LISTEK. Džunjla. Koaaaa ii afriških prago.dor. !»¦««•«« ipUal E. R. Burroughi. — Preredel Paalai. 7 »Gospod Trzan še ni povedal svojega mnenja«, je flejal eden gostov. »Človek, ki je leta preživel v osrčju Afrike, — vi, gospod, ste bili tam, kolikor sem čul, — lak človek, pravim, mora gotovo tudi imeti izkušnje glede lova na leve, kajne?« Glede Trzanove preteklosti sta se prijatelja že pred prihodom v mesto domenila, da o njej ne bodeta govouila, razen kolikor je bilo nujno potrebno. V vsej družbi _je torej le edini Arnot vedel, kako vajen je Trzan divjih JV>paric džungle. »Ne manjka mi izkušenj«, je odgovoril Trzan suho. Vsaj toliko lahko rečem, da so vaša mnenja glede levov pravilna, ena ko druga, pa le glede takih levov, ki ste jih vi srečali ali vi videli. Toda po par zgledih ne smemo celega rodu soditi, prav kakor ne moremo reči, da so vsi črnci divjaki, ker j« podivjal tisti orjak oni teden, — ali pa da so vsi belokoži ljudje bojazljivci, ker so nekateri pokazali onidan, da jih je strah pijanega črnca. Levi in levi so različni, gospodje, prav kakor so ludi Ijudje različnega značaja. Danes na primer naietite na leva, ki je plah in boječ, pobral se bo s poti, ko vas zagleda. Jutri pa utegnete srečati njegovega strica aii pa brata — in vaši prijatelji se bodo čudili, zakaj se n« vroete iz džungle. l Jaz sem bil, oe že hočete zvedeti moje mneuje, vedno take misli, da je vsak lev krvoločen. Zato me pa ¦obeden ne more napasti nepripravljenega.« »To bi imeli malo veselja pri lovu«, je dejal gost, ki je začel pogovor s Trzanom, »če bi se bali divjačine, ki jo zasledujemo!« Arnot se je nasmehnil. Trzan — pa bi se bal! »Ne vem, kaj mislite, ko pravite, da bi se bal!« je odvrnil Trzan. — »Zame je pri lovu to največje veselje, če vem, da je meni žival prav tako nevarna kakor jaz njej. Če bi šel nad leva s tucatom pušk in z dvajsetimi gonjači, bi pač ne imel lev nobene prilike da bi ušel ali se branil in moje veselje nad takim lovom bi bilo tem manjše, čim manj bi bil lev nevaren zame.« »Torej bi gospod Trzan«, se je gost dobrodušno smejal, »najrajši napadel leva golih rok ali pa kvečjemu z žepnim nožičem?« Iz njegovih besed je donela komaj slišna zbadljivost. »In z vrvjo«, je dodal Trzan kratko. — Ni bilo dolgo*pa je zagrmel iz džungle rjoveči glas leva, izzivalno in divje, kot bi klical na boj pogumno družbo belih lovcev. »Poslušajte!« je vzkliknil nagajivi gost. »Prilika se vam nudi!« »Nisem gladen! Drugega vzroka pa nimani, da bi šel nadenj«, je mirno odgovoril Trzan. Vsi so se smejali, le Arnot ne. On sam je vedel, da je postava džungle govorila skozi usla Trzanova. »Pa gotovo bi se bali, iti nad leva, oboroženi, kakor ste prej pravili, le z nožcm in vrrjo!« >Ne! Pa Tzroka nimam. In brez vzroka pameten fclovek ničesar na stori.« »Pet tisoč frankov, to bi bilo vzroka dovolj, kaji* je dražil gost. »Pet lisoč frankov stavim, da ne ubijete leva z nožem iiTvrvjo!« Trzan je pogledal Arnota in pokimal. »Napravita za deset tisoč!« je predlagal Arnot. »Dobro! Stavim deset tisoč frankov!« Trzan je vstal. »Deset tisoč frankov dobim, če napadem lera z nožem in z vrvjo. Velja?« »Velja! — Pa še ta pogoj stavim, da nam morate privleči ubitega leva na rob džungle. Tam Tas počakamo.« »Dobro. Pa pojdimo!« Vsi so osupnili. Do zadnjega trenutka nobeden m verjel, da bi Trzan zares šel nad leva. »Pa saj ne pojdete nadenj nocoj, po noči —?