številka 13 • leto XXXVIII • cena 17 din
Celje, 29. marca 1984
NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
Nasmejani mladi rod Črešnjičanov skriva skrb starejših, da bi bili zaradi pomanjkanja otrok ob šolo, na katero so tako
ponosni. O letečem uredništvu in ustnem časopisu na Črešnjicah obširneje na 12. strani.	FOTO: EDI MASNEC
Lani smo na celjskem območju
relativno dobro gospodarili
Največ smo povečali Industrijsko proizvodnjo In Izvoz
Gospodarstvo celjskega
območja je lani kljub zao-
strenim razmeram gospo-
darjenja doseglo razmero-
ma ugodne rezultate. Ti se
predvsem kažejo v poveča-
nju industrijske proizvod-
nje (v Celju za 7 in v Sloven-
skih Konjicah za 11,6 od-
stotka) in izvoza, presežena
pa so bila tudi planska pri-
čakovanja pri celotnem pri-
hodku, dohodku in akumu-
laciji.
'Lani je gospodarstvo regi-
je ustvarilo za 51 odstotkov
več celotnega prihodka kot
leta 1982, največjo gospodar-
sko rast, merjeno z dohod-
kom sta dosegli občini Slo-
venske Konjice s stopnjo 69
odstotkov in Mozirje s stop-
njo rasti 57, nadpovprečno
rast dohodka sta dosegli tudi
občini Žalec in Velenje. Naj-
| bolj je zaostajala občina
Šentjur, 32-odstotna rast do-
hodka, predvsem zaradi niz-
ke rasti dohodka v industriji,
ki oblikuje skoraj tri četrtine
dohodka gospodarstva te ob-
čine.
V sestavi celotnega pri-
hodka so opazni pozitivni
premiki, ki se kažejo v rela-
tivnem povečevanju izvoza,
katerega delež se je v prihod-
ku od prejšnjih 7,3 odstotka
povečal na 9,4 odstotka. Ta
delež je seveda še daleč od
tistega, ki ga dosegajo v izvo-
zu razvite države, ki izvažajo
trideset ali celo štirideset od-
stotkov svojega celotnega
prihodka.
Po podatkih medobčin-
skih gospodarskih zbornic
Celje in Titovo Velenje se je
povečal izvoz za 23 odstot-
kov, od tega konvertibilni za
33 odstotkov, hkrati pa se je
za enak odstotek povečal tu-
di skupni uvoz, konvertibil-
ni pa za manj, samo za 29
odstotkov. Zal, se je pokritje
skupnega izvoza z uvozom
znižalo od 117,9 na 109,3, če-
prav se je pokritost konverti-
bilnega uvoza izboljšala za
3,6 odstotka. Na takšna giba-
nja sta vplivali predvsem ob-
čini Celje in Velenje, kjer je
rast uvoza presegala izvoz,
razen konvertibilnega v Ce-
lju.
Od posameznih dejavnosti
gospodarstva se je dohodek
najbolj povečal v kmetijstvu,
nadpovprečno pa je rasel še
v trgovini in industriji. Rela-
tivno pa so, po podatkih
službe družbenega knjigo-
vodstva, najbolj zaostajale fi-
nančne, tehnične in druge
storitve in gradbeništvo.
Nadaljevanje na 4. strani
Jutri potujemo v Rovinj
V petek zjutraj se bo na parkirnem prostoru nove
Izletnikove avtobusne postaje v Celju začel 12. izlet
100 kmečkih žensk na morje.
Zbor bo ob 6.30 in odhod ob 7. uri z dvema Izletniko-
vima avtobusoma.
Vse o izletu smo že"velikokrat povedali in napisali,
zatorej za srečno žensko stotnijo, ki bo potovala z nami
velja samo eno: točnost in ne pozabiti na vse, kar
morate imeti s seboj - potrdilo o vplačilu, osebno in
zdravstveno izkaznico, dežnik in ruto pa še dobro vo-
ljo. Letos sta glavna pokrovitelja izleta Merx in Sip iz
sozda Agros, cvetje bo prispevalo Vrtnarstvo Medlog,
značke Janko Melanšek iz Žalca ter klobuke proti
prehladu Toper Celje.
Zvečer bo v Rovinju v hotelu Eden igral ansambel
Vita MuženiČa iz Ljubljane.
ČrešnJIce kraj, kjer ljudje
držijo skupaj
Reportažo z letečega uredništva in
ustnega časopisa objavljamo na stra-
ni 12.
Kvaliteten skok celjskih plavalcev
Mladi neptunovci pod vodstvom trenerja Andreja Žnidar-
šiča lepo napredujejo. Stran 16.
Obtoženi se ne čutijo krive
V Radovljici se je pričelo sojenje Dragu Feršu, Robertu
Samcu, Rudolfu Rožiču in Vladu Bojoviču. Stran 17.
Rdeči boogie na Planini
Mladi iz občinske konference Zveze socialistične mla-
dine Šentjur so sklenili lokalno štafeto mladosti poča-
stiti na nov, doslej nevsakdanji način. Porodila se je
zamisel o mladinski prireditvi »Rdeči boogie«.
Letos bodo to prireditev pripravili le v petih krajevnih
skupnostih v občini, prihodnje leto pa bo skupina mla-
dih, ki pripravljajo Rdeči boogie, obiskala vse kraje v
šentjurski občini. Prireditev na nevsiljiv način pred-
stavlja obiskovalcem brigadirsko delo, seznanja jih s
težavami mladih pri njihovem delu in poskuša na nov
način počastiti mesec mladosti. Na prvi prireditvi, ki je
bila prejšnji petek, so mladi v Planini pri Sevnici izve-
deli tudi za vrsto težav s katerimi se srečujejo krajani in
mladina.
IVANA FIDLER
Konec prejšnjega tedna je
bilo v Sloveniji več poža-
rov, dvakrat pa so morali
posredovati tudi gasilci na
Celjskem. Pri Vojniku je
ogenj zajel travnik in hek-
tar gozda last Nežike Hu-
do kmet, v Straški gore i pri
Lesičnem pa je ogenj zajel 5
hektarjev travnikov, do tal
pa je pogorela nenaseljena
hiša last Franca Režca.
Lani so požari povzročili
ogromno škodo v gozdovih
na Celjskem, zato Uprava za
notranje zadeve in medob-
Grozijo
požari
činske gozdarska inšpekcija
opozarjata občane, še pose-
bej pa kmetovalce in izletni-
ke, da je zaradi nevarnosti
gozdnih požarov prepoveda-
no netiti ogenj v gozdovih in
sežigati travinje, grmovje in
odpadke v varnostnem pasu
50 metrov ob robovih goz-
dov oziroma povsod, kjer
ogenj lahko ogrozi tudi dre-
vesa.
Prav tako prosijo občane,
naj bodo previdni in ne od-
metavajo neugaslih cigaret-
nih ogorkov in vžigalic.
S. S.
Tudi kolesa prihajajo na plan
Kljub temu, da je ponekod še kar precej snega in so možnosti za rekreacijo na snegu
idealne, pa je večina od nas na smučke že pozabila. Na plan smo prinesli kolesa in
prenekateri je šele sedaj ugotovil, da je njegov jekleni konjiček potreben popravila. Mehani-
karji koles, ki pozimi skoraj niso imeli dela so sedaj zasuti s kolesi. Tudi Franc Kočevar iz
2alca'	EDI MASNEC
2. STRAN - NOVI TEDNIK
29. MAREC 1984
Težke gospodarske razmere
predvsem izziv za komuniste
Celjski komunisti so ocenili svoje delo
V občini Celje so dosegli
lani nekaj dobrih rezulta-
tov, ki opredeljujejo meta-
rialno osnovo samouprav-
nih odnosov in družbenega
razvoja. Industrijska proiz-
vodnja se je povečala za več
kot sedem odstotkov, hkra-
ti pa je celjsko gospodar-
stvo povečalo konvertibilni
izvoz za 33 odstotkov. Opa-
zen je napredek pri združe-
vanju dela in sredstev in v
raziskovalni dejavnosti, za-
poslilo se je več delavcev,
kot je naravni prirast prebi-
valcev, število iskalcev za-
poslitev se je zmanjšalo, po-
spešeno so se odvijale de-
javnosti splošne ljudske
obrambe in dobro so zasta-
vili akcijske programe za
stabilizacijo gospodarstva.
Manj razveseljivi pa so po-
datki o kakovostnih dejavni-
kih gospodarjenja. Rast po-
rabljenih sredstev je bila za
dva odstotka večja od celot-
nega prihodka oziroma je bil
dohodek za deset odstotkov
manjši od porabljenih sred-
stev. Tudi izgube so narastle
na več kot 220 milijonov di-
narjev ali za 36 odstotkov. To
je^icer sorazmerno manj kot
v republiki, a za celjsko obči-
no vsekakor preveč.
Za Celje kot razvito mesto
in središče velja, da zaostaja
v višini osebnih dohodkov,
kar marsikje v delovnih oko-
ljih pasivizira tako članstvo
ZK kot ostale delavce ter
predstavlja hkrati tudi stalna
konfliktna žarišča.
Druga značilnost za gospo-
darstvo in družbeni razvoj v
občini Celje pa je, da je pre-
malo višjih oblik vključeva-
nja v mednarodno delitev
dela, kjer bi v večji meri iz-
koristili lastno znanje in
ustvarjalnost.
Med bolj črne partijske
točke kaže uvrstiti stagna-
cijo in celo upadanje števila
članstva ter izrazito slabo
kadrovsko politiko v osnov-
nih organizacijah ZK. O
tem dovolj zgovorno priča
podatek, da kar v 274 osnov-
nih organizacijah ZK, od
skupno 317, lani niso spreje-
li nobenega novega člana v
Zvezo komunistov.
Čeprav nismo mogli v ce-
loti spremljati vseh razprav v
treh komisijah - delegati 317
osnovnih organizacij ZK so
se namreč poleg plenarne se-
je odločili, da bodo delali še
v komisijah, pa je mogoče za
večino razprav reči, da so bi-
le preveč splošne, nekatere
kar na »zvezni« ravni, druge
so se izgubile v ozki strokov-
nosti, praviloma so bile
preobširne. Pogrešali smo
V komite občinske konfe-
rence ZKS Celje so izvolili
pet novih članov ter ga tako
razširili na 49 članov, za
predsednico komiteja so de-
legati skoraj 6000 članov
ZK izvolili Jožico Farčnik
iz Cinkarne, za izvršna se-
kretarja pa Vlada Bukviča
iz Razvojnega centra in
Franca Kavko iz železarne
Štore.
prave partijske razprave:
konkretne, jasne, razumlji-
ve, odkrite in ostre, izvirajo-
če iz lastnih delovnih in par
tijskih okolij.
Zvezo komunistov čakajo
izrazito pomembne naloge v
prihodnjem obdobju, po-
vsem konkretno pa se bodo
stikale z uresničevanjem go-
spodarske in družbene stabi-
lizacije. Te naloge bodo za-
htevale zelo konkretne in
učinkovite partijske ukrepe,
prav malo pa splošnih spoz-
nanj in ugotovitev, še manj
kupov pismenega gradiva in
besedičenja. Za program-
sko-volilno konferenco celj-
skih komunistov ni mogoče
reči, da je v zvezi s tem že
najavila bistven preobrat na
bolje.
MITJA UMNIK
2agarjevo
priznanje za
osnovno šolo
Prebold
V petek so v Ljubljani
podelili Žagarjeve nagra-
de in priznanja za zgledno
delo na vzgojnoizobraže-
valnem področju. Z naše-
ga območja je priznanje
prejela osnovna šola Slav-
ka Slandra iz Prebolda, ki
je bila med prvimi v SR
Sloveniji, ki je začela uva-
jati celodnevno obliko bi-
vanja in dela učencev.
Še pred izidom smernic
za izvajanje novega progra-
ma življenja in dela celo-
dnevne osnovne šole je za-
čela navezovati tesne stike
z organizacijami združene-
ga dela v kraju. Proizvodno
delo in tehnični pouk učen-
cev osnovne šole so prene-
sli v tekstilno tovarno Pre-
bold in v MIK. Mentorji iz
obeh organizacij združene-
ga dela vodijo številne
krožke proizvodnotehnič-
nega značaja. Tehnični
pouk in delovna vzgoja se
prepletata s poklicno orien-
tacijo učencev, ki se števil-
neje kot prej odločajo za
proizvodne usmeritve.
Prav preboldski osnovni
šoli gre zasluga, da je tudi v
drugih šolah hitreje stekel
proces podružbljanja in po-
vezovanja z gospodar-
stvom. Učenci preboldske
šole samoiniciativno sode-
lujejo v šolski skupnosti pri
načrtovanju življenja in de-
la šole pri izvajanju skup-
nih nalog v kraju. Šola so-
deluje s kulturnimi, šport-
nimi ter drugimi družbeni-
mi organizacijami in s kra-
jevno skupnostjo.
JANEZ VEDENIK
Kosovski vrh na
obisku v T. Velenju
Delegacija socialistične
avtonomne pokrajine Koso-
va, ki jo je vodil predsednik
predsedstva Shefket Jasha-
ri, je v spremstvu Janeza
Zemljariča in Viktorja Avb-
lja med delovnim obiskom
v naši republiki obiskala
tudi velenjsko občino. S
predstavniki občine so se
pogovarjali o dosedanjem
sodelovanju na gospodar-
skem in na drugih področ-
jih in predvsem o možno-
stih za nadaljno krepitev
teh vezi.
Titovo Velenje dobro sode-
luje s Titovo Mitrovico,
uspešno je tudi sodelovanje
velenjskega Vegrada z grad-
binci v Gnjilanah, že vrsto
let pa uspešno poslovno so-
delujeta tudi Gorenje in to-
varna elektromotorjev v
Džakovici. O konkretnih
oblikah sodelovanja, so se
gostje s Kosova pogovarjali
tudi s predstavniki Sozda
Gorenje. Gorenje je z organi,
zacijami na Kosovu pričelo
sodelovati že pred 16. leti, in
sicer s Tovarno amortizerjev
v Prištini. Najobsežnejše pa
je sodelovanje Gorenja s To-
varno elektromotorjev v
Džakovici, ki kar 96% svoje
proizvodnje proda preko
aranžmajev z Gorenjem.
Prav zaradi takega sodelova-
nja obstaja obojestranski in-
teres za vključitev te tovarne
v SOZD Gorenje. Gorenje
načrtuje še več podobnih
oblik sodelovanja z drugimi
kosovskimi kolektivi, kot
naprimer s Kombinatom
Trepča, s tovarno Famid Pri-
zren, z Balkanom v Suvi reki
in še z nekaterimi drugimi.
Gostje s Kosova so izrazili
zadovoljstvo nad doseda-
njim sodelovanjem, pred-
vsem pa so pozdravili načrte,
ki jih ima Gorenje in celotna
velenjska občina v zvezi s
tem-	J. K.
Potreba, ki mora
priti v zavest
Ofv prlčetku obrambnega usposabllanla v
občini Celje
Te dni se je po Celjskih kra-
jevnih skupnostih začelo
obrambno in samozaščitno
usposabljanje delovnih ljudi
in občanov. Letošnja tema je
aktualna, saj obravnava ra-
diološke, kemične in biološke
nevarnosti in zaščito pred
njimi.
Po izvajanju letošnjega pro-
grama pouka gre za drugačen
način posredovanja znanja.
Med izvajalce so vključena vsa
sredstva javnega obveščanja,
zlasti RTV Ljubljana ter glasila
delovnih in drugih organizacij.
Tako je televizija prikazala
poučne filme o zaklanjanju
prebivalstva ter o osebni in
skupni zaščiti in zaščitnih
sredstvih, pogovor s strokov-
njaki o RBK orožju in zaščiti
pred njegovim delovanjem ozi-
roma o dosežkih na tem po-
dročju.
