: Goodrich-Hackett, drama »Dnevnik Ane Frank«, gostovanje Drame Slovenskega narodnega gledališča v Šeškovem domu; Ponedeljek, 30. VI. ob 20. uri: Marjan Marinc, komedija »Komedija o komediji«, gostovanje DPD »Svobode« Kočevje v domu Svobode v Šal ki vroi; Torek, 1. VII. ob 20. uri: Pevski koncert narodnih, partizanskih pesmi in pesmi tujih narodov, izvaja moški zbor primorskih študentov »Vinko Vodopivec«; Sreda, 2 VII. ob 19. uri: Koncert godbe na pihala DPD »Svoboda« Rudnik Kočevje v letnem kinu Svoboda v Šalki vasi, nato ob 20. uri: zabavna glasba in prosta zabava; Cetitek, 3. VII. ob 20. uri: Pero Budak, drama »Metež«, gostuje DPD »Svoboda« Rudnik Kočevje v Šeškovem domu; ob 20. uri: Marjan Marinc, komedija »Komedija o komediji«, gostovanje DPD »Svoboda« Kočevje v Kočevski reki; Petek, 4. VII. ob 10. uri: Promenadni koncert godbe na pihala DPD »Svoboda« Rudnik na Trgu Svobode, ob 19. uri: Koncert godbe na pihala DPD »Svoboda« Rudnik Kočevje v Gaju, nato ob 20. uri: prosta zabava s plesom. Štev. 26 ie„ c Žida eto z«, xL do stl > s )V ki KX- ne LOf ■V-io-V, ir. i nu j ib 30 tu I i- : ih j la Or r- V, ! le D- 1- e. >0 •o i, I )_ a NOGOMETNO PRVENSTVO OKRAJNE ZVEZE PARTIZAN Kočevski nogometaši so okrajni prvaki fP””«! rezultate niti predal poka- S turističnim očesom skozi Kočevje VrSE ZA POSPEŠEVANJE TURIZMA!!! Stran 3 “ . 7 —J ---umucupijti. ilu. »porocn rezultate niti predal poka- prvič-organizirano nogometno pr_ zato smo tekmo igrali. Mengeš ni la, kil so ga prenesli z ckraine zveze To so besede, s katerimi nešteto vesti in 'izletnih točk timoHAn-h , . venstvo okrajne zveze Partizana igral požrtvovalno, zato so Igralci Partizana. Nihče ni pojasnil, zakaj krajevnih poročevalcev prične svoje stke domačih krajev- IteZa vse om V ,koč®v5tUl S0®11" Ljubljana. Kdo je to organizacijo Kočevja že v 30 minutah dosegli 6 ne >diajo pokala tudi se ni predsta P°ročilo o prizadevanjih za razvoj ki p-tiileio z avtomobili rm ttsaJs flUl Skodovaio- Gostje so po-vodi1!, še danes ne vemo. Tekmova- golov $n zapečatiti usodo Mengša, vti zastopnik okrajne zveze vendar tm:zma domačega kraja Kako pa tako kratevno nranmiirT 65 .kl ne Pridejo vasovat v go- nje je bito v obliki turnirja na igri- sebi pa zagotovili prvo mesto,. Ves smo zvedeli od sodnikov, da je bil izgleda to v mestu? urejenih‘avl ah Sč ^ »«“*» postreže, šču Partizana GroslfPlje. že Pred čaa tclcme je Trobentar stal pod navzoč, pa se je umaknil. Vsi smo zelo ponosni na Kočevje Piri nas tega ni Na kolodvoru ra- došb to 7V^S,1 da so dobro- četkom turnirja je bilo opaziti, da dežnikom ob golu. Obnašanje igral. Partizan Kočevje je igral po pred k° ga razkazujemo starim znancem’ zen nekaj slik znanih letoviški h k™ ut™ ’ • tol i nai™anl' kar lahko za. bil večkrat;1 m-olnžen'''dioHi?61*'1’ ai nT M^tlgša je Mo zel° nediscipli- hodno dogovorjenem načinu disci. ki so pničlii po dolgih letih zopet na jev in plakatov za inozemske sejme osebja° Va ‘ ciranega strežnega Ib kratko obvestilo’ *1^° tU "* *** *w«e KOLEDAR 28. junija — Zorana Pavepa’ 29’ d™ija — Peter .. . .. KOČEVJE ška, gospodinja iz Mlake 5 — deč- Poročiti so se: Božič Anton, stroj- ka Alojza _ ce^ve 39' Umrl Je Vodopivec Iztok, Otrok iz tersto,0: *“»-■-»«» 2S.” ^*• *-■9 stara 18 let, Troha Ferdinand, logar iz Mazija 13, star 25 let in Turk LOŠKI POTOK 29ar«tt^ dfaV,^ ‘Z Crnega P°,t°ka Poročtia sta se: Kordiš Rudolf, ’ kmetovalec iz Hriba 85, star 26 let Roditi sta: Gumzej Nada, gospo- in Košmrij Antonija, kmtitovalka iz dinja Kočevja, Podgorska ul. 17 Retij 95, stara 21 let. \ r JF-- C|rek, l. julija — Bogoslav ^reda, 2. julija — Marija Četrtek, 3. julija — Nada ®k> 4- julija — Dan borcev Kočevje s stadionom v ospredju Strelski dvoboj SPOMINSKI DNEVI , . M/j xxocevja, r-oogorska ul. 17 e. julija 1941 so bili raztresenii le- — deklico Bojano jn Fajfair F"rančL J7',s pozivom na upor v Livoldu, "tozlju, štalcarjih In Kočevski Re- vrstice prepikre, a že v uvodu sem omenil, da vidi turist marsikaj kritično, kar se zdi domačinu povsem v redu, ker se je tega že privadil. je turizem pomembna ali celo edina pridobitna panoga kra. ja. Za rad, L tega bi morali vsi skrbeti za to, -da bi ustvarili za turizem ugodne pogoje, (da vsaj ne bl uničevati, kar je že urejeno), skratka, pokazati hi morati z vsem, da smo se tudi. v našem mestecu poprijeli načela — vse za pospeševanje turiz. ma~ !!