« ga je zadrževal gost, ki je stavo ponudil. »Zalcaj ne?« je vprašal Trzan. »Numa hodi po noU na sprehod. Po noči ga je najlažje najti.« »Ne, gospod! Nočem da bi prišla vaša kri nad mojo glavo. Še po dnevi bi pomenilo golo blaznost, napasti leva z nožem.« »Pojdem!« je dejal Trzan in odšel v svojo sobo p» nož in vrv. Skupno so se odpravili proti gozdu. Družba ga je spremljala do roba džungle. Tam je Trzan slekel vs« nepotrebno obleko in se pripravil na lov. Še zadnji trenutek so ga pregovarjali in ustavljali, najjbolj tisti, ki je stavo izzval. »Naj nam bo dovolj nevarne šale!« je pravil. »Verjamemo da ste pogumen človek, stavo ste dobili, deset tisoč frankov je vaših! Samo da opustite svojo blazn« ¦amero, ki bi vas gnala^r gotovo smrt!« Traan se je krhko nasmejal — in r trenutku jja jt mgmifo t«mna džu»g)a. Neltaj časa so še stali spremljevalci molče na robu (gozda, nato pa so se drug za drugim obrnili in tiho od&lt nazaj v hotel. — Komaj da je Trzan začutil vonj džungle krog sebe, ie sc je ves izpremenil. Poskočil je kakor že dolgo ne, pograbil za rejo in &nil po drevju ko veverica. Hej, to je bilo veselje! Kako ije ijubil tako življenje! Končno je spet svoboden! Kako je že lepo počasi kzel t okove »omikanega •sreta«! Niti zavedel se skoraj ni tcč, da je ujetnik —! Pa sedaj so padle vezi! Vse, vse ga je oviralo, obleka, tesne hiše, ozke ««ste —. Sedaj je spet prost —I Kaj je »svet«, kaj je »omika*s s svojimi stoterimi ozkimi, tesnimi predpisi in navadami in obziri t primeri s tole svobodo —! In — ali mu ni bila odprta pot nazaj v svobodno idžunglo —? Pa še kako lahko bi šlo! Malo globlje bi prodrl, se ¦obrnil proti obali in progta bi mu bila pot nazaj t njeUav pragozd in h koči —! Hipoma se je Trzan ustavil. Na nos mu jc udaril duJb. kva in brž je ujelo tudi njegoVo bisto uho znani šum, ki je napovedoval, da se plazi po goščavi velika divja mačka — kv. Neslišno je pohitel Trzan po drevju, sedaj je bil trdo nad kvom. šcl je za njim, da bi ga dobil na kraj, kjer bi mogel vreči gvojo ktečo zanko. iPrišla sla na ozko travnato jaso. jPrilika je bila ugodna. Rahlo je siknila vrv po zraku, za hip je plavala zanka nad kvovo glavo, padla —. Kratek sunek, pa >-j mu |e zadrgtiila kro§ vratu. Btž je privezal konec vrvi k deblu. Žival se je vzpenjala kvišku in grabila s šapami po zrak^i, pa že se je spustil na tla, jej planil na hrbet in jej pač dvanajstkrat sunil ostri nož med rebra. In potem je stopil Numi na vrat, dTignil glavo vznak in zagnal v strmeči pragozd di^ji, zmagoslaTni bojni krik Kršakovega rodu. Krik je izzveneval v daljnih odmevih po džungli, molče je stal Trzan ob mrtvem levu. Mogočno mu je zavalovelo v duši hrepenenje po svobodi džungle, po sveži naravi, po šuštenju pragozda, po svobodnih potih, po bojih in zmagah —. Korak —, pa bo prost. Naj gre Arnot sam na Francosko, naj si mislijo beli ljudje v naselbini, da ga je raztrgal lev —. Prost hoče biti —! Hudo ga je mučila skušnjava. Tedaj pa se mu je zazdelo, da čuje glas dobrega očeta Konštantina, spomnil se je njegovib naukov — in posnona glava mu je klonila, noga, že postavljena v skok, se je umakiiila. Pa še nečesa se je spomnil Trzan. V duhu je zagledal pred seboj nežno belo dekle, obraz, obrobljen od zlatih las, sinje oči, ki so ga prijazno gkdale —. Spomnil se je Ininih besed v pismu na Arnota: »Tam v Ameriki bova čakala nanj, vsikdar nama bo dobrodošel!