Predavanja po krajevnih
skupnostih in organizacijah
združenega dela so tisti del ak-
tivnosti, kjer naj bi sodelovali
vsi delovni ljudje in občani.
Metoda razgovora je novost pri
obrambnem in samozaščitnem
usposabljanju delovnih ljudi
in občanov, saj je v preteklih
letih prevladovala metoda pre-
davanja, kjer pa je šlo pred-
vsem za enosmerno komunici-
ranje. Seveda ne smemo trditi,
da bodo razgovori takšni kot si
jih želimo, vendar je vsakemu
udeležencu dana možnost, da
se aktivno vključi v razpravo.
Da bi vsem delovnim ljudem
in občanom omogočili aktivno
sodelovanje je Center za
obrambno in samozaščitno
usposabljanje pripravil gradi-
vo za letošnjo temo in ga obja-
vil v 2. številki letošnjih IN-
DOK informacij. Center je za
razgovor organiziral priprave
predavateljev, ki bodo v
prvem delu s pomočjo avdivi-
zuelnih sredstev približali uč-
no snov vsem sodelujočim. V
drugem delu bodo lahko vsi
udeleženci razpravljali o
obravnavani tematiki. Namen
teh razgovorov je, da se vsi de-
lovni ljudje in občani seznani-
jo z radiološkimi, kemičnimi
in biološkimi nevarnostmi in
še posebej z zaščito pred njimi,
seveda pa je pomembno tudi
to, da razgovori animirajo za
samoizobraževanje. Delovni
ljudje in občani bodo na razgo-
vorih seznanjeni tudi z repu-
bliško akcijo o zagotavljanju in
vzdrževanju sredstev za oseb-
no in kolektivno zaščito, ki po-
teka po vseh občinah v SR Slo-
veniji.
Ni potrebno posebej poudar-
jati pomena pripravljenosti in
usposobljenost: za obrambo in
zaščito, zato je prav, da se vsi
delovni ljudje in občani udele-
žijo teh predavanj oziroma raz-
govorov ne zato, ker tako dolo-
ča zakon ampak zato, ker je to
potreba, ki mora priti v zavest
vsakega posameznika.
FRANCI KAPUJT
Težko do menjave dela
Prizadevanja, da bi letos pravočasno, torej v za-
četku leta sklenili samoupravne sporazume o svobo-
dni menjavi dela med občinskimi zdravstvenimi
skupnostmi in temeljnimi organizacijami zdravstve-
nega centra Celje in Brežice, tudi tokrat še niso obro-
dila sadov.
Medtem ko je za Brežice sporazum pripravljen, za
celjski Zdravstveni center še ni vse razrešeno. Razko-
rak med sredstvi, ki so jih občinske zdravstvene skup-
nosti izračunale po resolucijskih izhodiščih in zahtevki
zdravstvenega centra Celje je zaenkrat še 90 milijonov
dinarjev. Časa za uskladitev je malo, saj žele na skup-
ščini Medobčinske zdravstvene skupnosti potrditi me-
njavo dela za bolnišnično in specialistično dejavnost,
skupščina pa bo predvidoma 19. aprila.
Razkorak med izračuni zdravstvenih skupnosti in
zdravstvenega centra nastaja predvsem zaradi različno
vračunanih osebnih dohodkov. Zdravstvene skupno-
sti predvidevajo povečanje sredstev za 24,8 odstotka,
zdravstveni center pa za 35,3 odstotka. Zaradi zaostaja-
nja osebnih dohodkov zdravstveni delavci ne prista-
jajo na nižje povišanje. Zaradi izgub v preteklem letu
večina temeljnih organizacij ni oblikovala skladov in
bo že to dovolj ogrozilo položaj zdravstvenih delavcev.
Razlike med zahtevki in izhodišči nastajajo tudi zaradi
višine materialnih stroškov, različno pa bremenijo po-
samezne občinske zdravstvene skupnosti. Največji
razkorak je v celjski občinski zdravstveni skupnosti in
sicer za 45 milijonov dinarjev.	MBP
Kandidacijski postopek je
opozoril na slabosti sistema
Predsednik občinske skupščine ponovno Edvard Stepišnik
V celjski občini je bil kan-
didacijski postopek, ki se je
zaključil prejšnji teden na
seji občinske skupščine z
izvolitvijo najodgovornej-
ših nosilcev delegatskih
dolžnosti, po oceni občinske
konference SZDL in njene-
ga predsednika Draga Me-
dveda celovit, zavzet in kri-
tičen.
Razprave v temeljnih orga-
nizacijah združenega dela in
v krajevnih skupnostih niso
opozarjale le na slabosti kan-
didacijskega postopka, tem-
več tiidi delegatskega siste-
ma. Te slabosti se odražajo
tudi pri delu občinske skup-
ščine.
Temeljne delegacije še ne
opravljajo povsod svojih na-
log in zanje tudi niso dovolj
zavzete. Razloge za mlačnost
delegatov je treba ugotoviti,
je dejal Edvard Stepišnik,
ko je po ponovni izvolitvi za
predsednika občinske skup-
ščine spregovoril delegatom.
Poudaril je veliko odgovor-
nost, ki je pred delegati. Na-
loge bo mogoče uspešno ra-
zreševati le s kolektivnim
delom in s krepitvijo metode
dela, s katerimi so v prete-
klem dvoletnem obdobju že
pričeli, predvsem pa uresni-
čiti že sprejeta stališča in
sklepe.
Kazalci gospodarjenja za
preteklo leto so bili v občini
ugodni, vendar ob njih za-
skrbljujejo izgube in slabša-
nje likvidnosti. Temu bo tre-
ba namenjati veliko pozor-
nosti, saj se bodo izgube brez
dvoma še večale. Spremeniti
bo treba tudi odnos do posa-
meznih problemov. Časa za
izgubljanje ob obrobnih ni,
saj je nalog, zlasti za zbor
združenega dela, veliko.
Zbori bodo morali biti spo-
sobni usklajevati interese or-
ganizacij združenega dela in
krajevnih skupnosti ter ob-
vladovati razmere v občini.
Pri tem bo treba preseči ma-
lomarno obnašanje in poka-
zati na napake in krivce za-
nje, saj smo, kot je dejal
Edvard Stepišnik, sami od-
govorni za lasten razvoj in
tudi številni administrativni
ukrepi ne morejo biti vzrok
za slabo delo delegacij.
MILENA B. POKLIC
Delegati so izvolili za
podpredsednika občinske
skupščine Jožeta Bučarja in
Anko Aškerc, za predsed-
nika zbora združenega dela
Jožeta Mešla in za namest-
nika Jožeta Boršiča, za
predsednico zbora krajev-
nih skupnosti Vero Černič
in za namestnika Marjana
Žumra ter za predsednika
družbenopolitičnega zbora
Petra Šprajca in za namest-
nika Francija Pusarja.
Znaten padec proizvodnje
iiiinmiiiiiiiMiiH hiiii iiiimi luninimi rm minimumu ihihiihi 'mu m lini iiim mimururininii
Na skupščini v Šentjurju tudi o osebnih dohodkih
Na skupni seji vseh zbo-
rov skupščine so Šent jurča-
ni ocenili tudi lanske rezul-
tate gospodarjenja. V pri-
merjavi z letom 1982 je pad-
la industrijska proizvodnja
za 3,8 odstotka, izgube so se
zmanjšale za nekaj manj
kot 80 odstotkov, družbeni
proizvod pa je namesto na-
črtovane 2-odstotne rasti,
padel za okoli 5 odstotkov.
Do takšnega pada indu-
strijske proizvodnje je prišlo
zaradi spremembe proizvod-
nega programa v Alposu. V
tej delovni organizaciji so
prešli na proizvodnjo cevi
manjših profilov. Manjši ob-
seg fizične proizvodnje so za-
beležili zato, ker se le-ta še
vedno meri v tonah, čeprav
se je že marsikje pokazalo,
da takšen način merjenja ni
več primeren.
Osebni dohodki so v Šent-
jurju rastli hitreje kot celotni
prihodek. Razpravljalci so
ugotovili, da rast osebnih do-
hodkov ni usklajena z dolo-
čili družbenega dogovora o
razporejanju dohodka. Oseb-
ni dohodki so rastli pred-
vsem na račun zmanjševanja
sredstev za sklad splošne in
skupne porabi, kar pa ni
sprejemljivo, kljub temu, da
so še vedno znatno nižji od
regijskega in republiškega
povprečja. Osebni dohodki
dosegajo 89 odstotkov repu-
bliškega povprečja in zaosta-
jajo v vseh panogah, razen v
gozdarstvu. Najnižje osebne
dohodke imajo delavci To-
provih tozdov Moda in Ele-
gant, delovne organizacije
Tolo in delavci Kmetijskega
kombinata.
Razpravljalci so spregovo-
rili tudi o zmanjšanju notra-
nje režije v delovnih organi-
zacijah. Občinski upravni or-
gani so število administrativ-
nih delavcev že zmanjšali,
kljub temu, da je marsikdo
menil, da je takšen poseg
neizvedljiv. Drugače so rav-
nali v delovnih organizaci-
jah, kjer so na račun zmanj-
šanja splošne in skupne po-
rabe, povečali število zapo-
slenih v notranjih režiji. Ker
je to nesprejemljivo, so se na
seji dogovorili, da bo v bodo-
če izvršni svet natančno
spremljal gibanje splošne in
skupne porabe in zaposlova-
nje režijskih delavcev.
VILI BINSPIELER
Volilna seja žalskih sindikatov
Odbor za organizacijsko in kadrovsko politiko ter
predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov v
Žalcu predlagata občinskemu svetu, da bi še za en
mandat za predsednika OS ZSS Žalec izvolili doseda-
njega predsednika Branka Povšeta in sekretarja Kar-
lija Seiberta. Za novi članici sveta sta predlagani Ivica
Cretnik z osnovne šole v Šempetru in Ljubica Hlade iz
Gradnje.
O tem se bodo odločali na današnji volilni seji občin-
skega sveta ZSS Žalec, ki bo ob 16. uri, na njej pa bodo
med drugim obravnavali tudi poročilo o poslovanju
gospodarstva žalske občine lani, poročilo o delu OS
ZSS, sprejeli pa bodo tudi program dela sveta in njego-
vih organov za naslednje obdobje.
JANEZ VEDENIK
OGLAS V
NOVEM TEDNIKU
JE POT
K USPEHU
^ flflAREC 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 3
117 novih
stanovanj
Ob ploščadi v krajevni
skupnosti Edvard Kardelj
v Titovem Velenju so dobili
novih 117 stanovanj. Med
njimi je 18 solidarnostnih,
67 za rudarje in 32 stano-
vanj za delavce, ki so zapo-
sleni v manjših delovnih
organizacijah T. Velenja.
Prvi stanovalci so se v
blok, ki ga je z nekaj me-
sečno zamudo zgradil Ve-
grad, vselili 26. marca. L. O.
Priprave na družbeni plan
V žalski občini razmišljalo o razvoju do leta 1990
Na ponedeljkovem zase-
danju zborov občinske
skupščine v Žalcu so dele-
gati sprejeli odlok o pripra-
vi družbenega plana občine
Žalec za obdobje od leta
1986 do 1990. Družbeni plan
za to obdobje mora pripra-
viti izvršni svet občinske
skupščine.
Z delom bo treba kar pri-
četi, saj mora izvršni svet že
do 30. septembra predložiti
skupščini občine predlog
smernic, januarja prihodnje
leto osnutek in julija predlog
dogovora o temeljih družbe-
nega plana občine Žalec.
Ob upoštevanju teh rokov
bi lahko izvršni svet do 31.
avgusta prihodnje leto pred-
ložil skupščini osnutek, do
konca novembra pa še pred-
log družbenega plana. Stro-
kovni nosilec aktivnosti pri
pripravi in izdelavi družbe-
nega plana občine je komite
za družbeno planiranje in
družbenoekonomski razvoj.
Pri tem pa imajo veliko od-
govornosti tudi samouprav-
ne organizacije in skupnosti,
ki morajo sprejeti programe
dela za pripravo planov, s ka-
terimi morajo zagotoviti, da
bo celoten potek njihove ak-
tivnosti za pripravo planov
potekal časovno in vsebin-
sko v skladu s programom
dela za pripravo družbenega
plana občine Žalec za ob-
dobje od leta 1986 do 1990.
Sicer pa so delegati na po-
nedeljkovi seji precej pozor-
nosti namenili tudi predlogu
resolucije o izvajanju druž-
benega plana v tem letu,
predlogu načrta uresničeva-
nja dolgoročnega programa
gospodarske stabilizacije v
občini, med drugim pa so na
zasedanju poročali o delu
sveta za preventivo in vzgojo
v cestnem prometu.
JANEZ VEDENIK
Preseči slabosti sistema
Člani medobčinskega sveta ZKS kritično o delovanju sistema
Naš politični sistem so-
cialističnega samouprav-
ljanja je vse manj učinko-
vit. Razprava za okroglo
mizo, ki jo je pripravil med-
občinski svet zveze komuni-
stov Celje v okviru pri-
pravn na sejo centralnega
komiteja ZKS o utrjevanju
in razvoju tega sistema, je
opozorila na bistvene po-
manjkljivosti, med kateri-
mi je nekatere mogoče pre-
seči že z boljšim delom, za
druge pa bo treba proučiti
in po potrebi spremeniti sa-
mo organiziranost.
Družbene vloge večina orga-
nov ne uresničuje v celoti,
Cesto pa jim tega nismo omo-
gočili že s samo kadrovsko
politiko. V polni meri velja
to na primer za družbene
svete, za katere so na posve-
tu kar po vrsti ugotavljali, da
v občinah ne delujejo. V njih
se srečujejo isti ljudje kot v
organih skupščine občine ali
socialistične zveze in obrav-
navajo ista vprašanja. Zaradi
tega je pogosto vprašljiva tu-
di vloga delegacije zveze ko-
munistov oziroma celotnega
družbenopolitičnega zbora v
občinski skupščini, saj se
običajno do temeljitih vpra-
šanj opredelijo že v okviru
socialistične zveze.
Takšne slabosti je mogoče
preseči pri vsakodnevnem
delu, o samoiracionalizaciji
političnega sistema pa bo
treba izoblikovati podrobne
predloge. Razmišljanja o
Smotrnosti sedanje razveja-
nosti samoupravnih inte-
resnih skupnosti so vse bolj
pogosta in brez dvoma bi bi-
le možne spremembe, ki ne
bi zmanjševale temveč celo
okrepile njihovo vlogo pri
usklajevanju interesov. Kot
eno izmed nalog so si člani
medobčinskega sveta tako
postavili tudi oceno pristopa
in naravnanosti upravnih or-
ganov in strokovnih služb
pri pripravi strokovnih
osnov za kvalitetno odloča-
nje v samoupravnih inte-
resnih skupnostih.
Na posvetu so še posebej-
opozarjali na premajhen stik
z ljudmi, na zanemarjanje
pobud od posameznikov, de-
lavcev, občanov, temeljnih
organizacij in krajevnih
skupnosti. Veliko več lahko
pričakujemo od našega siste-
ma, če ga bomo osvobodili
nepotrebnih navlak in spet
postavili v osredje človeka z
vso odgovornostjo, so po-
udarjali.
MILENA B. POKLIC
Delavci se ne branijo odločati
Toda, možnosti za vpliv na delovne pogoje Je vse manj__
Na volilni seji šentjurske-
ga sindikata se tokrat niso
pogovarjali le o dohodku,
socialni varnosti in podob-
nih temah, ki so običajno na
dnevnem redu. Največ so
razpravljali o odvajanju iz
dohodka za nerazvite, o nee-
notnem načinu praznovanj
in o odločanju delavcev o
celotnem prihodku.