____________ -ko. ZA SMEH IN DOBRO VOLJO Ta bi pa bil K Hruškovim prihajajo snubci. Eden za drugim so si podajali klju-ko. Toda pravega ni bilo med njimi. Končno se oglasi Lipe. Bil je mi-ren m delaven fant, pa tudi postave je bil čedne in materi se zdi, da bi bil pravi zet. Poklicala je Spelco v kot in ji pošepne: »Ti, ta bi pa bil! Meni je res ze-Io všeč!« Špelca grdo pogleda mater in ki. Iona je štela 400 mož. Partizanski napad je bil uspešen in so prizadejali sovražniku precejšnjo škodo. gibanje prebivalstva DOBREPOLJE Kudilj sta: Bradač Marija, gospo, m d „„ gr, deklico AnL O B 3AVE _ _ EmflBEis..«,-™ v sredini julija 1942 leta sozizvr- w M ▼ C ----- Ijane. uspehih, ki jih zadnje čase dosega T . . Seb|6než STS5MS.JADRAN.kZ” «,2, d,29 K^žim”'.?42*dsr ^S£. '"n*16 Ma 400 ”*• partbi™"'i 6«sa„"S: s IaSI SOmtolCA: 28 m 2». JmUj, ar hSSi «»njieniViiSihgl^SZalS," •J™6” filS to fl m >ArtiSti gcntinski film »žena iS <"" ^ z vojaško puško. Ce poleg tega da 80 le to™iatoo na papirju. ------- -- in 6. julija francoski barvni film vemo' da je ista ekipa ob priliki tek- Skrajni čas bi že bil, da tudli- te NUSICEV HUMOR »Lukrecija Borgia«. movanja za Pokal mladosti, dne 25. družine pričnejo s treningi in tek- Srbski humorist, Branislav Nusič, L L, izmed petdeset nastopa- movanji, saj imajo zato prav tako J® bM že v mladosti duhovit in odre- DEŽURNE TRGOVINE Jl0Č* eldP v Ljubljani, osvojila prvo kot strelska družina Kočevje mesto zav' Ko je učitelj v šoli razlagal v novomeški porodniškicTm fe rjSki film »Rlver Streti.™ ,sDfUm° ^o: X »^to, 7 t67. preb°d?i P0^1’ 7 TOe potrebne pogoje za svoje delo; 1judake reke, je po razlagi vprašal todiila Nose Marija eošnorl n^ ! PONIKVE, Dom počiitka 4 i„Hta a8' Junija’ od 7‘ do 12. ure to cd 15. dB. ^fka ekipa Kočevje zaradi potrebno je le malo več dobre volje. malega Nučiča: Pake 6 - dečka Rudtia 3 nemški film Tstom v zmloikem * 18‘ ure togoviim »Hrana«, Kolo. »ekatenh svojih članov ni tekmova. J »Ali mi lahk 1 Ruaija. wtu<< up v zoološkem dvorska ulica, v soboto 5. julija ob la v kompletni postavi, temveč je rr»TkT-r« « „ „ llRlhPim Aooil ifwtwnrfmn Tri, lifmGlcL TTlPiri na ct ADIQ lAMrtl,; z1l7Q otvol dtoja iz Tisov ca 10 co to modeli«. DOBREPOLJE angleški film —_VJtallu 2. julija nemški film »Strup v zoološkem vrtu«, 5. to 6. julija ameriški film »Rlver Stret 99« AMTVi rm vx _ __ 28. in 29. junija -»Razdvojeno srce«, Um-rl Io t „ . . vrtu« * uvorsKa uuca, v soboto 5. julija ob la v ^upiean postavi, temveč j ^ iz Ponikev 44 star 84 1™ " RIBNICA: 28. to 29. junija franco iftem,&su trgovina »Oskrba«, Uli. "da med nastopajočimi dva strel ski film »Oče, m-arna, služkinja Jažata ŠeSka' VELIKE LAŠČE ki J02«, 5. iin 6. julija ameriški OBVESTILO ««., vttiMjmu% sffssste«ssat»w4*-sa?- »Ali -mi lahko poveš kak pregovor?« »Seveda. Na primer: Norec lahko je rvwv, Anmijuinsiu porodnišnici pa dini7U a Clmipeir,man Štefka, gospo-2(lmkoZ Sel Pl1 1101311 6 — dsklico ZAHVALA Ob prezgodnji smrti našega ljubega sinčka, vnuka In nečaka IZTOKA VODOPIVCA izrekamo vsem, kl so nam v teh tež Izdaja jn tiska CZP »Kočevtid tisk« vpraša vS C™ ^o’v^ti v Kočevju. Urejuje uredniški od- deset pametnih.