« — Trzan je stresel glavo, zagrabil mogočno levovo truplo, si ga vrgel črez rame in odšel proti naselbini. — Molče so gedeli lovci na verandi in čakali na Trza- novo vrnitev. Vse so poskusili, da bi navczali pogovor, r\. ni šlo. jB^seda je zamrla in V9ak se je molče spet vdal svojim mislim in ugibal, kaj bo z drznim gospo- dom Trzanom. »Moj Bog!« je končno vzkliknil oni, ki je ponudil stavo. »Te negotovosti ne prenesem več! Puško bom vzel in v džunglo pojdem ter pripeljem nazaj nesrečnega predrzneža.« »Jaz pojdem z vami!« je vzkliknil eden gostor. »Jaz tudi! — Jaz tudil — Jaz tudi! —«. Tako 90 se hkrati vsi ponujali. Kot bi se jim bil kamen odvalil od prsi, tako se jim je zdelo. Jadrno so pohiteli vsak po svojo puško iB kmalu nato je A'sa družha 1 ^rakala proti gozdu, do zob oborožena. — »Za božjo voljo, kaj je to —?« so kriknili najbol) plašni med njimi, ko je iz džungk zadonel daljni bojni krik TrzanoT. »Cul sem že ta glas. Spodaj v naših kolonijah«, je razlagal eden. Nasači so mi pravili, da tako zarjove gorila, kadar ubije nasprotnika.« Edini Arnot je vedel, kaj pomeni divji krik. Čul je Claytona pripovedovati, da Trzan z njim naznanja svojo zmago. Nasmehnil ge je, razveselilo ga je. Saj je Trzan zmagal —. Pa vkljub temu ga je čudno spreletelo, ko je pomislil, da je strašni glas prišel iz grla — njegovega prijatelja. Četa se je ustavila na robu pragozdi.. Pravkar so se posvetovali, kako bi se najbolje porazdelili, da bi brž našli Trzana — ko se v goščavi nckdo glasno zasT-cjo. V91 prestrašeni so planili okoli in pograbili za puške — pa zagledali orjaško postavo z ogromip'.r leTovim truplom na mogočnih pkcali. Celo Arnot je okamenel. (Dalje priuodnjift.) Natfodila prosvcfne ^o^e. Gradivo pri proslavalh Slomšek-Krekovih rojstnih obletnic najdejo društva v naslednjrh virih: o Slomšku je zbranega največ gradiva v dr. Anton Medvedovi gpomin»ki knjigi: »Anton Martin Slomšek«, kr jo je založila leta 1900 Druiba sv. Mohorja. V njej je najti snovi za govoc ali predavanje in za razne deklamacije. Ognutek za pcedavanje o Slomšku bo prinesel tudi »Vegtnilc« in »Naš dom.« Za dramatične prizore ima Prosvetna zveza na razpolago eelo primerno igro »Vegeli god«, ki gtane komad 5 din. in jo društvom, ki |o naročijo, takoj pošlje. Primemo za odre je nadalje Mihael Lendovšeikovo »Slomskovo rojgtvo«, Ic; ga pa v knjigotržtvu ni več dobiti in tudi Progvetna zvetm z njim ne more ugtreči; najti pa bo omenjeno knjičico po raznih knjižnicah. Deklamacije in pesmi o Slomšku naj si izbirajo društva poljubno iz izgoraj navedenib virov. Gradivo tza proglavo Karekove rojstne obletnice za nuv di I. zvezek njegovih »Izbranih spisov«, ki ga je dobiti v vsaki iknjigami, nakup pa posreduje tudi Progvetna zveza. Ognutek m govor Je dobiti v 9. štev. »Vestnika glovengke krščanske gocijalne zveze« iz Jeta 1923, lažje še pa t Koledarju Družbe sv. Mohorja za leto 1919. Za odre so na razpolago Krekove igre, in gicer priporočamo najbolj njcgov »Turški križ«, k]er pa tega ne bi mogli vprizoriti, pa »Sv. Lucijo« im. »Ob vojgki«, ali pa »Tri sestre.