Večina šentjurskih delov-
nih organizacij ima že zasta-
relo tehnologijo in izrabljeno
strojno opremo. V nekaterih
podjetjih je izrabljenost stro-
jev že 90-odstotna. Poleg te-
ga marsikje nimajo dovolj
niti za sklad skuphe porabe,
tako delavci ne morejo uve-
ljavljati pravice do stano-
vanjskih kreditov, kakor tu-
di ne vrste drugih pravic. Za-
to so nezadovoljni in jim gre
za vsak dinar, ki ga morajo
odvajati bodisi iz osebnih
dohodkov, bodisi iz celotne-
ga prihodka delovne organi-
zacije. Temu primerno se
večkrat sprašujejo ali je
umestno še naprej toliko
odvajati iz dohodka za nera-
zvite. Sindikat je sklenil, da
bo skušal doseči, da bi Šent-
jurčani kot manj razviti, pla-
čevali vsaj manj, če jih že ni
mogoče povsem oprostiti.
Naslednja razprava se je
nanašala na zaključne raču-
ne in v zvezi s tem na odloča-
nje delavcev o dohodku. Ker
so v vseh delovnih orgazaci-
jah ustvarili le toliko dohod-
ka, da so lahko pokrili teko-
če obveznosti in pozitivno
zaključili poslovno leto, niso
imeli po mnenju delavcev in
sindikata o čem odločati. Ta-
ko so se sicer široke sastav-
ljene razprave ob zaključnih
računih spremenile v infor-
mativni sestanek. Mnenje
posameznikov v sindikatu
je, da delavci želijo odločati
in samoupravljati, vendar
jim to preprečujejo še vedno
močne birokratske in tehno-
kratske strukture in občutek
nemoči, ker ne morejo vpli-
vati na pogoje dela in življe-
nja, ki jih najbolj neposre-
dno zadevajo.
Na seji so govorili tudi o
zaostrovanju odgovornosti,
kjer je še vedno prisotno pre-
več tovarištva in tolerance, o
neustreznosti obveščanja in
o spremembi delovnega ča-
sa, ki so se je bali že vnaprej
in sicer predvsem zaradi pre-
voza delavcev na delo. Pred-
sednik sindikata bo Ivan
Gračner, sekretar pa Hinko
Pap.
VILI EINSPIELER
Kari Mara na programski
konferenci ZK v Laškem?!
V svoji oceni aktivnosti in dosežkov ZK v občini
Laško, naravnani na akcijo komunistov v naslednjih
tednih in mesecih, je sekretar občinskega komiteja
Andrej Mavfi postregel s citatom Marxove analize me-
ščanskih in revolucionarne stranke, z jasno začrtanim
razločkom med eno in drugo stranko. Sekretar Mavri
je to storil z namenom, da bi imeli delegati na konfe-
renci »v rokah« merilo za merjenje temperature v last-
nih organizacijah.
Da se je Kari Marx s -svojo mislijo, z izsledkom
znanstvenega proučevanja družbenih pojavov »nepo-
sredno« pojavil, in to celo na pravem mestu, je dobro
znamenje. Nikakor ne želim reči, da Marxa zunaj teore-
tičnih revij in sinpozijev ni. Dovolj ga je, le neposredno
spoznaven ni. Naši jugoslovanski teoretiki, ki so ogro-
mno prispevali k razvoju marksistične misli; tudi s
potrditvijo v praktični politiki, so brez dvoma do kraja
prežeti marksisti, čeprav Marxa niso neprestano citi-
rali, prav tako tudi ne dri'gih, nič manj pomembnih
mislecev in praktikov revolucionarne akcije v določe-
nem času in prostoru. Eno je marksizem kot vodilo in
pot, po kateri hodi cel revolucionar, drugo je žebranje
citatov kot miselna bergla.
Tako kljub nenehni prisotnosti, idejnih temeljev so-
cializma ne spoznavamo, ker je naše osveščanje in
družboslovno izobraževanje močno prekrito z aktuali-
zmom sedanjega družbenega trenutka, pa je zato vi-
deti, kot da so vse te misli in ideje šele od včeraj, ne
tudi od predvčerajšnjim, vse tja do virov znanstvenega
socializma.
Prejšnji petek je bila v Laškem programsko volilna
konferenca zveze komunistov občine Laško na kateri so
za predsednika ponovno izvolili Alberta Ernestla, za
sekretarja pa Andreja Mavrija.
Gospodarstveniki so opozorili na številne probleme, ki
jih pričakujejo letos. Izpostavili so probleme okoli do-
hodkovnega povezovanja, ki ne more zaživeti zaradi pri-
tiskov in izsiljevanja proizvajalcev surovin; nevzpodbu-
dno politiko deviznega deleža za izvoznike, kar lahko
kvečjemu vpliva na zmanjšanje ne pa na povečanje
izvoza; nenehno so opozarjali tudi na cenovna neskladja,
rast proizvodnih stroškov ter pomanjkanje osnovnih su-
rovin in energije.
Tudi ni nič čudnega če celo komunisti pri nas nase-
dajo mišljenjem o jugoslovanskem »eksperimentu«, o
tem, da klasični marxizem kolovrati nekje po deželah
realnega socializma. Nemalo pa se začudi kdo, ki zaide
med diskutante evropskih socialdemokratskih strank,
pa tam sliši pogosteje sklicevanje na Marxa, kot je tega
vajen doma.
Tu v Laškem so oni dan ponovno poudarili nujnost
izobraževanja članstva ZK. Če bo kaj iz tega bi ne bilo
preveč, če bi nekaj truda posvetili tudi koreninam, da
bi morda odkrili, čemu se sušijo vršički.
In še nekaj! Pobuda sekretarja Andreja Mavrija to-
krat še ni bila kos inertnosti navade, ki je železna
srajca. Niti en delegat v precej številnem priglašanju k
besedi ni načel kakšnega idejnega vprašanja. Niti tako
ne, da bi z njim iskal vzroke za nakopičene težave
materialne in duhovno etične narave. Rekel sem dele-
gat; Janez Zahrastnik je bil gost, član CK ZKS, ki je
ves svoj prispevek prepletel z analizo idejnih vzrokov
za težave, s katerimi se spopadamo.
Računalniki, če jim pošteno postrežemo s podatki,
so že danes sposobni analizirati pojave. Spreminjal jih
bo le človek, bodimo srečni, če osveščen.
JURE KRAŠOVEC
Paleta težav na
mladinskem rešetu
Mladi iz konjiške občine
so se v petek zbrali na pro-
gramsko-volilni konferenci
Zveze socialistične mladi-
ne, kjer so ocenili svoje dvo-
letno delo, si zastavili nove
usmeritve in izvedli tudi
volitve.
Konferenca je bila prilož-
nost, da so mladi opozorili
na številne probleme v kra-
jevnih skupnostih, združe-
nem delu in na kmetijah. Po-
sebno pozornost so namenili
tudi zaposlovanju mladih.
Predsedstvo OK ZSMS je
skozi celo leto spremljalo po-
litiko zaposlovanja v občini
in čeprav brezposelnost še
zdaleč ni kritična, bodo pro-
blematiko spremljali še na-
prej. Zbori skupščine občine
so zato tudi oblikovali nekaj
Predlogov in pobud, med
njimi je tudi ta, da je potreb-
no krepiti drobno gospodar-
stvo, uvajati delo v več izme-
nah in občasno zaposlovati,
pri čemer je mišljena oblika
socialne solidarnosti - poraz-
delitev obstoječih delovnih
mest.
.• Ko so spregovorili o mla-
dinskem prostovoljnem de-
lu, ki se je med mladimi v
občini močno vraslo, so na-
nizali tudi nekaj problemov.
Največ težav je vselej pri za-
gotavljanju zadostnega šte-
vila brigadirjev za mladin-
sko delovno brigado Milen-
ko Kneževič, in sicer zato,
ker nekatere delovne organi-
zacije ne kažejo preveč razu-
mevanja za odhod mladih iz-
za strojev med brigadirje. Po
drugi strani je razumljivo, da
v poletnih mesecih tudi v
združenem delu pogrešajo
svoje najboljše delavce, ti so
po navadi evidentirani tudi
za odhod v brigado. Mladi so
mnenja, naj se z brigadir-
stvom preizkusi vsak štipen-
dist in da bi se morali bolj
angažirati pripravniki.
MATEJA PODJED
Funkcijo predsednice OK
ZSMS bo še naprej oprav-
ljala Anica Vehovar, Her-
bert Lešnik ostaja podpred-
sednik, profesionalno funk-
cijo sekretarja pa bo oprav-
ljal Zvonko Fevžer iz Zreč.
pogled v svet s kovinotehno
Spomladanske sape prinašajo dialog?
Stari spori, dolgoletni očitki, glo-
boko zakoreninjeno nezaupanje -
vse to je slej ko prej tu. Pa vendarle
je zdaj, na začetku pomladi tisto,
čemur pravijo diplomati medna-
rodno vzdušje, nekoliko boljše. Ali
je to samo vtis, samo prehodna bla-
ga sapica, bo mogoče šele ugotovi-
ti. A vendarle je mogoče govoriti o
nekaterih znamenjih, da so se zade-
ve unesle v toliko, kolikor lahko
govorimo o večji pripravljenosti
velikih na pogovore.
V mislih imamo poslanice in pi-
sma iz Washingtona, naslovljene
na novo vodstvo v Moskvi. Ameri-
ški general, ki naj bi posredoval
dobre namene Reaganove admini-
stracije po sicer zelo napetih odno-
sih s Sovjetsko zvezo, nastalih po
začetku razmeščanja ameriških
peshingov-2 in manevrirnih raket
v Zahodni Evropi, sicer ni mogel
oddati pošte, vendar tega opazo-
valci dogajanja med supersilama
pravzaprav ne presojajo kot nekaj
tragičnega. V diplomaciji med su-
persilama pač ni moč pričakovati,
da bo druga stran oni drugi, s kate-
ro je skregana, pri priči razširjenih
rok prišla naproti, kakor hitro se
bo nasprotnik nasmehnil, pokazal
prijaznejši obraz. In obratno.
Toda oh vsem tem ostane dej-
stvo, da dialog ni prekinjen. Ni si-
cer posebno javen, ne gre za sestan-
ke zunanjih ministrov, kaj šele za
sestanke šefov držav, to ne. Toda
tiha diplomacija teče dalje. Morda
bo postopoma prišlo do obnove ra-
zorožitvenih pogajanj, bolje reče-
no, pogajanj o brzdanju oboroževa-
nja. Najprej tistih na Dunaju o
zmanjšanju tako imenovanih kon-
vencionalnih, nejedrskih vojska v
Evropi.
Nekateri namigi kažejo, da bi bil
VVashington voljan spregovoriti tu-
di o morebitni obnovi dvojnih po-
gajanj v Ženevi. Moskva kajpada
ne more kar tako opustiti vztraja-
nja na tem, da naj Američani naj-
prej umaknejo nove rakete iz Evro-
pe, pa bo šele potem mogoče govo-
riti o nadaljevanju prekinjenih po-
gajanj. Prestiž, bojazen, da na-
sprotnik prehitre pripravljenosti
na pogajanja ne bo imel za izraz
slabosti, nepotrebne popustljivosti
igra pri tem razumljivo veliko
vlogo.
Kakor se trudoma prebijajo ne-
katera znamenja čisto rahlo zbolj-
šanega vzdušja v odnosih med obe-
ma supersilama, tako je ohranjen
tudi dialog med Pekingom in Mosk-
vo. Ravno te dni so v Moskvi kon-
čali novo rundo pogajanj. Kakšnih
presenetljivih preobratov na bolje
med LR Kitajsko in Sovjetsko zve-
zo pogajanja sicer niso prinesla.
Toda tudi v tem primeru lahko re-
čemo, da so pogajanja sama po sebi
boljša kot odnosi med državama
brez pogajanj, zaledeneli odnosi,
kakršni so bili med tema dvema
državama dobrih dvajset let.
Obenem Kitajska v skladu s svo-
jo neodvisno, samostojno zunanjo
politiko krepi stike z Japonsko, in-
dustrijsko, pa tudi politično velesi-
lo. Japonci vsekakor ne želijo za-
muditi priložnosti, da dobe dolgo-
ročno pomemben položaj na poten-
cialno velikanskem kitajskem
trgu. Kitajci se trudijo, kolikor se
le da hitro modernizirati svoje go-
spodarstvo. Da je tako, je pokazal
pred dnevi končani obisk japon-
skega ministrskega predsednika
Nakasoneja v Pekingu. Razen o go-
spodarskem sodelovanju so govori-
li tudi o politiki, recimo o bojaznih
pred sovjetskimi raketami SS-20,
razmeščenih v bližini tako Kitaj-
ske kot Japonske.
Piše JOŽE ŠIRCEU
4. STRAN - NOVI TEDNIK
29. MAREC 1984
Lani smo na celjskem območju
relativno dobro gospodarili
Nadaljevanje s 1. strani
Značilnost tudi lanskega
poslovanja organizacij
združenega dela je, da so se
hitreje od celotnega prihod-
ka povečevala porabljena
sredstva, zaradi česar se je
zmanjšal delež dohodka v
realizaciji oziroma poslab-
šalo razmerje med celotnim
prihodkom in dohodkom,
kar je značilno za večino ob-
čin, razen za Mozirje in Slo-
venske Konjice, ki sta ga
izboljšali.
Med posameznimi sestavi-
nami porabljenih sredstev so
vplivali na njihovo čezmerno
rast predvsem izdatki za su-
rovine in material, ki so se
povečali za 61 odstotkov in
že zavzemajo kar 41,2 odstot-
ka vseh stroškov. Poleg tega
so zelo porastli še stroški po-
slovanja iz preteklih let, ne-
gativne tečajne razlike in
drugi materialni stroški.
V osmih občinah celjskega
območja je gospodarstvo la-
ni ustvarilo skoraj 64 mili-
jard dinarjev dohodka, kar je
za 43 odstotkov več kot leta
1982, pri tem pa je bila načr-
tovana višina presežena za
13 odstotkov in nekaj čez.
Največji presežek imata ob-
čini Slovenske Konjice, za
skoraj 30 odstotkov, in Ža-
lec, za 23 odstotkov.
Ugodni premiki pri razpo-
rejanju dohodka se kažejo v
znižanju sredstev za skupno
in splošno porabo, hkrati pa
so se, tudi zaradi zaostajanja
osebnih dohodkov, povečala
sredstva za akumulacijo.
Med večjimi obveznostmi iz
dohodka kaže omeniti še
obresti za posojila, ki so vse
leto 1983 rasle hitreje od do-
hodka in dosegle ob koncu
leta skoraj dvakratno višino.
Večji obseg poslovanja,
predvsem pa razumno raz-
porejanje dohodka sta med
drugim vplivala na okrepi-
tev -akumulativne sposobno-
sti gospodarstva, ki je lahko
oblikovalo za 51 odstotkov
več sredstev za reprodukcijo
in 63 odstotkov več za aku-
mulacijo. Na območju spet
pri rasti reprodukcijskih
sredstev izstopata občini
Slovenske Konjice in Mozir-
je, laška občina je dosegla še
nadpovprečno rast, medtem
ko najbolj zaostaja občina
Šentjur.
Žal dobre dosežke pri go-
spodarjenju na območju
spremljajo še visoke izgube.
Število organizacij združene-
ga dela z izgubami se je sicer
zmanjšalo od 42 na 37, občut-
no pa se je povečala višina
izgub in sicer na skoraj 6,5
milijarde oziroma za 78 od-
stotkov. Izgubo so izkazova-
le vse občine, najbolj pa so
se povečale v občini Velenje,
za 83 odstotkov, pod ravnijo
iz leta 1982 pa so se gibale le
v občinah Mozirje, Laško,
Mozirje in Šentjur.