« bor — Odgovorni urednik Matija Cetinski — Uredništvo to uprava v Kočevju, Ljubljanska cesta 14 a, telefon 3-89. Naročnina je 400 din’ polletna 200 din in je plačljiva v naprej. Za inozemstvo je 800 din Tek. račun 617-T-265 pri NB DOLENJA VAS yRodilj, ata: Hočevar Ang?, gospo. IT* t Rakitnice 24 - dečka Pav. iz pLHeaigmain Marija. gosjyodLnja igorice 5 — dečka Ivana. KOČEVSKA REKA: 28. -in 29. junija ameriški film »Tarzan brani ZAHVALA Kolektiv LIP-a, Lesnoindustrijskega obrata Ribnica, se naj. lepŠe zahvaljuje šoferju »Avto« podjetja Kočevje JOŽETU GLAŠU ‘» njegovo požrtvovalnost v času vožnje z avtobusom na ekskur- Abral" ,B°Sn1, HrVatskl in Gorskem Kotarju. Direktor LIP-a, msberg Ciril, izreka vestnemu šoferju še posebno zahvalo. vaa^-• *» ■«” p« nemški film »Sanjave ustnice«. Narodni ban-ki-g-^ — Jtg&ZZZ T,Mm sSStiSRStiSi’i1 BZZSSZt-iiSSZ LOŠKI POTOK. 28. ,in 29. junija 600-12 ~ **o zahvalo. Posebno se zahvaljuje- vračamo, italijanski film »Pesem mlado, čuna-^-^^—r-— mo tov. Črnigoju, dr. Maroltu, ib-, sti«, 5. to 6. julija danski film »še Tj, . ,"0 . Marincu m medicinskim sestram za m prepozno«. Podružnica zavoda za socialno požrtvovalnost, da nam ga obude v zavarovanje Kočevje. življenje, uslužbencem Občinskega PRODAM ljudskega odbora Kočevje, učitelj. Usnjen jopič, kapo In naočnike Sk, mU Zb°ru osnovne 60,0 Kočevje, (Inozemske) vse skoraj novo ugod ^ 80s«,<)n‘.z» tolaBbo in pomoč, no prodam. Naslov v oglasnen^od- t"var,Su Ranim -in tovaii- delku uredništva Novic pod »moto- (l rl^,ig!' odseku za splošne zadeve, upra-slh. Naslov na upravj Novic v Ko- vl za dohodke OtiLO in zdravstvo, čevju. ni,n delavcem, vsem darovalcem IZGUBLJENO vencev in cvetja, za vso skrb pri po. Od Jugapetrola do Brega sem iz- grl‘l,l|l" gublla žensko jopico lilaisibe barve. Zahvaljujemo se tudi tov. Starče. Najditelj naj jo odda na upravo No. Y ’ . v- Ambrožičev!, sošolki šercer-vic. ~ Jcvi, pionirki Levstikovi za poslovil- ne besede ob grobu in vsem, ki so Od železniške postaje Kočevje do v. tako velikem številu spremili Rudhiika sem izgubil denarnico z "» njegovi prezgodnji zadnji poti, raznimi dokumenti na ime Gombač Pionirjem, kl so njegov grob zasuli Leopold, Roška 52. Najditelja pro- s cvetjem in vsem, ki so kakorkoli sim, da proti nagradi vrne doku- ^čustvovali z nami. menite. Učitelj se je ujezil, ker je mislil, da to leti nanj in je hotel vedeti še kak pregovor. »'Pametnemu zadostuje beseda,« je odgovoril Nušič. Tedaj je učitelj odšel po upravitelja. Ko sta se vrnila, je hotel učitelj slišati še en pregovor. »Nesreča ne pride nikoli sama,« je Nusič .izpopolnil svojo zbirko. RAZPIS odbora'KrtfevjT USlUŽbenska vPračanja Občinskega ljudskega razpisuje v “Pravi Občinskega ljudskega odbora mesto referenta za unovlnsko pravno zadeve z visoko strokovno Izobrazbo (pravid. ha) ali s srednjo strokovno Izobrazbo s prakso v upravni službi" Nastl,P službe takoj ali po dogovoru. Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom vložite v uradu tajnika ObLO Kočevje Rok za vlaganje prošenj je do vključno 30. jidija 1958 3 " NAJDENO Na Trati najdena očala dobite na upravi »Novic«. Vsem iskrena hvala! žalujoči: očka, mamica, bratec, sestrica, mama In strle z družino. OBVESTILO Obveščamo vse lastnike motornih vozil, da s 1 VH 1958 tovornih avtomobilov in dvokoles. Za popravila motornih vozil torej n:> »AVTO-SERVIS« KOČEVJE Srečanje z odlikovanci dela Z medaljo dela je bil od pred. sodnika republike odlikovan za pr. vi maj tudi STANE PAHULJE, obratovodja tovarne sukna »Tek-stilana« v Kočevju. Tovariš Pahulje se je rodil 10. oktobra 1919. v Bukovici pri Ribnici. Končal je nižjo gimnazijo In dve leta tekstilne šole. Bil Je Interniran in sodeloval v NOB. Po osvoboditvi pa že ves čas dela v tekstilni stroki. Tovariši iz sindikalne podružnice, ki so ga predlagali za odliko, vanje, so nam povedali: tovariš Pahulje je požrtvovalen delavec, Ima obsežno strokovno znanje ter uspešno vodi svoje delo. Svoje znanje m sposobnosti nesebično prenaša na ostale tovariše. Nenehno se bori za večjo proizvodnjo dela In boljšo kvaliteto. Mnogo svojega prostega časa žrtvuje za delo v podjetju In za kontrolo