« Za deklamacijo je zelo pripravna Oton Zupančičeva »Naša beseda« (natisnjena v knjigi »V zarje Vidove«), dri p je dobiti v ¦vsaki knjigarni, izmed Krekovih pesmi pa njegova »Mladiim dnein« (naitignjena v I. zveziku »Izbranih spisov«), »Slovengkemu lcatoliakemu shodu« (natisnj-ena v »Mladogti« leta 1923, gtr. 97). Pevgki zbod naj zapojo katero Sdomšikovih pegmi, ki 90 dovolj tmane (Preljubo veselje, Glejte, že solnce zahajeL, Zvezde itd.). Od Krekovih pesmr pa bi bila primema »Vrbica« za mešan zbor, ki je natignjena v 29. zvezku Glasbene Matice v L|ubljani leta 1898, ali pa katera iz Krekoviih iger, n. p.: »Marija je larand gpletala« (Turški križ), »Pegem od selške fare«, »Pesem ujetrviika na Laškem« k igre »Ob vojgki« S tem smo nanizali dru-štvoim za Itošnjo Slamšdk-Kre« kovo proslavo dovolj gradiva, in društva naj izbirajo po 9wjiih močeih in ikirajevniih prilikaih. fVoslave Slomšeik-Kr« Ucovih rojgtniih obletnic.se lahko vršijo na ta način, da ee priredi hicrati v ta 11811111 ena prireditev, ali pa posebna prireditev o Slomšku in posebna o Kreku. Naj pa ne bo nobenetga društva, ki te prosktve ne M imeio! Občni zbiar Prosvetne zveze v Mariboru ge vrši nepreklicno dne 23. t. m., ob pol 10. uri predpoldne v dvorani Zadružne gospodargke banke. Vga včlanjena društva so prejela tozadevno natančnejga navodila, ki se po njih naj točno ravnajo. Polovična vožnja za občni zbor in za prosvetno-tehnični tečaj je dovoljena pod števillko 34264-25 prometnega minigtrgtva in sicer za čag od 17. do 26. t. m. Delegati za občni zbor in tečajnJki si naj torej kupijo na domači postaji cele vozne listke za v Maribor, ki pa jih morajo pugtiti že na domači postaji žigogati. V iMariboru jih ne smejo oddati, iker bodo veljali za brezplačno vožnjo domov obenem g potrdilom Progvetne zveze, ki ga dobijo v Mariboru. Slomšek-Krekova proslava v Mariboiru se vrši v nedeljo, dne 22. t. m., ob treh popoldne, v Narodnem glcdališču z zelo izbranim sporedom. Opozarjamo na to izredno prireditev vge prebivalce Maribora in mariborgke okoJice, da ge je udeleiijo. Čag je namenoma nastavljen na popoldne, da morejo priti k proglavi tudi okoliičani. Cene v gledališču bodo kar najbolj zmerne. Vgtopnice pa se morejo že gedaj naročiti pri Progvetni zvezi v Mariboru, Aleik gandrova cegta 6 I., in ge bodo vgem naročnJkom retervirale. Okoliška društva naj orgarvizirajo .gkupno udeležbo in prijavijo čimpre; število udeležencev, ker bi se na Tnorebitne prepoizno došle prijave ne moglo ozirati. Poleg drugega izanimivega sporeda nagtopi pri proglavi tudi prvu-krat moški in žengki zbor Slovenskega pevskega društva »Maribor« z več izbranimi točkami, in bo že to lep užitek zase. Agjtirajte torej za udeležbo pri tej proslavi in udeležite g-e je v čiim večjem števikt! Prosvetno-tehnični tečaj Prosvetne zveze v Mariboru se prične v petek, dne 20. t. m., ob dveh popoldne, in gicer v dvorani Zadružne gospodargke banke (pri cerkvi oo. frančiškanov). Vsi tečajniki naj ge zberejo tam. Tečaj traja do nedelje, dne 22. t. m., do 12. ure dopoldne. Natančnejša navodila go dobila društva v okrožnici. Iz krajev, Ičjer še ni društev, ali kjer želijo društvo ustanoviti, pošljite na progvetno-tehnični tečaj Progvetne zveze breiz nadaljnega taikšnega človeka, 'ki bo pomagal pofem pri društvu. Stroški go malenkastni, a ikoristi bodo velike. Opozarjamo vse priizadete. da ukrenejo tozadevno kar največ mogoče in gtopijo v krog naše krščanske prosvete.