Tudi medsebojno zadolže-
vanje med organizacijami
združenega dela je lani nara-
ščalo, kar ima za posledico
slabšanje likvidnosti gospo-
darstva. Terjatve do kupcev
so se povečale za 77 odstot-
kov, nekrite terjatve celo za
139 odstotkov, več kot po-
dvojile pa so se tudi obvez-
nosti do dobaviteljev. Go-
spodarstvo zaradi tega pre-
več sega po kratkoročnih po-
sojilih in sredstvih dobavite-
ljev.
Rekli smo torej, da je go-
spodarstvo na Celjskem lani
doseglo relativno ugodne re-
zultate. Toda letos bo poslo-
valo v še bolj zaostrenih raz-
merah. Povsem logično je,
da bo moralo poslovati bolje
kot lani, predvsem pa bolj
učinkovito.
MITJA UMNIK
Novi tednik - Radio Ce-
lje, Trg V. kongresa 3a,
Celje. Telefoni uredniš-
tva: 22-369, 23-105, 27-
728, 28-408.
Nov poštni center v Celju?
Celjski poštarji ugotavlja-
jo, da ne morejo več tako na-
prej: njihove delovne razme-
re so slabe, včasih skoraj ne-
mogoče, storitve prebival-
stvu pa tudi na nikakršni ka-
kovostni ravni. Bilo je že ve-
liko pogovorov o gradnji
poštnega centra v Celju, ki
naj bi bil enota poštnega pro-
meta s funkcijo koncentraci-
je in difuzije poštnih pošiljk.
Predvsem pogrešajo poštno
sprejemno dvorano, kjer je
mogoče telefonirati, oddajati
pisma in pakete, telegrame,
vlagati in dvigovati denar in
opravljati druge finančne in
ptt-posle.
Tako kot vsepovsod, so
glavni problem finance. Do-
slej zbrani denar so na celj-
ski pošti v glavnem usmerja-
li v gradnjo telefonskega
omrežja. Lani so pripravili
načrt, ki vsebuje naročilo
gradbenega projekta z vsemi
soglasji, zanj pa potrebujejo
letos dobrih deset milijonov
dinarjev. Radi bi odkupili
zemljišče v podaljšku nove
avtobusne postaje, kjer je se-
daj parkirišče. Z dodatnim
rušenjem stnovanjskih hiš bi
pridobili približno 3200 kva-
dratnih metrov površine (za
stavbo in parkirni prostor).
Zavod za planiranje in iz-
gradnjo je poštarjem ponu-
dil lokacijo vzhodno od avto-
busne postaje, vendar jim ne
odgovarja, saj pravijo, da je
preveč odmaknjena. Želez-
niška proga, ki povezuje Ce-
lje s Titovim Velenjem ne bo
večno na tem mestu, vendar
bi poštarji še lep čas pristaja-
li na to, da jim praktično po
dvorišču vozi vlak.
Pošta potrebuje tudi indu-
strijski tir, saj jih pri trans-
portu vse bolj težijo cene go-
riva in razmišljajo o železni-
ških prevozih poštnih po-
šiljk.
V. B.
Emo potrebuje delavce
Šentjurčani se že dalj časa ne morejo dogovoriti z
Emom, ki ima v Šentjurju svoj tozd Kotli. Največ nespo-
razumov je v zvezi z dohodkom in z načrtovanjem ka-
drovskih potreb. Razgovori o dohodku še trajajo, med-
tem ko so se glede načrtovanja kadrov prejšnji teden
dogovorili za skupen nastop.
Problem potrebnih kadrov bo odslej kadrovska služba
Ema reševala skupaj s Skupnostjo za zaposlovanje iz Šent-
jurja. Za letos načrtuje tozd 59 novih delovnih mest, sam
pa lahko zagotovi le 19 delavcev. V tem trenutku potrebuje
15 varilcev in prav toliko kJjučavhičarjev. Skupnost za
zaposlovanje bo skušala najti nekaj delavcev med nezapo-
slenimi, ki jih je v občini trenutno 140. Ze vnaprej pa vedo,
da ne bo veliko zanimanja, ker med nezaposlenimi prevla-
dujejo drugačni poklici in le redki se bodo odločili za
prekvalifikacijo. Zato bolj računajo na skupno akcijo med
osnovnošolci. V šolah bodo predvajali filme, ki bodo pri-
kazali, kaj vse se dela v Emo. Otroke, ki jih bo delo
zanimalo, bodo poslali na tečaje, ki jih bo organiziral Emo.
Pri tem se bojijo, da jim bo delala preglavice starostna
omejitev. Ker se omejitve v drugih delovnih organizacijah
in občinah ne držijo in zaposlujejo delavce mlajše od 18 let,
računajo tudi Šentjurčani na razumevanje.
V. E.
Kadrovske spremembe v TINI
Potem, ko je odšel član kolektivnega poslovodnega organa Ivo
Bračun, se v laškem TIM obeta še nekaj kadrovskih sprememb.
Miha Prosen bo s prvim majem začel delati v laški občinski
sindikalni organizaciji, dokončno pa naj bi prišel novi predsed-
nik KPO Jože Stanič, ki je to funkcijo prevzel že lani decembra,
a trenutno še vedno večji del časa prebije v velenjskem Gorenju.
V KPO sta trenutno še v. d. člana za poslovne informacije in
finance Alenka Križnik in v. d. člana za prodajo in nabavo Cveto
Knez, ki je hkrati tudi v. d. direktorja tozda za marketing, ki ga
še ni.
LB pospešuje razvoj obrti in
drobnega gospodarstva
Obrtnikom, daje Ljubljanska banka, Splošna banka Celje naslednje
vrste posojil: —
•	kratkoročna posojila za obratna sredstva
•	dolgoročna posojila za osnovna in obratna sredstva
posojila za pospeševanje gospodarske dejavnosti in
opravljanje svobodnih poklicev
Občani, ki opravljajo z osebnim delom in delovnimi sredstvi v lasti
občanov obrtno, gostinsko, avtoprevozniško in brodarsko dejavnost,
prodajo na drobno, kakor tudi opravljajo domačo in umetno obrt, lahko
po različnih pravilnikih banke dobijo posojila.
•	pri kratkoročnih posojilih do zneska 800.000 dinarjev
•	pri dolgoročnih posojilih do zneska milijon dinarjev
•	pri posojilih za pospeševanje gospodarske dejavnosti
do zneska milijon dinarjev
Po pravilnikih dobijo lahko obrtniki skupaj za vse tri vrste posojil
znesek 2,8 milijona dinarjev.
Posebej pa kaže poudariti, da pri posojilih za pospeševanje gospo-
darske dejavnosti za prednostne namene (deficitarne storitvene obrti,
obrtne dejavnosti usmerjene v izvoz in nadomeščanje uvoza, gostinske
dejavnosti, usmerjene v povečanje prenočitvenih in prehrambenih
zmogljivosti) lahko dobijo obrtniki posojilo v znesku do 2,5 milijona
dinarjev. To pomeni, da je mogoče dobiti skupaj v najboljšem primeru
celo 4,3 milijona dinarjev posojil!
Po pravilniku za odobravanje dolgoročnih posojil za osnovna in
obratna sredstva je Ljubljanska banka, Splošna banka Celje uvedla še
to novost, da odobrava posojila tudi za inovacije.
V Celju so tekmovali kovinarji
Minula petek in soboto so se v Celju na delovnih kovinarskih tekmovanjih - sindikati so
jih pripravili že četrtič - pomerili predstavniki osmih delovnih organizacij (lani jih je bilo
sedem) v poklicih kovinostrugar, rezkalec, orodjar, livar kalupar, varilec v štirih tehnikah,
strojni ključavničar in avtomehanik za bencinske oziroma dizel motorje. Tekmovanje
avtomehanikov je imelo že tudi regijski značaj, ostala tekmovanja pa so bila četrta občinska
kovinarska tekmovanja. Med avtomehaniki sta se najbolje odrezala Roman Kragl iz Avto
Celja in Franc Ofentavšek iz Prevozništva.
Prihodnji teden se bodo pomerili še žalski in kovinarji v ostalih občinah. Pred republi-
škim tekmovanjem, ki bo letos v Kamniku in Domžalah, pa bo treba opraviti še regijsko
tekmovanje oziroma izbor najboljših.
Na fotografiji je rezkalec Peter Kolarič iz EMO.
MITJA UMNIK, FOTO: T. TAVCAR--
^ flflAREC 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Ustvarjalnost in prisotnost na delovnem
mestu sta pogosto enako nagrajeni
ffiozlrskl komunisti razpravljali o Inventivni dejavnosti
Za hitrejši razvoj inova-
cijske dejavnosti bodo v
marsikateri delovni organi-
0ciji občine Mozirje morali
urediti osnovne pogoje, to-
rej pripraviti ustrezne sa-
[floupravne akte, hitreje pa
l^odo morali reševati pobu-
de in predloge inovatorjev.
le kreativno delo pomeni
tudi vrednoto, kar zahteva
drugačen odnos do inova-
cijske dejavnosti, so skleni-
li na seji občinskega komi-
teja ZKS Mozirje.
Pogovor o inovacijski de-
javnosti so na komiteju skli-
cali sredi razprav v delovnih
organizacijah, časovno pa so
razpravo uskladili tudi s pri-
pravami na problemsko kon-
ferenco Zveze komunistov
Slovenije o tej dejavnosti.
Izhodišče razprave na torko-
vi seji občinskega komiteja
je temeljilo na ugotovitvah
posebne komisije, ki je obi-
skala šest delovnih organiza-
cij in skupnosti v občini,
zaenkrat le tistih, ki imajo in-
ventivno dejavnost oprede-
ljeno tudi v normativnih ak-
tih. Tako v teh, posebno pa v
organizacijah kjer samou-
pravnih aktov nimajo, inova-
cijsko kreativnost še vedno
neustrezno nagrajujejo. Moj-
stri in obratovodje, tisti, ki bi
inventivnost morali najbolj
spodbujati, predloge delav-
cev pogosto ne upoštevajo.
Preveč je še nevoščljivosti,
kar občutijo predvsem de-
lavci, ki bi radi sodelovali pri
izboljšanju proizvodnje, a je
pogosto ovira v tem, da ne
poznajo postopkov, kako
uveljavljati koristen predlog
ali izboljšavo. Veliko k temu
prispeva tudi miselnost, da
nekaj velja le izobrazba,
kljub temu, da vsakdanja
praksa takšno mišljenje po-
gosto zanika. Nerazčiščeni
pojmi, kaj je redna delovna
dolžnost in kaj inovacija, pa
slabe odnose še zaostrujejo.
Poleg odprave tega, delavci
predlagajo tudi poenostavi-
tev postopkov.
Ob primerjavi podatkov z
deželami, kjer je inovacijska
dejavnost visoko razvita,
lahko vidimo, da smo dosti
zamudili, zamujamo pa še
sedaj, kljub temu da imamo
zakonodajo na tem področju
urejeno, da obstajajo tabele
za izračune finančnih učin-
kov izboljšav in predlogov,
da imamo komisije in tudi
referente. Verjetno se torej
najbolj zatika pri nagrajeva-
nju, motiviranju na osnovi
rezultatov dela, kajti ustvar-
jalnost pri delu in zgolj pri-
sotnost na delovnem mestu
sta pogosto enako nagrajeni.
Mozirski komunisti so zato
sklenili, da bodo morali po-
leg ustvarjanja osnovnih po-
gojev za razvoj inovacijske
dejavnosti največ storiti pri
spreminjanju zavesti, in
kreativnost povzdigniti v
vrednoto.
R. PANTELIC
Bogastvo znanja je najboljše
orožje konjiških komunistov
V	konjiški občini, kjer
kljub težkim in zaostrenim
pogojem gospodarjenja do-
segajo dobre in celo nadpo-
prečne rezultate, se vzpore-
dno razvijajo tudi dobri sa-
moupravni družbeni odno-
si, ki so rezultat dobre ka-
drovske politike zlasti v
vrstah zveze komunistov,
kot avantgarde delavskega
razreda.
S to mislijo je povzel raz-
pravo torkove programsko
volilne konference občinske
organizacije ZK Slovenske
Konjice Janez Zahrastnik,
član centralnega komiteja
zveze komunistov Slovenije.
V	tem je tudi prednost in
ne kakšna magična formula
za dosego ciljev, ki so bili v
tej občini ustalitveno narav-
nani že pred leti. Nadpov-
prečnost gre pripisati tudi
mentaliteti delovnih ljudi in
vodilnih struktur, ki so s
svojo naravnanostjo že dav-
no presegli provincializem
in konzervatizem in ki jim je
bojevitost in bogastvo zna-
nja najboljše orožje. Toda
problem učinkovitosti dela v
partijskih vrstah v nekaterih
okoljih še vedno ostaja.
Čeprav so nekatere razpra-
ve izzvenele preveč papirna-
to, je bilo slišati tudi klene
besede konjiških komuni-
stov, ki so opozarjali in ra-
zmišljali o današnjem tre-
nutku in jutrišnjih nalogah,
ki najbolj neposredno zade-
vajo občane, delavce, kmete.
Franjo Tepej iz kmetijske za-
druge je opozoril na uspeh
melioracij Dravinjske doline
in na problem komasacij na
.desnem bregu Dravinje. Ko-
misija, imenovana pri skup-
ščini občine, naj bi to delo
opravila do 20. aprila.
Ob koncu so komunisti
funkcijo neprofesionalnega
predsednika OK ZK ponov-
no zaupali Tugomiru Pokor-
nu iz Konusa in tudi sekretar
predsedstva še naprej ostaja
Avgust Spoljar.
Kilo v zdravilišča?
Na celjskem območju so
se dogovorili, da bosta odslej
nadaljevanje bolnišničnega
zdravljenja v zdraviliščih
odobravali le dve komisiji.
Kljub velikim stroškom za to
zdravljenje in težnji, da jih
zdravstvene skupnosti čim
bolj omejijo, na celjskem ob-
močju zadnja leta vlada tako
pri odobravanju zdravljenja
kot pri njegovi evidenci pra-
va zmešnjava. Komisiji, ki
bosta delovali pri zdravstve-
nih centrih v Celju in Breži-
cah, naj bi to prekinili.
Člani zdravniških komisij
so sočasno tudi člani zdrav-
stvenega sveta pri Medob-
činski zdravstveni skupnosti
in bodo tako za svoje ravna-
nje dvakrat odgovorni. Po-
sebnih težav pri odločanju
ne pričakujejo, saj so končno
narejena strokovna navodila
za zdravljenje v zdraviliščih.
Predlog, ki so ga obravna-
vali že lani, so dopolnili z
mnenji strokovnjakov. Na
predlog ginekološke klinike
ne bodo več odobravali
zdravljenje v zdraviliščih pri
Primarni in sekundarni ste-
rilnosti, ne bo pa več starost-
ne omejitve za zdravljenje po
operativnem posegu. Glede
na mnenje klinike za srce in
ožilje pa bo odslej zgornja
starostna meja za bolnike z
obolenji srca in ožilja za
zdraviliško zdravljenje pri
70. letih biološke starosti.
MBP
Celjski sindikati obvladujejo razmere
Sindikalna organizacija je najbolj izpostavljena družbe-
nopolitična organizacija v združenem delu..Da so bili v
preteklem mandatnem obdobju v občini sposobni obvla-
dovati razmere brez večjih zapletov, je v veliki meri za-
sluga prav osnovnih sindikalnih organizacij in njihovih
konferenc, so menili na letni volilni seji celjske občinske
organizacije.