pri delu. Nenehno se bori proti vsem napakam, ki bi škodovale podjetju In skupnosti. Se posebno sc je izkazal takoj po vojni, ko je bila tovarna razrušena in jo je bilo treba hitro obnoviti. V podjetju je član delavskega sveta, K odlikovanju mu tudi ml čestitamo. Iz naših krajev /^~7—T~ r -T-Z NAM PIŠEJO UpUlLTjURNE Zbor laških upokojencev Ribnica v poplavi gostovanj Le nekaj informativnih vrstic, M nikomur ni neznano, da naše toul_ RAZGLASNA POSTAJA Na Vidmu je začela z delom raz-, glasna postaja. Nameščena sita Upokojenci iz laške občine so se razvidno, da je bil odbor delaven, da zvočnika, tako da bodo lahko vsi ob-zbrali v nedeljo, 22. junija, v šoli v pri pokojninskih zadevah pomaga veščem! o vsebini razglasov ObLO. Velikih Laščah na redni letni občni članstvu z nasveti, s prošnjami in v p*, vse^ vas6h te občine bodo v zbor. Zaradi slabega vremena ni bi- nujnih primerih tudi osebno inter- kratkem času postavljene razglasne natisnjenih v našem časopisju o turno udejstvovanje še zdaleč ni la udeležba najboljša. Zborovanju je venira. Zategadelj je Lojze Rigler, deske, s čemer bo prebivalcem vse- kulturnem udejstvovanju v Ribni- zadovoljivo, da je komaj opaženo, prisostvoval republiški delegat Her. upokojeni veterinar, predlaga! v kakor ustreženo ‘ Skl dolini, me more bralcu prikazati ker se ne oprime niti onih danih man Kmet, šol. upravitelj v poko- imenu članstva, naj ostane še nada- prave slike in obsega vseh priredi- možnosti, ki se nam same ponuja- ju, ki je eden najboljših delavcev v lje stari odbor, saj je zelo delaven STRUGE tev kot tudi ne vloge prosvetnih dru_ jo. Morali bi si priznati, da celo organizaciji upokojencev. Tov. Kmet in mu članstvo v vsem zaupa. Na šoli v Strugah nameravajo štev, ki so jih le-ta imela pri svo- nazadujemo. je govoril o novem zakonu o pokoj- Predsedniku, tajnici in 'blagajni- odkriti spominsko ploščo, na kateri jem delovanju. In kako to zagovarjati? Kako tonah. Poudaril je, da se je v mno- ku so dodeliti manjšo nagrado kot hedo Imena vseh padlih Stružanov Dela, k so jh pred let;, postavljali opravičiti tako počet je ? Ljudje, želj-gih primerih Izboljšalo gmotno sta, skromno priznanje za njihovo delo. v NOB. NI pa še točno določen da- na oder jn s katerimi so želi pohva. ni duševne hrane m notranje spro- nje upokojencev, vendar so še nekatere pomanjkljivosti, ki jih bo treba popraviti,. Predsednik društva, Ivan Keržan, vodja zemljiške knjige v pok., je podal Izčrpno poročilo o delu odbora. Med drugim je dejal, da je bilo J. P. tum, kdaj bo ta slovesnost. Kočevarji na proslavi Sutjeske le in priznanje javnosti, ne morejo stitbve, postavljajo opravičene za- ohrandtj ugašajoče slave, nliti jim hteve pa vse pogostejših In kvalitet - datt zadostno opravičilo o njihovi no bolje pripravljenih predstavah, »odsotnosti«; nasprotno, tudi pred Ustreči jim, se pravi, da moramo mesec; predstavljeni ansambel na postati dobri distributerji. In ta vlo- deskah ribniškega odra je pokazal ga nam ne dela nlkakih preglavic. ____________a__________^_> __________ Partizan Slovenije bo poslal na štvo bo dalo po dva člana, razen vsem, da imamo Ribničani celo ta- Da ibi zadevo ugodno speljali ter sklenjeno, da bodo imeli upokojenci proslavo obletnice bitke na Sutjeski Partizana Narodni dom, Ljubljana lantirane igralce, pr; katerih ne rešili, kar se rešiti da, smo se zato sestanek vsak drugi mesec, kar pa skupino 150 pretežno mladih telo- in Kočevja, odkoder gredo po 4 ude- manjka elana In dobre volje. Vpra- preusmerili na distribucijo, ker bd se ni zgodilo. Poročal je tudi, da je vadcev, funkcionarjev društev in leženci. Iz Kočevja se bodo prosla- šamo se le še lahko, kaj je potem sicer bila preveč očitna praznina, tovariš Mihevc iz Ljubljane obiskal okrajnih zvez. Ta skupina bo šla ve udeležili: France Kocjančič, Mi- vzrok temu mrtvilu? Kaj škriplje, Omenti je vredno, da ta »tuja ro_ upokojence in