Kako izboljšati materialni in samoupravni položaj delav-
cev je bilo in ostaja eno temeljnih vprašanj. V zadnjem letu
so sicer uspevali povečati obseg in kakovost dela, vendar si
s tem delavci niso mogli zagotoviti tudi ustreznih osebnih
dohodkov. Zaostajanje za povprečji v panogah, velike ra-
zlike pri nagrajevanju podobnih del in precejšnja odmaknje-
nost od nagrajevanja po delu je le nekaj značilnosti, ki jih
bodo sindikati skušali preseči.
Na letni volilni seji so ponovno izvolili za predsednika
občinskega sveta Franca Vrbnjaka, za podpredsednika Jo-
žeta Zimška in za sekretarja Mira Medveda. Tistim posamez-
nikom, osnovnim organizacijam in konferencam, ki so se pri
svojem delu najbolj odlikovali, so podelili srebrne znake
zveze sindikatov Slovenije.	MBP
/
Vzgoja kol edino zdravilo
Skrb društva za pomoč duševno prizadetim v Slov. Konjicah
V Slovenskih Konjicah je
bilo pred šestimi leti usta-
novljeno društvo za pomoč
duševno prizadetim ose-
bam, ki spremlja razvoj in
gmotni položaj duševno pri-
zadetih, še posebej otrok, da
bi se le-ti po končanem šola-
nju na osnovni šoli s prila-
gojenim programom Pohor-
ski odred, kar najbolje
vključili v normalno življe-
nje.
Letos je v to šolo vpisanih
73 učencev. Do sedaj jih je
108 uspešno končalo šolanje
in več kot polovica se jih je
vključila v redno delo v orga-
nizacijah združenega dela, 18
učencev pa je celo nadaljeva-
lo šolanje v skrajšanih pro-
gramih srednjega usmerje-
nega izobraževanja in si pri-
dobilo poklic. Društvo za po-
moč duševno prizadetim v
občini si prizadeva, da bi
našli zaposlitev vsi absolven-
ti te šole, kljub temu, da je
vse teže najti prosto delovno
mesto. Toda prav ti učenci
so s svojo prizadevnostjo in
vestnostjo lahko marsikomu
za vzgled.
V konjiški občini je evi-
dentiranih 62 ljudi, ki so
zmerno, težje in težko dušev-
no prizadeti. To so večinoma
otroci, katerih duševne spo-
sobnosti so tako nizke, da ne
bi mogli osvojiti niti prilago-
jenega programa izobraževa-
nja. Kljub temu, da nekateri
otroci nikoli niso bili in tudi
ne bodo deležni oblik uspo-
sabljanja, je trajalo kar pre-
cej časa, preden so njihovi
starši lahko uveljavili druž-
beno denarno pomoč pri ob-
činski skupnosti socialnega
skrbstva. Vprašanje te po-
moči še vedno ni sistematič-
no rešeno.
Povprečna višina pomoči,
ki jo v konjiški občini preje-
ma 23 duševno prizadetih
znaša 2008 dinarjev in je
odvisna od gmotnega polo-
žaja staršev.
Z osveščanjem občanov m
s svojo aktivnostjo je druš-
tvo za pomoč duševno priza-
detim pripomoglo, da se je
marsikaj obrnilo na bolje.
Ob podpori Občinskega
sindikalnega sveta je druš-
tvo doseglo, da so v delovnih
organizacijah v konjiški ob-
čini kot prvi vnesli člen, da
se staršem duševno prizade-
tih otrok prizna dodatno še
pet dni dopusta.
Med predlogi, za katere se
društvo zavzema, je tudi ta,
da naj bi skupnost otroškega
varstva ocenila možnosti za
organizacijo mobilne pomo-
či predšolskim otrokom na
domu, saj iz objektivnih ra-
zlogov ni mogoče organizira-
ti razvojnega oddelka pri
vrtcih.
' MATEJA PODJED
INDOK INFORMACIJE
Izšla je 3. številka letošnjega letnika Indok informa-
cij, glasila Indok centra občine Celje. V njej lahko med
drugim preberete:
-	Celjska SZDL v kratkem o stanovanjskem gospo-
darstvu
-	Spremembe v vodstvu občinske organizacije
Zveze komunistov
-	Razgibano v celjskih sindikatih
-	Povzetki gradiv za seje skupščin SIS družbenih
dejavnosti, ki bodo od 17. do 23. aprila
-	Požarna varnost lani in program dela skupnosti za
varstvo pred požarom občine Celje v 1984. letu
-	Na obisku pri celjskih železničarjih
-	Program dela Indok centra v tem letu
TEDNIKOV INTERVJU
Pomemben Je odnos
do vsakega gosta
Že nekaj let ima pri Šem-
petru v Savinjski dolini
svoj bistro Zvone Štorman.
Priljubljeni gostinski ob-
jekt privablja številne go-
ste, z ustrežljivostjo zapo-
slenih in izredno bogato po-
nudbo, kakršne pri nas
pravzaprav nismo vajeni,
pa lokal kar nekako izstopa.
Zvone Štorman si je prakso
pridobil v Zvezni republiki
Nemčiji, kamor se je odpra-
vil po končani gostinski šo-
li, kaj kmalu pa je imel v
Nemčiji tudi svoj gostinski
objekt. Kljub temu tam ni
dolgo vzdržal.
Z ženo sta se vrnila do-
mov in si v novi hiši ob ma-
gistralni cesti Celje-Ljub-
ljana uredila ličen bistro.
NT: Vaš gostinski obrat
je vedno dobro obiskan.
Zakaj?
Z. Štorman: »Mislim, da je
najbolj pomembno, ko lahko
gostom ponudiš hrano. Prav
pripravljanja hrane se večina
gostincev otepa, ker od tega
ni posebnega zaslužka. Pri
nas kljub vsemu vztrajamo
na tem, ker se mi zdi, da smo
gostinci dandanes poklicani
tudi za to in ne samo za pro-
dajanje pijač. Razumem pa
tiste, ki se za pripravo hrane
ne odločajo. Kljub temu, da
to z besedami vsi podpirajo.
Nekaj bi bilo treba tu spre-
meniti. Morda v davčni in ce-
novni politiki.«
NT: Je samo hrana ti-
sto kar privablja goste?
Z. Štorman: »Pravzaprav
ne. V gostinstvu je tako, da
so najbolj pomembne drob-
ne pozornosti. Goste je treba
lepo strejeti in se od njih tudi
na primeren, a nevsiljiv na-
čin posloviti. Ne prenesem
tega, da bi na mizah gledal
pepelnike z ugaslimi cigaret-
nimi ogorki. V naš lokal radi
zahajajo tudi starši z otroki.
Pripravljamo jim sadne ku-
pe, ki so v bistvu takšne kot
vsepovsod drugod, toda
otroci so navdušeni, ko na
vrhu sadne kupe dobijo tudi
lične dežnike, ki jih potem
uporabljajo za igrače. Pri
vsem tem seveda ni veliko
stroškov, gostje pa so zado-
voljni.«
NT: V številnih gostin-
skih obratih, zlasti v
družbenih tarnajo, da ni
pravega dohodka...
Z. Štorman: »Družbeni
sektor gostinstva najbolj te-
pe velika režija. Sistem v go-
stinstvu je tak, da se tu ne da
kaj dosti pomagati. V zaseb-
nem gostinskem obratu pa je
lastnik vodja, skrbi za naba-
vo, vodi administrativne po-
sle, povrhu vsega pa je v
obratu pravzaprav ves dan.
Moj delovni dan se začne ob
sedmih zjutraj, ko najprej
nabavljam, potem sem ves
dan v bistroju, dokler ga ne
zapremo. To pomeni, da se
mi delo nikdar ne konča
pred 23. uro.«
NT: Kakšno plačo pre-
jemajo vaši delavci?
Z. Štorman: »Povprečno
20.000 dinarjev, s tem, da je
nekaj razlike med tistimi, ki
delajo v kuhinji in tistimi, ki
so natakarji. Tu so potem še
razni dodatki za nadure in
drugo, tako da je marsikaj
odvisno tudi od osebne pri-
zadevnosti. Res pa je, da
imata natakarja poleg tega še
hrano in stanovanje.«
NT: V mnogih gostin-
skih obratih prihaja do
pretepov in drugih izgre-
dov. Kako je s tem pri
vas?
Z. Štorman: »Doslej se kaj
takega še ni zgodilo. Po-
memben je predvsem odnos
do gosta. Pravijo, da lepa be-
seda lepo mesto najde.«
NT: Lokacija vašega
bistroia je odlična. Je
blizu Žalca in Šempetra,
pravzaprav v osrčju Sa-
vinjske doline in ob ma-
gistralni cesti. Je morda
tudi zaradi tega več go-
stov, kot bi jih sicer
bilo?
Z. Štorman: »Ne bi rekel,
da je danes pomembna samo
lokacija. Približno to bi lah-
ko trdili tudi za mnogo dru-
gih gostinskih objektov. Po-
memben je, kot sem že rekel,
odnos do gosta in ponudba.«
NT: V gostinstvu se
očitno da dobro živeti?
Z. Štorman: »Se ne prito-
žujem. Zadovoljen sem, po-
udarjam pa, da je za to treba
trdo delati. Včasih slišim tu-
di kakšne pripombe, češ ka-
ko dobro mi gre, v bistvu pa
imam proste samo četrtke in
dopust, ki ga z družino izko:
ristimo na morju. Prostih po-
poldnevov ali dopoldnevov
ni.«
NT: V vaš lokal priha-
jajo tudi tujci. So zado-
voljni?
Z. Štorman: »Mislim, da
so. Vsaj tako pravijo. Moti pa
me to, kaj počenjamo v Ju-
goslaviji. Cene so denimo za
Nemce že itak smešno nizke,
potem pa jim dajemo še de-
set odstotkov popusta. Ti
ljudje bi radi povrhu tega še
vseeno nekaj popusta. Ve-
dno se jim vse zdi predrago.
Ne vem, če si lahko na ta
način kaj prida obetamo od
našega turizma. Za mnogo
tujih gostov je pomembno
*to, da se bodo pred drugimi
pohvalili, kje so bili na dopu-
stu. V očeh drugih bodo več
vredni, če bodo povedali, da
so bili v državah, kjer imajo
zares primerne cene. Tako se
tudi meri njihov položaj v
družbi, kjer žive.«
NT: Kakšne načrte
imate za v naprej?
Z. Štorman: Sedanji lokal
bi rad nekoliko razširil. Pre-
mišljujem še o nekaterih
drugih stvareh, pa bom še vi-
del, kako bo.«
JANEZ VEDENIK
6. STRAN - NOVI TEDNIK
29. MAREC 1984
Mednarodni
ilan
invalidov
V počastitev mednarodnega
dneva invalidov, ki je vsako le-
to na prvo pomladansko nede-
ljo, je Društvo invalidov obči-
ne Velenje v soboto, 24. in v
nedeljo, 25. marca organiziralo
izlet v Slovensko Primorje.
Preko 100 izletnikov invalidov
si je v dveh dneh ogledalo Por-
torož, Bernardin, zgodovinske
znamenitosti Pirana in letali-
šče v Sečovljah. V soboto zve-
čer pa je bilo tovariško sreča-
nje v domu velenjskih rudar-
jev v Fiesi.	y
Konjičani hočejo večnamenski objekt
Zrečanl pa menijo, tla naložba nI usklajena med nosilci gostinstva
Dravinjski dom je pred
kratkim začel v Slovenskih
Konjicah graditi hotelsko
gostinski oziroma večna-
menski objekt. Novograd-
nja pomeni pravzaprav na-
domestno gradnjo za gosti-
šče Pri mostu, ki ga je že
tako načel zob časa, da kra-
ju še malo ne more biti v
ponos. Novi objekt bo imel
razen večnamenske dvora-
ne 45 ležišč.
Tako je bila končno upo-
števana želja Konjičanov, ki
so odločno zahtevali izgrad-
njo tega objekta kot nado-
mestilo za preurejeni Mla-
dinski dom. Ta je bil namreč
pred leti adaptiran in name-
njen izključno za potrebe
štaba za teritorialno obram-
bo in družbeno-politično
udejstvovanje. Ko so se Ko-
njičani odločali za samopri-
spevek in za razvojne naloge
kraja, so se odločili za grad-
njo večnamenskega objekta,
za katerega naj bi zbrali 18
milijonov dinarjev. Z dogra-
ditvijo novega objekta bo ta-
ko zadoščeno Konjičanom,
gostinskim in turističnim
delavcem, pa tudi podoba
Titovega trga bo lepša.
Toda... Vsi v občini niso
enakega mnenja, da je več-
namenski objekt v Sloven-
skih Konjicah zares potre-
ben. Nekateri se sprašujejo,
ali je naložba ekonomsko
upravičena glede na dejstvo,
da gostinsko-hotelske zmog-
ljivosti v občini niso popol-
noma izkoriščene in ali ne bo
zaradi podvajanja zmogljivo-
sti prišlo do izgub v tozdu
restavracija Petrol Tepanje.
Največ dvomov in vprašanj
izvira iz krajevne skupnosti
Zreče, oziroma delovne or-
ganizacije Unior, kjer meni-
jo, da se s takšno politiko
drobi denar v turizmu in da
se samo zaradi prestiža v ob-
čini gradi tisto kar že obstoja
in ne tistega, kar bi potrebo-
vali.
Konjičani pa trdno stoje
na svojem stališču: podpira-
jo razvoj RTC Unior na Ro-
gli, a hočejo imeti tudi ob-
ljubljeni mali objekt, ki ne
bo hotel, v svojem kraju. Ta
prav gotovo ne »ogrozil«
drugih turistično-gostinskih
objektov.
MATEJA PODJED
Za lepšo, bolj urejeno Rogaško Slatino
Čistilna akcija bo od 2. do 0. aprila
Ko so v okviru Socialistične zveze
v občini Šmarje pri Jelšah razprav-
ljali o nadaljnjem razvoju turizma v
tej občini, je bila, med drugim, izre-
čena kritika na račun slabe turistič-
ne osveščenosti občanov, zlasti v ti-
stih krajih, kjer je turizem doma.
Med glavne turistične kraje v občini
sodi gotovo Rogaška Slatina z Zdravi-
liščem. Ta kraj je v tistem delu, o kate-
rem razmišlja in ga ureja turistična de-
lovna organizacija, zares turistični, vse
naokrog pa bi o turizmu oziroma turi-
stičnem obnašanju težko govorili. In
tako se turist v Rogaški Slatini srečuje
z lepo urejenimi zdraviliškimi parki,
nasadi, potmi in gostoljubnostjo hote-
lov, ko zapusti meje turistične delovne
organizacije pa se na mnogih mestih
srečuje z neurejenostjo in neprivlač-
nostjo kraja.
Da bi lahko v bodoče govorili o turi-
stični Rogaški Slatini kot celoti, so se
pri krajevni organizaciji Socialistične
zveze odločili za akcijo, v kateri naj bi
sodelovali prav vsi krajani, delovne or-
ganizacije, šole, vrtci, trgovci, obrtniki
in še kdo. Vsaka organizacija združe-
nega dela, tovarna, ima svoj plan dela
v svojem okolju. Otroci in šolarji bodo
počistili okrog vrtcev oziroma šol, še
bolj pomembno pa je, da bodo znali
vplivati na svoje starše. Propaganda za
akcijo je segla do območnih delegacij
SZDL in tamkajšnjih organizatorjev,
aktivistov. V akciji imajo svoje naloge
tudi potrošniški svet, pa mladina in
hišni sveti, zlasti v Ratanski vasi.
Za veliko akcijo je torej vse nared.
Pričakovati je, da bo v času od 2. do 8.
aprila v Rogaški Slatini vse na nogah
in da bo vsa Rogaška Slatina, ta naš
turistični in devizni biser, veliko bolj
privlačna, zlasti pa čista in urejana.
MARJELA AGRE2
Za vse ni dovolj telefonov
Telefonsko omrežje v Rogaški Slatini bo v krat-
kem gostejše za 400 novih priključkov od tega bo
občanom na razpolago 350 telefonskih številk.
Ob razveseljivi novici celjskega PTT pa se je stvar
nekoliko zakomplicirala. Na obvestila o naročniških
možnostih se je namreč prijavilo 420 občanov iz Roga-
ške Slatine, kar pa je preveč. V krajevni skupnosti se
bodo morali odločiti, kdo bo iz te »konkurence« izpa-
del. Problem, ki ni tako majhen, kot je na prvi pogled
videti, rešuje sedaj petnajstčlanska komisija pri svetu
krajevne skupnosti Rogaška Slatina. Izločiti bo morala
okrog sedemdeset prošnikov za telefonski priključek.
Komisija bo delala po nekakšnem sistemu izločevanja
tistih prošnikov, ki lahko na telefon še nekolikaj poča-
kajo. V prvi vrsti pa bo ustregla krajanom, ki telefon
potrebujejo za službene namene, gasilcem, kmetom-
kooperantom, starejšim občanom in invalidom, obrt-
nikom, delavcem s posebnimi pooblastili in še komu.
Za nove priključke bodo morali v KS Rogaška Sla-
tina zbrati 180 milijonov dinarjev, predvideni strošek
na naročnika pa je 80 tisoč dinarjev. Do 10. aprila bo
treba plačati prvi obrok, celotni znesek pa mora biti
poravnan do oktobra letos.
M. A.
Lani manj požarov
Zato pa Je bila škoda večja, ugotavljajo
v Žalcu
V žalski občini je bilo lani
za četrtino manj požarov,
gmotna škoda pa je bila kar
precejšnja.
Strokovni sodelavec SI-
SA za požarno varnost obči-
ne Žalec Anton Gros: »Na
seji izvršnega sveta občine
2alec smo med drugim go-
vorili tudi o požarni varnosti
v lanskem letu. Kljub temu,
da je bilo požarov 25, to je za
četrtino manj kot v letu 1982,
znaša škoda 4.916,000 din, od
tega v zasebnem sektorju
kar 4 milijone din, ostalo pa
v družbenem. Dejstvo je, da
povzročajo požari nad 80 od-
stotkov gmotne škode v za-
sebnem sektorju. To pripisu-
jemo pomanjkljivi opremi,
potrebni za gašenje, saj veči-
na nima ročnih gasilnih apa-
ratov, zidnega hidrantnega
omrežja itd. Potrebe so po
večji preventivni dejavnosti,
ker je v občini precej objek-
tov, kjer vskladiščamo lahko
vnetljive snovi. Komisija, ki
smo jo ustanovili pri SISu za
požarno varnost, je doslej
opravila kar 281 pregledov in
pogovorov z občani. S to
obliko bomo nadaljevali tudi
letos.
Menim, da bodo pri tem
morala odigrati večjo vlogo
gasilska društva po krajev-
nih skupnostih, civilna za-
ščita in hišni sveti ter drugi.
Poleg tega smo imeli lani ve-
liko dela s preskrbovanjem
pitne vode. Gasilska društva
so pripeljala preko 704 tisoč
litrov vode, kar je bila tudi
velika obremenitev za druš-
tva in pa vozila, ki so se pri
tem trošila.
Menim, da je treba akcijo
za nakup 7 tisoč litrskih ci-
stern nadaljevati. Število po-
žarov bi lahko bistveno
zmanjšali z večjo informira-
nostjo občanov o požarni ne-
varnosti in z dobro organizi-
rano propagandno dejav-
nostjo.«
TONE TAVČAR
Stanovanja za
31 družin
V nov stanovanjski
blok na Spodnji Hudinji
v Celju se te dni vseljuje
31 družin. V tej soseski,
kjer gradijo še okoli 450
novih stanovanj bo 200
vseljivih še letos.
Knjiga o
zdravstvu
Izdaja knjige o razvoju
zdravstvenega varstva na
celjskem območju v letih od
1952 do 1982 je ena izmed
nalog, ki jo žele letos ure-
sničiti člani Slovenskega
zdravniškega društva Celje.
Društvo združuje 270 čla-
nov s celjskega območja, vo-
di ga dr. Jože Arzenšek, po-
leg izdaje knjige pa so si za-
črtali še vrsto drugih nalog.
Doseči želijo, da bi stro-
kovna predavanja postala
obvezen del strokovnega iz-
popolnjevanja, da bi zdrav-
niško društvo dobilo po-
membnejšo vlogo pri obliko-
vanju odločitev v zdravstvu
na območju in preko zveze
zdravniških društev Sloveni-
je v republiki. Na področju
strokovnega izpopolnjeva-
nja kot tudi športne, rekrea-
tivne in drugih dejavnosti, se
nameravajo tesneje povezati
s sorodnimi društvi, kot je
društvo medicinskih sester,
stomatološko in farmacevt-
sko društvo. Skupno z druš-
tvom medicinskih sester in
Zdravstvenim centrom Celje
se zavzemajo za ustanovitev
dneva zdravstvenih delav-
cev, ki bi bil tudi priložnost
za podelitev različnih priz-
nanj. Pričeli so že urejati
prostore za tajništvo društva
in klubsko sobo, a za opremo
ni denarja, saj ga je že za re-
dno dejavnost malo. V tem
času se pripravljajo tudi na
6. kongres zveze zdravniških
društev Slovenije, ki bo ma-
ja v Ljubljani posvečen druž-
benemu pomenu in položaju
zdravstva.
MBP
Hilda Kratijo
Upokojena učiteljica
Hilda Kranjc spada v ti-
sto povojno generacijo, ki
je poleg učiteljevanja na
šoli poprijela za vsako de-
lo ali pa bila vsaj pobu-
dnik številnih akcij za ob-
novo domovine. Dva ro-
dova sta za časa njenega
službovanja trgala hlače v
šolskih klopeh.
»Prva povojna genera-
cija na osemletki v Čreš-
njicah je bila bolj uboglji-
va od tiste, ki sem jo za-
pustila, ko sem šla v po-
koj. Standard med ljudmi
se je tudi tu gori močno
spremenil in zdaj praktič-
no ni razlike med otroki.
Jaz med njimi vsaj za-
vestno nisem nikoli dela-
la izjem, naj je bil to otrok
bogatega kmeta ali baj-
tarja. Tako so me učili do-
ma,« pove učiteljica
Hilda.
Rojena v Šempetru v
Savinjski dolini v kmečki
družini, kjer so se vsi
otroci šolali in je bila že
od doma navajena skro-
mnosti, jo je hitro še glob-
je vsrkala vase, ko je po
končanem učiteljišču v
Celju, nastopila prvo
službeno mesto na Creš-
njicah.
To je bilo 1946 leta in z
dvemi leti presledka, ko
je učila na šoli v Franko-
lovem, je tu, med temi z
brajdami poraslimi griči,
ostala vse do svoje upo-
kojitve pred štirimi leti.
Ko je začela delati z
otroki jih je bilo na šoli
126, učiteljev pa pet. Uči-
la je vse razrede, dopol-
dan in popoldan, nihče ni
gledal na določene ure in
opravljene nadure, ker je
bilo to vse v enem.
»Vendar je vladal ta-
krat na šoli tekmovalni
duh, učencem ni bilo
vseeno kakšen je rezultat.
Znali so se boriti in zao-
stalost so čudovito pre-
magovali na ta način. Tu-
di učili so 3e bolje, kar je
imelo za posledico dobre
učne rezultate.« Tako se
spomini tovarišice Hilde
iz Podgorja pri Crešnji-
cah prepletajo z njenim
najbolj ustvarjalnim ob-
dobjem.
Tudi zdaj ne počiva. Se
vedno deli nauke kolegi-
cam, najraje pa postori
kaj okoli hiše in, bere.
Vsak dan ji je prekratek,
zlasti, če pridejo na obisk
njene tri hčere in vnuki.
Takrat ne more stopiti iz
učiteljske kože, zato jih
poučuje, ker meni, da je
znanje največje človeko-
vo bogastvo.
ZDENKA STOPAR
OBRAZI
France
Jesenovec
Pretresla nas je vest, da
je v četrtek, 22. 3. 1984, v
Topolšici umrl dolgolet-
ni profesor celjske gi-
mnazije France Jeseno-
vec. V 78. letu starosti je
zaprl oči človek, ki je
vrsto let živel in delal
med nami kot učitelj,
vzgojitelj in dober tova-
riš.
Z obsežnim znanjem in
skozi desetletja je pouče-
val slovensko književ-
nost, latinščino in naro-
dno zgodovino, po potre-
bi pa tudi matematiko,
saj je med redkimi sodob-
niki združeval v sebi zani-
manje za literarne in na-
ravoslovne vede. Njegovi
učenci se ga spominjajo
kot blagega in humanega
človeka, ki je z umirjenim
nastopom pomagal in
svetoval, kadar so se
obračali nanj. Bil je na-
tančen, vesten in delaven,
kar mu je omogočalo
znanstven pristop k
obravnavani snovi. Znali
so mu prisluhniti, njegov
glas pa je v delovnem za-
letu prodrl tudi v sosedne
prostore. Potem je odha-
jal iz šole dostojanstven,
nasmejan in človeški.
Tak bo ostal med nami.
Značaj mu je krojila
trda mladost. Luč sveta je
zagledal 18. 10. 1906 v
Škofji Loki. Sin revnih
staršev se je s težavo pre-
bil v gimnazijo, moral se
je preživljati sam. Po kon-
čanem študiju slavistike
je kot srednješolski pro-
fesor služboval v Ljublja-
ni, Črnomlju, Brežicah in
Celju. V Celje je prišel ob
koncu petdesetih let in
službovalw dolga leta, saj
se je upokojil šele 1. 2.
1973. Njegov pokoj ni bil
miren, po napornem delu
je naglo pričel slabeti, de-
lovni napori so sunkovito
štrli tega tako močnega
moža.
Za njim ne bo ostalo sa-
mo pedagoško, ampak tu-
di znanstveno delo. V raz-
nih slovenskih revijah je
objavljal kritike, prevode,
literamo-zgodovinska
razglabljanja: pisal je o
starejših slovenskih knji-
ževnikih, o vprašanjih
slovenskega jezika, raz-
iskoval slovenska narečja
(škofjeloško in štajerska).
Nekaj znanstvenih raz-
prav je posvetil tudi Celju
in okolici, zlasti narečju
vasi Sotensko nad Šmar-
jem pri Jelšah in pogo-
vornemu jeziku v Celju in
okolici. Preučil je celjske
literarne in politične liste
(Celjske slovenske novi-
ne, Domovina, Vesna).
Pisal je o slovničarju Mi-
haelu Zagajšku in o slo-
varskem del 4 Josipa
Drobniča. Pravi obseg
njegovega znanstvenega
dela pa nam bo pokazala
šele podrobna raziskava.
.Ob blagega profesorja
Franceta Jesenovca smo
se njegovi učenci in sode-
lavci poslovili v ponede-
ljek, 26. marca, ob 16. uri
na pokopališču v Lipici
pri Skofji Loki.
JANEZ ERKLAVEC
^ flflAREC 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 7
12. izlet v družbi z Vitom Muženičem
Vse je pripravljeno za 12. izlet 100 kmečkih žensk na morje. Verjetno bo tudi vreme
ugodno, tako da bo še prijetnejše. Sicer pa bodo za dobro voljo poskrbele srečne udele-
ženke same ob prisotnosti humorista Celjskega Poldeka, čarovnika Pera Pavloviča, dveh
harmonikarjev Vilija Šumra in Herija Kuzme ter seveda ob večernem igranju znanega
ansambla Vita Muženiča iz Ljubljane, ki ga vidimo na posnetku z lanske revije v Libojah.
Večerni program bo povezoval Janez Vedenik. Pot je znana: Celje, hitra cesta nad Postojno,
Lipica, gostišče Tomi v Portorožu, hotel Eden, Rovinj, obisk Crvenega otoka Pulj in
povratek skozi notranjost Istre v Celje, kjer bomo »pristali« v soboto ob 17. uri.
TV - Foto: EDI MASNEC
Tekmovanje mladih tehnikov
Letos bo v Celju že drugo
srečanje mladih tehnikov,
ki ga organizirata Zveza or-
ganizacij za tehniško kultu-
ro Celje in aktiv učiteljev
za tehnično vzgojo na
osnovnih šolah.
Okoli 150 učencev z vseh
celjskih osnovnih šol se bo v
znanju pomerilo na osnovni
šoli Veljko Vlahovič jutri in
v soboto. Na regijskem sre-
čanju, ki bo- v mesecu maju
prav tako v Celju na osnovni
šoli Veljka Vlahoviča pa bo-
do sodelovale ekipe tekmo-
valcev, ki so v posameznih
disciplinah dosegli najboljše
rezultate na občinskih tek-
movanjih.
Med štirinajstimi discipli-
nami, od spoznavanja proiz-
vodnega procesa do tekmo-
vanja mladih fizikov in foto-
grafov, bo verjetno zelo zani-
mivo tekmovanje v amater-
sko radiogoniometriranju, ki
bo na Gričku. Ta vaja naj bi
seznanila čim več mladih,
kako se s posebnimi spreje-
mniki odkrivajo skrite radij-
ske postaje. Tekmovalci se
bodo pomerili v sposobno-
stih obvladovanja telegraf-
skega radijskega prometa,
detekcije, orientacije in fizič-
ne kondicije.
To tekmovanje je prav go-
tovo dober preizkus in kaza-
lec učiteljem tehničnega
pouka in mentorjem različ-
nih krožkov, kaj so se učenci
naučili. Obenem pa je popu-
larizacije tehnike nasploh v
času, ko vemo da ima ta v
življenju in zato tudi v šolah
vse več poudarka, da pa še
vedno s tem znanjem in s
prakso zaostajamo za napisa-
nimi smernicami.
WE
Očistimo okolje
Dogovor o akciji v Mozirju
V ponedeljek se bodo v
skupščini občine Mozirje
sestali predsedniki svetov
in krajevnih konferenc so-
cialistične zveze iz krajev-
nih skupnosti Gornje Sa-
vinjske doline. Na seji, ki jo
sklicuje predsednik skup-
ščine občine, se bodo skup-
no z ravnatelji osnovnih
šol, predstavniki komunale,
ribiških in lovskih družin
ter turističnih društev do-
govorili, kako se bodo lotili
letošnje akcije »Očistimo
svoje okolje.«
Predvidoma naj bi to mno-
žično akcijo zaključili sredi
aprila, tako da bo celotna do-
lina v novi preobleki pri-
pravljena pričakala goste iz
vse Evrope, ki se bodo ude-
ležili živinorejske razstave v
sklopu evropske konference
rejcev rjave govedi.
Ker Gornje Savinjska doli-
na letos praznuje tudi 40 let-
nico osvoboditve, se bodo
dogovorili tudi o tem, kako
bodo proslavili ta jubilej.
Proslave, v katere bodo
vključili čimveč šolske in
ostale mladine, bodo združili
kar s prireditvami ob krajev-
nih praznikih, ter se tako sta-
bilizacijsko spomnili po-
membne obletnice.
RP
NA KRATKO
Pokrovitelj gobarskih aktivnosti
Cinkarna
\
Pokrovitelj vse letošnje aktivnosti članov gobarske dru-
žine Bisernica iz Celja bo v letošnjem letu celjska Cin-
karna. Sicer pa bodo gobarji, kot so sklenili na svojem
občnem zboru, tudi letos pripravili strokovne, ter z determi-
nacijo popestrene ekskurzije v gozdove okoli Celja, Polzele
in Laškega. Organizirali bodo tudi nekaj predavanj, na Pol-
zeli in v dvorani Golovec v Celju pa bodo pripravili tudi
gobarski razstavi. V mesecu maju bo družina tudi gostitelj
zasedanja skupščine republiške Zveze gobarskih družin
Slovenije.