jim razlagal pokoj- <^ne 2. julija t. 1. na 48,9 km dolg po- lan Kocjančič, Matija Pirnar m La. da ne gre kot hi moralo iti? ba« ni vselej vredna visoke vstop- ninskl zakon. Odbor je preskrbel 113 progi: J' T do Ivanetič. članom premog In gostovanje upokojencev iz Ljubljane, s katero so Foča—Mil je vica—Jeleš—Govze— Cmo jezero—Ljubin—Grol—Ljučka Preostane le še bridko spoznanje, nine 120 dinarjev ter da bo treba počasi misliti na kakšno drugo bolj- Nastop poljanske mladine šo rešitev. Res je, da so številna go- razveselili svoje tovariše-upokojen- Ulb—(Hirčava — Miljen — Klada— ■ ■ * stovanja bila na zelo visokem nice in ostalo občinstvo. Odbor je Krekovi—Tjentište. V TjentiStu bo Prejšnjo nedeljo je mladina iz va_ na vaje ter tako žrtvovali mnogo V0JU (tu imam v mislih predvsem preskrbel članom 199 legitimacij za skupina tudi na osrednji proslavi. lSi Vimolja, Kraljev in Cepelj upri- časa. nastope ljubljanskih gledališč ter znižano vožnjo. Za okraj Ljubljana je določenih v zortia v Predgradu Igro v štirih de. Mladina jo igro ponovila tudi v drugih gostujočih Igralcev in kon- Tajnioa društva, Justina Jagodic, to skupino 30 udeležencev. Okrajna janjih »Morje«. Predstava je lepo Koprivniku, kjer je bil zelo lep od- oertruh skupin, ki so na splošno želi učiteljica v pokoju, je poročala o zveza Partizan je Kočevju omogoči- uspela. Mladina je za svoje požrtivo- ziv vaščanov. pnznafljo in ki jih v Ribnici želimo tajniškem poslovanju, Jože Samsa, la udeležbo na tej proslavi kot na- valno delo žela priznanje gledalcev, Prav dobro je doumel svojo vlogo Se več). Vendar se prav zaradi teh uslužbenec v pokoju, pa o blagaj. grado vsem onim društvom ki so se ^ ^ j® preko dvesto. mladinec Rauh Ivan v vlogi Milho- ne W smeli uspavati in prepustiti udeležila letošnjega pohoda »Ob žici Moramo priznati, da so igralci viča, pa tudi TkaUč Marija (Zlata) zimskemu spanju. Zato v Imenu okupirano Ljubljane«. Vsako dru- mladi, nekateri celo prvič na odru, in šterk Rozka (Darinka) sta zna- vseh kličem vsem, ki jim je do udej- so se pa zelo potrudili. Po napor- čaj svoje vloge lepo oblikovali. stvovanja na odrskih deskah ln nem dnevnem delu so radi prihajali Poudariti je treba tudi pomoč ne. vsem prosvetnim društvom, da se ----------------------------------katerih mladincev, čeprav sami niso poprimejo resneje dela In ribniško Igrali. Posebno zasluži za organlza. kulturno življenje dvignejo na tisto oijsko in tehnično delo pri igri mla- stopnjo, ki jo je Imelo nekdaj! dinec Pavlič Slavko Iz Cepelj. Ce- K-j prav je Invalid, je s svojim delom ____________________ niškem poslovanju. Iz poročil upravnega odbora Prifarska naročnica piše Naša naročnica Francka Juretič šiviljskega tečaja čestitam k njiho. Iz Amerike nam je poslala daljše pl. vemu prizadevanju. Le tako naprej smo. V uvodu piše, da je pridobila žene in dekleta! Vse kar se boste spet novo naročnico za naš list. »V naučile, vam bo v življenju prav zadnjih številkah .Novic’ smo videli prišlo, znanih Za avtobusno postajo Črni potok ZADNJA VEST mladina spet kmalu boto, 28. junija le odprli novo avtobusno postajo v Kočevju. Več bomo poročal; v naslednji številki. M. K. ' ?"£ "“togo pomagal učitelju Moharju, krajf^rlto miri d^Jgtoi pr?S^ke setnosti^Naši drfaro*laWOT oMjSt želT*^^ Zad°VOljni 0dhajali v _ Po do,»em *“■*»*• f**1" v so gasilce, škoda, da niso bila objav- Ijajo, da bo kmalu bolje. Da bi le g® večkrat pripeti, da posamezniki obišče. Ijena tudi njihova Imena, spoznali bilo. Nekateri brezposelni so že siti ne pridejo pravočasno na avtobusno smo samo Martina Papeža, ki je iteh obljub, ker od tega ne morejo postajo v Livoldu in zato ker bi bj-imel harmoniko. Tudi dekleta ln že- živeti. to vaščanom teh vasi zelo n,stre, ne, ki so obiskovale gospodinjski te- 14. maja je v Clevelandu umrla ženo, prosimo podjetje »Avto« ICo_ čaj v Livoldu, so se dobro postavi- tudi v stari domovini