V jubilejnem letu, ko praznujejo 20-letnico obstoja organi-
ziranega gobarjenja, so sprejeli tudi nov statut družine. Naj-
višji organ bo poslej skupščina, v katero bodo delegirani
člani posameznih krajevnih konferenc. Predsednik gobar-
ske družine bo še naprej Zdravko Logar.
RP
Km® ulica v Celju -
Podjavorškova
Novo ulico na območju krajevne skupnosti Gaberje, ki
se odcepi od Mariborske ceste pri križišču Ceste v Trnov-
lje ter poteka proti zahodu do Opekarniške ceste so poime-
novali Podjavorškova.
Ime ulice ohranja spomin na profesorja Albina Podjavor-
ška, priznanega slovenskega pedagoga, psihologa in defek-
tologa. Rojen je bil leta 1908 v Gaberju. Objavil je v^č sto
strokovnih del, po osvoboditvi pa je bil vodja pedagoških
tečajev in mentor mladih učiteljev. Bil je prvi, ki je v Celju
organiziral vzgojno svetovalnico za mladino.
MBP
Zdravilišče Laško polno zasedeno
Prenova starega zdraviliškega doma v Laškem se bliža h
koncu. Goste v prvo nadstropje so vselili že pred tremi
tedni, v začetku tega tedna pa so naselili še drugo prenov-
ljeno nadstropje. Tako ima Zdravilišče Laško v tem predse-
zonskem času vse zmogljivosti zasedene, vključno z depan-
dansami. Sedaj jih čakajo samo še zaključna dela pri pre-
novi starega bazena, ki ga bodo spremenili v prostor za
rekreacijo in družabne igre. Zanimanje za zdravljenje v tem
zdravilišču narašča, kar priča podatek, da je čakalna doba za
sprejem skoraj tri tedne. Prenovljeni zdraviliški dom je sicer
izgubil 30 postelj, zato pa je pridobil na kakovosti, saj
ustreza hotelu B kategorije. Oskrbni dan je trenutno 720
dinarjev. Prenova Zdraviliškega doma stane nekaj več kot
20 milijonov dinarjev.
WE
Jogo Znidaršič razstavlja v Titovem
Velenju
Mojster fotografije Joco Znidaršič iz Žalca, gimnazijo obi-
skoval v Celju, zdaj pa živi in dela v Ljubljani kot urednik
fotografije pri Delu, je pripravil novo razstavo svojih umet-
niških fotografij. Tokrat se predstavlja v Kulturnem centru
Ivan Napotnik v Titovem Velenju. Ogled je možen ves teden
razen ob sobotah. Na ogled so mnoge fotografije, ki imajo
trajno dokumentarno vrednost.
L.O.
Ustanovili so klube OZN
Končno so tudi v občini
Laško ustanovili klube
OZN. Delegacija republi-
škega centra klubov OZN je
v ponedeljek obiskala
osnovne šole v Laškem, Ra-
dečah in Rimskih toplicah
ter občinsko organizacijo
ZSMS, ki si je z ustanovitvi-
jo klubov OZN postavila te-
melje za delovanje tudi na
tem področju.
Že z akcijami ob tednu so-
lidarnosti z narodnoosvobo-
dilnimi gibanji in žrtvami
imperialistične agresije, z
nagradnim natečajem: »Moji
vrstniki v svetu in jaz«, z zbi-
ranjem denarja za fond soli-
darnosti in podobnimi akci-
jami so že pokazali voljo za
organizirano delo preko klu-
bov OZN. Pričakovati je, da
bodo klubi zaradi pestrosti
in zanimivosti oblik in me-
tod dela dobivali z leti vse
več članov tudi v občini La-
ško.
Predsednica republiškega
centra OZN, Sonja Jazbec, je
klubom podelila zastavo sve-
tovne organizacije Združe-
nih narodov in poudarila, da
je pred mladimi delo, ki po-
meni velik prispevek tež-
njam mladih celega sveta k
miru in enakopravnosti med
narodi.
STOJ AN SORCAN
Torta za velenjske maturante
Dijaki srednjih šol v Titovem Velenju so imeli maturantski ples v Rdeči dvorani. Poseb-
nost maturantskega slavja v primerjavi s podobnimi prireditvami v Celju je bila v tem, da so
program obogatili (različni plesi raznih skupin, nastop para Sulek itd.), ter da je pokrovitelj
Elektrokovinarska oprema Titovo Velenje prispeval za vse maturante (okoli 300) veliko
torto, ki so jo pripravili v hotelu Paka. Vsak maturant je dobil" košček dobre sladice.
Prijetna osvežitev za takšno prireditev.	LOJZE OJSTERŠEK
Hagraiia našemu fotereporterju
SN revija in Toper Celje sta pripravila nagradno akcijo
za najboljše fotografije med številnimi fotoreporterji, ki
so sodelovali na sarajevski olimpiadi.
Strokovna komisija, urednik fotografije pri zagrebškem
Vjesniku Pavao Cajzek, grafični urednik SN revije Rudi
Stipkovič in predstavnik Topra, so med 150 prispelimi deli
iz vse Jugoslavije izbrali najboljše. Prvo nagrado je prejel
Radiša Mladenovič iz Zagreba, drugo pa naš fotereporter
Edi Masnec s posnetkom, ki ga je naslovil Toper v srebrnem
Juretovem naročju. Tretjo nagrado so podelili Jocu Znidar-
šiču iz Ljubljane. Podelili so še dve posebni denarni na-
gradi, ki sta ju prejela Robert Valaji in Joco Znidaršič.
Prvi trije nagrajenci bodo prejeli še umetniške slike mla-
dih akademskih slikarjev Zlataina Vrkljana, Borisa Švač-
jeka in Antona Matuše. Razstavo najboljših fotografij bomo
v maju lahko videli tudi v Celju.
UM
150 let šole v
Smartnem ob
Paki
Druga najstarejša
osnovna šola v velenjski
občini je šola v Smart-
nem ob Paki, ki so jo
ustanovili leta 1834 ter
je tako letos stara 150
let.
Prvo šolsko zgradbo so
zgradili v centru Smart-
nega in je imela eno samo
učilnico. Ker pa je bilo
otrok vedno več, so šol-
ske prostore uredili še v
sosednji Fridrihovi hiši,
kjer je pouk potekal vse
do leta 1962, ko so se pre-
selili v novo, že tudi 22 let
staro šolo.
Ob praznovanju bodo
pripravili vrsto zanimivih
prireditev, z njimi pa bo-
do začeli 5. maja ko bodo
odšli na tradicionalni po-
hod na Goro Oljko, na-
slednji dan pa bo name-
njen športnim aktivno-
stim. Skozi ves teden se
bodo zvrstile kulturne in
druge prireditve, tako da
ne bo dneva, da se ne bi
kaj dogajalo. 11. maja bo-
do v avli šole odprli več
razstav, kjer bo med naj-
zanimivejšimi prav goto-
vo prikaz starih učbeni-
kov, pripomočkov, šolska
kronika, stara spričevala,
šolska* glasila in po-
membnejša priznanja. Iz-
dali bodo tudi posebno
številko biltena. Osrednja
proslava pa bo 12. maja
na šolskem dvorišču, kjer
med drugim pripravljajo
tudi telovadno akademi-
jo.	TV
Petrol
TOZD Trgovina na drobno Celje
Komisija za delovna razmerja
objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas
- DVA PRODAJALCA
za bencinske servise v Celju
Pogoji: KV prodajalec, odslužen vojaški rok in naj-
manj eno leto delovnih izkušenj
Pri izbiri imajo prednost kandidati iz neposredne
bližine Celja.
Pisne prijave sprejemamo 8 dni po objavi na naslov:
PETROL. TOZD Trgovina na drobno Celje. Trnovlje
215 pri Celju. Komisija za delovna razmerja.
8. STRAN - NOVI TEDNIK
29. MAREC
■■■■ni
Naša
pesem 84
Člani Komornega mo-
škega zbora Celje se v teh
dneh skrbno pripravljajo
za nastop na republiškem
tekmovanju »Naša pesem
84«, ki bo 13. aprila zvečer
v Mariboru. Zbor se bo
predstavil z dvajsetrni-
nutnirn	sporedom,
vključno z zahtevno
skladbo Uroša Kreka
»Prekmurska«. Na tek-
movanju bo skušal znova
potrditi, da gre zbor pri-
števati med najboljše mo-
ške zbore v Sloveniji.
Pod vodstvom profe-
sorja Vida Marcena, ki
vodi zbor že od leta 1977,
se bo že tretjič udeležil
tekmovanja v Mariboru
in vsakič, kot že prej pod
vodstvom profesorjev
Kuneja in Vrtačnika, se
nikoli ni vrnil brez priz-
nanj, ki uvrščajo zbor v
najvišji kakovostni raz-
red.
Po nastopu v Mariboru
bo na vrsti snemanje gra-
mofonske plošče. Svojo
35-letnico ustanovitve in
ljubezni do lepe pesmi pa
bo zbor proslavil jeseni.
GG
Pesmi, besede in gibi mladih
Kulturna manifestacija mladih - Naša beseda 84 Celje
V	celjski občini se vrstijo
prireditve Naša beseda 84.
Zibelka te kulturne manife-
stacije mladih, ki stopa zdaj
že v drugo desetletje, je
prav Celje. Gibanje pa se je
kmalu razširilo v slovenski
prostor, saj so mladi povsod
vzeli te prireditve za svoje.
Na Naši besedi, pričela se
je včeraj v kulturnem domu
v Vojniku, se bo v teh dneh,
do jutri zvečer torej, predsta-
vilo 18 skupin z osnovnih in
srednjih šol, krožkov in sku-
pin kulturnih društev.
V	Vojniku je včeraj nasto-
pilo amatersko gledališče
Zelezar Celje-Store z igrico
Volk in sedem kozličev, an-
sambel Srednje zdravstvene
šole se je nato predstavil s
pesmijo. V večernem delu
programa Naše besede se je
občinstvu predstavila doma-
ča skupina Elektra z igranim
recitalom Goba zla, literarni
krožek Srednje družboslov-
ne šole Celje z recitalom in 2.
b razred te šole z igrico Mali
princ.
Prireditve Naše besede se
bodo danes vrstile v domu
Cvetke Jerinove Celje. Ob
10. uri nastopa mladinska
gledališka skupina osnovne
šole Ivan Kovačič-Efenka iz
Celja z delom Jane Kolarič:
Festival ropotulj, zvoncev in
kuhinjskih loncev, plesno
gledališče osnovne šole Fran
Roš pa je pripravilo delo: So-
sota ni nikjer več. The end.
Ob 12. uri je na sporedu lut-
kovno gledališče Pionirske-
ga doma s predstavo: Kdo je
napravil Vidku srajčico, ple-
sni krožek doma pa bo od-
plesal predstavo: Ko si sre-
čen, ansambel Igen pa Barv-
ni preliv. Srečanje se bo na
daljevalo v kulturnem domu
v Trnovljah ob 15. uri z na-
stopom dijakov Srednje pe-
dagoške šole, ki so pripravili
mladinsko igro Žmurkovi
otroci.
V Trnovljah bo živahno tu-
di jutri. Dopoldne se bo
predstavila gledališka skupi-
na učencev osnovne šole
Franja Vrunča z igro: Klovn
in njegov cirkus. Popoldne
bodo na sporedu tri predsta-
ve. Dijaki 4. b razreda Sred-
nje družboslovne šole Celje
se bodo predstavili z Orwel-
lovim 1974; dijaki Zdrav-
stvene šole pa z recitalom:
2ena in mati. Sledil bo na-
stop Plesnega gledališča Ce-
lje s Slovensko rapsodijo.
Zvečer bodo na vrsti še tri
predstavitve iz letošnje bere
Naša beseda. Dijaki doma
učencev Karla Destovnika
Kajuha se bodo predstavili z
odlomki iz kabareta Kratka
pesem zlajnana, plesna sku-
pina Igen je svoje delo naslo-
vila Negacija-negacije, sku-
pina za izrazni ples Akt iz
Srednje pedagoške šole bo
sklenila trodnevno srečanje
mladih kulturnikov z delom
Izgnanci.
MATEJA PODJED
Značilnost Naše besede je
v zadnjih dveh letih v tem,
da je med skupinami manj
recitalov in več pionirskih
gledaliških predstav, kar
pomeni korak naprej v te-
žavnostni stopnji, ne glede
na kakovost. V akcijo pa se
še vedno premalo vključu-
jejo osnovne šole. Priredite-
lji, Zveza socialistične mla-
dine, Zveza kulturnih orga-
nizacij, Zveza prijateljev
mladine in Zveza sindika-
tov, upajo, da bo ta vrzel
zapolnjena že naslednje le-
to, ko naj bi pravo mesto v
osnovni šoli dobila tudi
umetnostna vzgoja.
Pevke Iz Laškega hedo gostovale v Radišah
Ženski pevski zbor Društva upokojencev
Laško je edini tovrstni pevski zbor v laški
občini. Trenutno združuje 32 pevk, med ka-
terimi je precej dobitnic zlatih, srebrnih in
bronastih Gallusovih priznanj. Zbor je bil
ustanovljen pred štirimi leti na željo nekate-
rih žena, ki so nekdaj že prepevale v žal-
skem zboru »Svoboda« Laško in Julija Go-
riča, ki je kot pevovodja ostal zvest tudi
temu zboru. Še več. Zbor je z njegovo zavze-
tostjo in odprtostjo ponovno oživel sodelo-
vanje s koroškimi Slovenci v Radišah nad
Celovcem, kamor nameravajo iti v letoš-
njem letu.
»Nasploh se je pevska kultura med upo-
kojenci zelo razširila«, nam je povedala čla-
nica zbora, sicer- pa tajnica društva.. Zdenka
Goričeva. »V Sloveniji je kar 64 pevskih
zborov, med katerimi je četrtina prav goto-
vo tudi ženskih«.
Z repertoarjem, ki obsega trenutno 28 pe-
smi vseh vidnejših slovenskih skladateljev,
rade sodelujejo na prireditvah v občini, na
pevskih revijah v občinskem in medobčin-
skem merilu ter na srečanjih pevskih zbo-
rov društev upokojencev Slovenije, ki bo
letos že deseto po vrsti in to junija meseca v
Cankarjevem domu. V Zdravilišču Laško
pa vsako leto pripravijo tudi samostojni
koncert. Če jim bodo dane možnosti, bi žele-
li slovensko pesem iz svojih grl predstaviti
še z gostovanjem na Češkem.
Zbor si je za letošnje leto zadal kar precej-
šen zalogaj dela, vendar v njihove uspehe ne
gre dvomiti, saj so zelo homogena skupina z
doslednimi in marljivimi pevkami.
Ne pa bi bilo prav, če ne bi omenili še
Pivovarne Laško, ki jih kot pokrovitelj že
ves čas stoji ob strani.
VLADO MAROT
Pregled dela v
KUD Uubečna
Konec preteklega tedna
so se na svojem rednem obč-
nem zboru zbrali člani kul-
turno umetniškega društva.
Ko so ocenjevali opravlje-
no delo so ugotavljali, da so
naredili več kot so si zastavi-
li s programom. Organizirali
so štiri večje prireditve. Med
njimi zlasti izpostavljajo ve-
dno bolj uspešno tekmova-
nje harmonikarjev z diato-
nično harmoniko za Zlato
harmoniko Ljubečne. Vse
sekcije so aktivno delovale.