poznana Neža čevje In upravo podjetja »Snežnik« le. V Predgradu ml ni poznano, ven. Corel, rojena v Vasi v Kolpskl doli- Kočevska Reka, da bi se avtobusi ____________________________________________ _ IJf> dar kljub temu vsem udeleženkam ni. Bolehala je že dalj časa za slad. ustavljali tudi na križišču ceste nad tev osemletk in spremembo šol več ki, kjer bo predmetni pouk in med komo boleznijo, ki se ji je pridru- livoldskim mostom v primeru, da vprašanj, kako bo z otroci v tistih tistimi učenci ki bodo v skimni žila še pljučnica. Umrla je v staro- tam čakajo potniki. Posebno pa bi krajih, kjer ne bo osemletnih šol. učilnici z ostalimi razredi končali sti 73 let. Naj ji bo lahka ameriška prišel prav postanek avtobusa na Kal tor vemo, bodo osemletke samo šolsko obveznost, zemlja. Družini ln sorodnikom po- tem kraju pn povratku Iz Kočevja v Kočevju in Fari. V vseh ostalih O tem problemu so raznravHall koi^e Pa moje Iskreno sožalje. ali Ljubljane, ker marajo potniki pri šolah, tako imenovanih, niže orga_ tudi na zadnji seji občinskega v Nas stari rod v Ameriki se peča. izstopu v Livoldu narediti še 1,5 km nMrandh šolah, pa ostane pouk ta- odbora SZDL Kočevje ln bili mme- Antnn Turk iz Panežev mri Osil letu 1958 uredila obrat za predela- al umika eden za drugim. Mladi rod pešhoje po isti poti koder vozi avto- ko kot sedaj. Brez dvorna je, da bo nja, naj bi tistim učencem ki nn- Amxrn iurx iz r-apezev pn usu- vo izdelkov. To bo zelo ko- ae ne zanima za domovino svojlh bus. -j- -----r 1X1 118 Omogočiti otrokom enako izobrazbo Med starši je glede na ustanovi- učenca, Id bo končal šolo v osemlet. TO IN ONO ANTON TURK IZ PAPEŽEV MESNI OBRAT Kmetijska zadruga Videm ~ SS 2 SgMM •* 1—1 StiS«5A.Ml5S vasi. Kdaj bodo potem prišli vsi PREDSTRUGE na obisk v domovino, bd mogočte tu- kmetovalci na wsto, da M zaprašili Najboljša organizacija Sociali. «1 vzljubil domovino svojih star. ? <■*»*** <*- 1= *r-. Vaščani SEfi” £ 5W3S z - brezplačno. Turk meni, naj b; dala zadruga kmetovalcem, članom in nečlanom zadruge, prašek za zatiranje koto-radarja brezplačno tn naj bi se dragi. Zaključiti moram. Vsem KosteL cem in vam, ki urejate Ust, pošiljam lepe pozdrave!« Francka Juretič PISMO IZ EGIPTA že večkrat sem poslal pozdrave. NAJSTAREJŠI OBČAN 10 MILIJONOV ZA SOCIALNE PODPORE Za socialne potrebe je bilo lami v učinek P pa **** P«™* 208 <**. Pred vi- Eg^ta, kj£r služim v jugoslovan- J i™. dena sredstva za letos pa bodo zna- skem odredu JLA. Ponosen sem na šala v te namene 10,000.000 din. Po_ to, da služim v tem odredu, ker sem leg tega oskrbuje občina Iz družbe, menda prvi Iz Kočevja. Ni kar tako 94 let. In s tako vlso- nih sredstev 11 mladoletnikov, ki se Pošiljam lepe pozdrave vsem fan-ko danostjo se lahko pohvali Štefan nahajajo v raznih domovih po Slo torn s Kočevske, ki služijo vojaški Tomšič, doma Iz Žvirč pri Hinjah, veniji ter 22 oseb v domovih počit- rok v domovini. Pozdravljam drage k4 sedaj (od 1. 1954.) preživlja jesen ka. starše, znance in vse rudarje in jim življenja v Domu počitka v Panik- Pri dodeljevanju sredstev najpo- čestitam k prazniku — 3. juliju! vah. Tomšič je najstarejši občan v trebnejšim je potrebna pomoč orga. Pozdrav tudi NK Rudar, da bi imel občini Dobrepolje. Želimo mu, da bi nizacij SZDL, ki poznajo v kakšnih mnogo uspehov v tekmovanju! dočakal stoto letnico v zdravju in pogojih živijo ljudje, ki prosijo za Zlatko Jerebičnik zadovoljstvu, pomoč. El Arlš Opozorilo vsem VOJNIM OBVEZNIKOM, LASTNIKOM KONJ IN KONJSKE OPREME TER MOTORNIH VOZIL! nastala velika raizlika med znanjem meravajo prestopiti v gimnazijo omogočili, da bi vsaj sedmi ln osmi razred dokončali v popolni osemletki. Pri vseh- osemletkah so dijaški domovi, za katere bo samo letos prispeval ObLO Kočevje 3,300.000 dti_ nairjev In je s tem dana možnost, da starši za sorazemmo nizek 'prispevek pošljejo otroke v internate osemletk. Nekateri vojni obvezniki, lastniki konj, konjske opreme In motornih vozil, ne prijavijo pravočasno spremembe bivališča oziroma sprememb pri vozilih, s čemer ovirajo ažurnost vojaške evidence. Zato opozarjamo vse vojaške obveznike, da so po 145. In 146. členu zakona o narodu,; obrambi (Ur. 1. FLRJ, Sit. 30/55) dolžni prijaviti sleherno spremembo bivališča odseku za narodni obrambo pri ObLO Kočevje najkasneje v 16 dneh. Prav tako opozarjamo vso lastnike konj, konjske opreme In lastnike motornih vozil, da so dolžni takoj naznaniti vsako spremembo (nakup, prodaja, neuporabnost), najkasneje pa v 15 dneh. Za kršilce teh predpisov so predvidene stroge kazni. IZ PISARNE ODSEKA ZA NARODNO OBRAMBO ObLO KOČEVJE DVORANA NA VIDMU Kmetijska zadruga Videm je po dolgih letih odstopila prostore prosvetne dvorane Občinskemu ljudskemu odboru. Le-ta bo dal dvorano v uporabo TVD Partizanu ijjn množičnim organizacijam. Dvorana bo predvsem za fizkultume namene. Mladina dn množično organizacije KZ Videm se za njeno razumevanje zahvaljujejo. Z obnovitvenimi deli teh prostorov so že začeli Im če bodo na razpolago zadostna finačna sredltva, ibo dvorana v začetku prihodnjega leta že uporabna. PREBIVALCI KOČEVJA IN OKOLICE! OBIŠČITE PRIREDITVE KOČEVSKEGA KULTURNEGA FESTIVALA! Vinko Košmrl: Greh na Klemenovini Barvasti lampijoni so metal; pisano luč na plesišče. France ln Metka sta še vedno plesala. »Domov moram!« je dahnila. »Ce hočeš, te ne bom ustavljal. Pojdiva!« »Utrujena sem!« »Naj te nesem?« Ogrnil ji je ruto preko ramen, nato sta se poslovila od prijateljev. • »Le pridno hodita;« so jima dejati, onadva pa sta se smejala: »Le brez skrbi!« Dolgo sta hodila molče. Ko *a zavila v Reber, je dejala Metka: »France, najprej bom šla sama!« »Kaj?! Veš, da te ne pustim same. Tu je polno strahov in kaj veš, če te kdo ne čaka?« Zasmejala sta »e, se prijela za roke in molče hodila dalje med kamenjem, dokler ee ni prikazala Klemenova domačija. »Doma sem France. Pojdi!« »Grem, če želiš. Lahko noč!« Po. tegnll jo Je k sebi In hotel poljubiti. »Ne! Še Je čas«. »Metka moja mala. Ko bi vedela, kako te ljubim?« »France, tudi jaz te imam rada!« Toda iztrgala se mu je Iz rok in stekla preko vrta. France je stal kot omamljen. Dolgo je zrl za njo v me" sečno noč. Jutro se je rodilo čemerno ln pusto. Goste megle so se vlačile od pobočja in zakrivale vrh Kurje gore. Dež je lil curkoma, da je odskakovalo m hudournik je podivjan bučal in grozil, da odnese del Kleme-novine. Metka je vstala pozno. Spomin na prejšnji večer ji je zagrenilo pusto vreme in dež, ki je lil na okna. Vze. la je vezenje, pa ji delo ni šlo od rok. Prati poldnevu so se črni ablald pretrgali, nehalo je deževati in sonce je posijalo na razmočeno zemljo. Težka sopara je napolnila ozračje. Nekje za Kurjo goro je še vedno grmelo. Metka je vzela jerbas in odšla na njivo, da natrga mladega zelja za svinje, ko je začula, da je onstran potoka nekdo kliče. Naglo se je dvL gnila in na stezi onkraj struge zagledala dečka ki ji je mahal, naj pride bliže. Bil je Klančarjev Janezek. Toplo ji je pokalo pri srcu m misel, da ji prinaša kako vest o Francetu, jo je spodbodla, da je naglo stekla do brega. »Kaj je tebe prineslo na Reber?« je začudeno vprašala Metka. »France je dejal, da je na Rebri polno jagod. Rekel je še, če te kaj vidim, naj ti dam tole.« Iz žepa je privlekel zmečkan papir, zavil vanj kamen in ga vrgel preko struge Hudournika, da je priletel Metki pod noge. Naglo ga je pobrala in dala v žep na predpasniku. »Veš, pa ni niti ene jagode!« je vpil deček. Metka ga ni več slišala. Stekla je na njivo, pograbila napol prazen jerbas in stekla domov. Pričakovala jo novico, ni pa vedela, kaj b; moglo biti. Postavila je košaro pred svinjak in stekla po stopnicah. »še podrla me boš, Ihita ihtasta!« se je hudoval oče, ko se je vrh stopnic zaletela vanj. Skočila je v kamro, odvila papir in srce ji je bilo, da so se ji tresle roke. »Draga metka! Oprosti, da sem na tako neumesten način poslal to pismo. Dobil sem sporočilo, da moram jutri odditi. Čakal te bom ob potoku pri vrbi. Ce sl ml zvesta, nasvidenje! France.« Roke so ji omahnile, ln solze so se j; vdrle po licih. »Kaj res odhajaš,« se je dvignila čez čas. »Ničesar nisem imela z njim. In vendar ga imam rada!« in brisala si je solze. Prijeten občutek, da bo še danes z njim, se je mešal z grenkobo slovesa. »Morda se je samo šalil?«. Sonce je pripekalo in nebo je bilo jasno ko steklo. Ptiči so veselo požvižgavali, potok je še vedno bučal, Metka pa je žalostna hodila okrog. »Kaj tl je Metka, da sl bleda kot zid?« jo je karal oče. »Niči« »Nič? če ni nič, potem ni nič! Janez, kali?« jo je zbodel oče Klemen. »Kako ste prismojeni oče. Ln če bi hil?!« »Zaletel mlada, se že uneseš!« Mati Klemenka, k; je ležala bolna, je poklicala Metko. »Danes pojdeš v dolino k mazaču Jurju. Rec; mu, naj ml da tavžent rož in pljučnika. In kmalu skoči!« »Mati ali ne bi šla malo pozneje, podvečer, sedaj imam polne roke dela. Gredoč še k šivilji skočim!« »Prav, pa pojdi potem. Na, tu imaš denar. Ta goldinar vrzi v puščico pri kapeli, da bj čtm prej prišla na noge!« »Oh, mati, kako rada vas imam!« Solze so ji zopet stekle po Uoih. »Nikar, hčerka moja, kmalu bo bolje!« Sonce je jelo zahajati. Dolina pod rebrjo je bila že vsa temna, le Kurja gora je še žarela v zahajajočem soncu. Metka je vzela pisano torbico, sl privezala rožnato ruto In odhitela po stezi. »Ln tobak prinesi!« je vpil oče za njo. »Že dobro!« Ko se je skrila za gostim grmovjem je stekla, da je od- mevalo po Šimi grapi. »Skoraj bo tema!« Ln pohitela je dalje. Ko je prišla v vas, so se luči že prižgale. Tekla je mimo hiš skozi vrtove po bližnicl do mazača Jur. ja. Mož se je priklatil kdove odkod. Nekater; so pravili, da je Rus, drugi da je Poljak, vedeli so, da je pošten in da rad pomaga ljudem, dasi ni hotel biti nihče v njegovi družbi. Po nekaj letih je kupil hišico pod Plešo m tam vozil svoje zdravilne vode m zeli. NI bilo rože, ki bi ji ne vedel imena in rabe. Nosil je velika črna očala, krki so mu štrleli kakor dve metil tn brada mu je visela do pasu, da je bil podoben kozlu. Ljudje so strašil; otroke češ: »Jurju te nesem in te bo odrl na meh!« Ko je Metka dobila, kar je želela, je voščila lahko noč ln odšla. Hitela je med sadovnjaki. Luna je svetila, dobro je videla pot. Zemlja je dišala in cvetje na drevju jo Je omamljalo s svojim opojem. Prišla je do križpotja. Visoka soha je metala okrog (togo črno senco čez cesto. Tu je ceste zmanjkovalo dn više gon Je ivodil samo kolovoz in Steza preko potoka ob vrbi. »Ali naj grem?« je pomislila. Nevidna noč jo je potegnila, da je stekla po stezi. »Kaj, če me kdo vidi?« Nenadoma ae je ustavila. Zdelo se ji je, da vidi temno senco. Dolgo je prisluškovala v noč. Vrba na jaai je stala kakor zakleta kraljična, voda je žuborela v strugi ln vetrič je lahno pošumeval v krošnjah. »Metka!« Vsa je otrpla. NI vedela prav ali je čula, ali ji razbija srce. »Metka!« Senca se je odtrgala od vrbe in se ustavila na jasi. Bil je France. Preskočil je potok ln se ustavil. »Mislil sem, da te ne bo!« »Zakaj sl me klical ?« »Metka, st pozabila, da te ljubim ? Ln jutri — odhajam!« Naslonil se Je na vrbo in se žalostno zagledal v mesečino. »Kaj ti je, France?« »Nič!« Obrnil se je k njej. »Alj sl ml lagala?« »Kaj tj pride na misel?« Oblile so jo solze in se branila, ko jo je potegnil k sebi. »France, domov moram. Mati jo bolna in me čaka.« »Metka, za slovo naj te poljubim!« Sklonil se je k njej. Čutila Je vroč zrak na obrazu jn njegove ustnice so Iskale, dokler se niso spojile z njenimi. Zajel jo je trenutek blažene sreče. Oklenila se ga je okoli vratu in oba sta pozabila, da Je še kdo drugi na svetu. »Ljubim te! Ln ljubil bom, dokler bom živel!« »France!«, več ni zmogla. Zopet jo je objel jn poljubil. (Se nadaljuje)