Društvo se je organizacijsko
utrdilo in se tesno povezalo z
vsemi organizacijami in
društvi v krajevni skupnosti.
Uspešno sodeluje tudi s so-
rodni društvi v občini, zlasti
z društvom v Podgradu, Tr-
novljah, Vojniku in Franko-
lovem. Največ težav imajo še
vedno s prostori. Devet sek-
cij izvaja program v tesnih
prostorih gasilskega doma, v
katerem poleg gasilcev delu-
jejo še krajevna samouprava
in ostala društva. Upajo, da
bodo kmalu dobili svoje pro-
store v prenovljeni dvorani v
zadružnem domu.
Društvo so lepo sprejeli tu-
di prebivalci krajevne skup-
nosti. Postaja pa središče tu-
di za mnoge iz sosednjih kra-
jevnih skupnosti. Tako v
društvu ni slučaj najti člane
iz Tmovelj, Škofje vasi, Voj-
nika, Proseniškega in Teha-
rij. Vse to pa kaže, da je druš-
tvo kljub temu, da obstaja
šele dve leti, znalo najti stik s
člani in krajani, ki društvo
tudi gmotno podpirajo. V ak-
ciji zbiranja sredstev za ob-
novo dvorane v krajevni
skupnosti skoraj ni nikogar,
ki ne bi prispeval sredstev
ali prostovoljnega dela.
Člani vseh sekcij so v pre-
teklem letu nastopili javno
več kot šestdesetkrat. To po-
meni več kot en javni nastop
na teden. To so zmogli kljub
skromni pomoči Zveze kul-
turnih organizacij. Pomoč,
ki jo dobijo predstavlja le de-
setino sredstev, ki jo potre-
bujejo. Ostala sredstva zbe-
rejo s svobodno menjavo. Tu
so dokaj uspešni, saj ponudi-
jo dobro sodelovanje.
MILAN BRECL
Likovni svet otrok v Šoštanju
Celoletna razstava pod geslom »Življenje v prihodnosti«
V počastitev 40. obletnice
Kajuhove smrti bodo letos že
šestnajstič zapored na šoli
Karel Destovnik Kajuh v Šo-
štanju odprli slovensko raz-
stavo LIKOVNI SVET
OTROK Kakor vsako leto, se
je tudi na letošnji razpis v
Pionirskem listu, ki je tudi
pokrovitelj te vsakoletne li-
kovne manifestacije, prijavi-
lo in poslalo svoja dela 92 slo-
venskih osnovnih šol. Sveča-
na otvoritev bo v soboto 31.
marca ob 11. uri s kulturnim
programom, ki ga bodo pri-
pravili pevski zbor in učenci
recitatorji iz Kajuhove šole.
Za letošnjo razstavo je pri-
spevalo preko 2500 del v najra-
zličnejših likovnih tehnikah
od grafično-slikarskih do šte-
vilnih kiparskih stvaritev.
Strokovna žirija je za razstavo
odbrala 360 likovnih del.
Letošnje štiri enakovredne
nagrade bodo prejele osnovna
šola Prve celjske čete Celje, li-
kovni pedagog Neli Kač,
osnovna šola Lojze Sušmelj iz
Radelj ob Dravi, likovni peda-
gog Štefan Kresnik, osnovna
šola Milan Šušteršič Ljubljana
- Bežigrad, likovni pedagog
Lučka Selan, in osnovna šola
Dane Sumenjak iz Murske So-
bote. Vse nagrajene šole bodo
prejele lepa pisna priznanja, li-
kovni pedagogi pa knjižne na-
grade - pisno priznanje pa
prejme tudi vsak učenec, kate-
rega likovna stvaritev je raz-
stavljena. Se posebno prizna-
nje pa prejmejo likovni peda-
gogi, ki že desetič sodelujejo
na tej likovni manifestaciji. Za
to razstavo so izdali tudi 800
katalogov, ki jih bodo pravta-
ko prejeli vsi razstavljalci ka-
kor tudi likovni pedagogi, saj
jim bo lep in pregleden katalog
z barvnimi reprodukcijami
lahko služil tudi kot učilo. Iz-
črpno uvodno besedo je v ka-
talogu napisala republiška sve-
tovalka za likovno vzgojo aka-
demska slikarka mag. Helena
Berce.
Razstava bo odprta vse leto,
tako da si jo bodo lahko ogle-
dale tudi številne šolske ek-
skurzije, ki bodo prihajale ob
letošnji 40-letnici Kajuhove
smrti na ogled njegovega spo-
minskega muzeja in muzeja
kulturniške skupine 14. divizi-
je, ki je na Kajuhovi šoli v Šo-
štanju.
V.KOJC
Eiiina
Slovensko ljudsko gledališče Celje
Sobota, 31. marca ob 19.30: Witkiewicz: ČEVLJARJI.
Izven. Gostuje Primorsko dramsko gledališče iz Nove Go-
rice.
Kulturni dom Ponikva
V	kulturnem domu Na Ponikvi bo v nedeljo, 1. aprila ob
17. uri gostovala gledališka skupina kulturno-umetni-
škega društva France Prešeren iz Vojnika s komedijo če-
škega avtorja Stolbe Ema in trije.
Kulturni dom Gomiisko
V	kulturnem domu bo v soboto, 31. marca ob 20. uri
gostovala gledališka skupina kulturnega društva Vransko.
Predstavili se bodo s Finžgarjevo dramo Razvalina življe-
nja.
Dan kasneje, torej v nedeljo, 1. aprila bo v kulturnem
domu na Gomilskem gostovalo amatersko gledališče Vrba
kulturnega društva Vrbje iz Žalca z delom Ervina Fritza
Mirakelj o sVeti Neži. Obe predstavi na Gomilskem bosta v
okviru občinskega srečanja gledaliških skupin občine Ža-
lec.
KuStumi dom Griže
Kulturno društvo iz Velike Pirešice pa bo v nedeljo, 1.
aprila ob 17. uri gostovalo v Grižah. V tamkajšnjem kultur-
nem domu se bodo predstavili s Finžgarjevim delom Ve-
riga. Tudi ta predstava je v okviru srečanja gledaliških
skupin v žalski občini.
Muzej revoluclfe Celje
V	spodnjih razstavnih prostorih muzeja revolucije je
odprta razstava likovnih del slikarja Vinka Pevcina. Raz-
stava bo odprta do sobote, 31. marca.
Avla hotela Dobrne
V	avli hotela je odprta razstava likovnih del slikarja
Franca Lesjaka, člana mozirskega likovnega salona. Raz-
stavo si lahko ogledate do 9. aprila.
Avla Razvojnega centra
V	avli Razvojnega centra je odprta razstava likovnih del
Toma Plevnika, člana društva likovnih amaterjev Celja.
Razstava bo odprta do 9. aprila.
Likovni salon Celje
V	Likovnem salonu bodo danes ob 18. uri odprli raz-
stavo likovnih del akademskega slikarja Janeza Vidica iz
Maribora. Razstava bo odprta do 20. aprila.
Zdraviliški dom Dobrna
V	dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo jutri ob pol
osmih zvečer samostojni koncert mešanega pevskega
•zbora France Prešeren iz Celja, ki mu dirigira Edvard
Goršič.
Opatijska cerkev Celje
Zavod za kulturne prireditve iz Celja organizira v pone-
deljek, 2. aprila ob 20. uri v Opatijski cerkvi orgelski
koncert, na katerem se bodo predstavili organist Zeljko
Marasovič, trobentar Stanko Arnold in mezzosopranistka
Eva Novšak-Houška.
Razstavni salon Rogaška Slatina
V	Razstavnem salonu v Rogaški Slatini bodo jutri ob 19.
uri odprli razstavo akvarelov Jureta Godca iz Celja. Na
razstavi bo predstavljenih 45 akvarelov, krajine, tihožitja,
portreti ter nekateri figuralni motivi narejeni v zahtevni
akvarelni tehniki. V kulturnem programu ob otvoritvi bo-
sta sodelovali mladi kantavtorici iz Šoštanja, Helena Čebul
in Sonja Tot.
\Meichelsbergerjev dvorec Laško
V	Weichelsbergerjevem dvorcu razstavlja svoje akvarele
likovni ustvarjalec Daniel Hrovat iz Celja. Razstavo si
lahko ogledate do sobote, 31. marca, vsak dan od 10. do 12.
in od 15. do 17. ure.
Pokrajinski muzej Celje
V	Pokrajinskem muzeju je odprta razstava z naslo-
vom Žena na podobah Pokrajinskega muzeja. Raz-
stavo sestavlja izbor iz deponiranih zbirk Pokrajin-
skega muzeja.
Narodni dom Celje
V	veliki dvorani Narodnega doma bo v soboto, 31. marca
ob pol devetih zvečer 17. tradicionalni Valčkov večer,
prijave pa sprejemajo do sobote v pisarni Turističnega
društva v Celju.
Pionirski dom Cvetke Jerinove Ceije
V	avli pionirskega ioma je odprta razstava likovnih del
učencev osnovne šole Ivana Kovačiča-Efenke, ki si jo
lahko ogledate samo še danes in jutri.
Kino Vojnlk
V	kinodvOrani v Vojniku bodo predvajali v nedeljo, 1.
aprila ob 17. in 19.30 uri ameriško dramo Brez zlobe.
Knjižnica Edvarda Kardelja
V	avli knjižnice Edvarda Kardelja je odprta razstava
literarnih del Branke Jurca ob njeni 70-letnici in Nade
Gaborivič ob njeni 60-letnici. Razstavljena dela si lahko
ogledate takrat, ko posluje knjižnica za bralce.
^ flflAREC 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Počitnice za vsak žep
poceni ponudba ne pomeni slabo kakovost
TTG, Alpetour, Globtour
in Golf turist so skupaj z
Arenaturistom iz Pulja, le-
tos že drugič pripravile pro-
gram počitnic, ki bodo do-
stopne vsakemu žepu, kako-
vost pa zagotavljajo zmog-
ljivosti, ki ustrezajo ponud-
bi hotelov B kategorije.
Letošnjo akcijo »Počitnice
za vsak žep« so zastavili širo-
ko, neobičajno in kakovost-
no. Svoj program so predsta-
vili v šestih slovenskih me-
stih v dveh delih. Dopoldne
je bil posvet o letošnji akciji,
zvečer pa zabavni program,
ki je vsem prisotnim vsaj
delno približal ponudbo Are-
naturista iz Pulja.
Ta velika turistična mani-
festacija je bila v Celju prejš-
njo sredo. Udeležili so se je
predstavniki TrG, ki na na-
šem območju vodi to akcijo,
predstavniki Arenaturista
ter številnih delovnih orga-
nizacij, ki so zainteresirane
za organizacijo letovanja
svojih delavcev preko sindi-
kata.
V čem je skrjvnost teh po-
čitnic, ki bodo od 30 do 50
odstotkov cenejše kot kate-
rekoli druge iz običajne po-
nudbe?
Agencije ugotavljajo, da s
skupnim nastopom zmorejo
veliko več. Arenaturist iz Pu-
lja pa na akcijo gleda z vidi-
ka dolgoročnega razvoja tu-
rizma na svojem območju, ki
temelji na pridobivanju do-
mačega gosta na svoj kraj, na
kolje, ki jih bo vedno znova
dcalo nazaj, ne le v sezoni,
mveč tudi v času turistič-
nega mrtvila. Njihovo pravi-
lo je, da zapolnijo svoje
-"ogljivosti poleti in pozi-
c, Lanskoletni rezultati pri-
čajo, da so presegli sami se-
be. V zmogljivostih Arenatu-
rista je letovalo 10 odstotkov
več gostov kot leto prej. Ime-
li so preko 2 milijona 200 ti-
soč nočitev in 500.000 go-
stov, od tega 60 odstotkov
tujih. Povečalo se je tudi šte-
vilo domačih gostov, od 600
tisoč leta 1982 na 820.000 ti-
soč lani. Hočejo jih še več.
Ni dovolj, da skrbijo le za
povečanje svojih zmogljivo-
sti, temveč tudi za obogati-
tev izvenpenzionske ponud-
be. Zato skrbijo za razvoj re-
kreacije, zabavnih progra-
mov in prireditev, kulturnih
manifestacij in za organizaci-
jo izletov.
Počitnice za vsak žep so le
ena akcija več k populariza-
ciji turizma v Istri. Lani se je
na akcijo odzvalo 1500 go-
stov. Anketa, ki so jo opravili
med njimi, je organizatorjem
dala novega elana, saj so bili
vsi zadovoljni. Zakaj torej ne
bi bili tudi letos, ko jim nudi-
jo še več.
Promocija programa Po-
čitnice za vsak žep je taka
akcija, od katere bi se lahko
marsikateri turistični delav-
ci veliko naučili. To je pravi
način, da se proda tisto kar
imamo, ne le da vlečemo
ubogemu delavcu in občanu
denar iz denarnice, temveč,
da smo mu pripravljeni kaj
ponuditi - tudi zastonj. To je
Največjo pridobitev letos
pomeni otvoritev Brionov,
ki bodo na ogled že od 7.
aprila naprej. Skratka, Pulj
se s svojo čudovito okolico
trudi, da gostom ponudi
maksimalno.
investicija, ki se bo bogato
obrestovala. Tega se zaveda
vseh pet turističnih agencij,
ki je stopilo v skupno akcijo,
da ponudijo gostu poceni a
dobre počitnice. Način, kako
so svoj skupni program
predstavili pa priča, da jih ta
gost skrbi, da bi se mu radi
približali, da bi radi slišali
njegove želje. Zato tudi po-
svet, kjer je vsak imel mož-
nost, da pove kaj bi rad.
Predlogov je bilo veliko in
agencije jih bodo skušale
upoštevati.
Počitnice za vsak
žep
Namestitev bo v dvo in
troposteljnih sobah s prho in
sanitarijami v enem izmed
naslednjih hotelov Arenatu-
rista: Belvedere, Mutila, Me-
dulin, Park, Splendid, Rivie-
ra; apartmaji: Punta Verude-
la; turistična naselja: Veru-
dela, Zlatne stijene; depan-
danse in stanovanja: Medu-
lin, Valovine. Ribarska koli-
ba, paviljoni Splendid.
V katerem hotelu boste le-
tovali, vas bodo obvestili 5
dni pred odhodom.
Cene paketov vključujejo:
prevoz z vlakom do Pulja in
nazaj, avtobusna transferja,
7 do 14 polpenzionov, turi-
stično takso in organizacijo
letovanja.
Prevoz za vse agencije or-
ganizira TTG. To bo posebni
vlak za Pulj, ki bo vozil ob
sobotah.
Marina Bohinc; predstavnica
sindikata zdravstvenega cen-
tra Celje: »Lani je bila akcija
nekoliko zapoznela, zato na-
ših delavcev ni bilo veliko.
Letos so z akcijo pričeli veli-
ko prej, tako bomo lahko pri-
čeli pravočasno s ponudbo
med delavci, ki seže zanimajo
za te počitniške pakete. Lju-
dje katerih žep je čedalje bolj
plitek, pričakujejo ugodnejše
cene in te so kot vidim v po-
nudbi Počitnice za vsak žep,
res primerne. Delavcem bomo
preko sindikata omogočili le-
tovanje tako, da bodo odpla-
čevali znesek po obrokih. ■<
Miran Pruš, vodja službe za
rekreacijo v Gorenju: »Gore-
nje ima kolektivni dopust, za-
to je organizacija počitnic za
delavce zelo težka. Lani nam
je prišlo prav, da so organizi-
rali Počitnice za vsak žep. To
je bila najcenejša ponudba,
zato smo akcijo z veseljem
podprli. Te akcije se je lani
udeležilo okoli sto delavcev.
Kljub temu, da smo z nezau-
panjem gledali na to, so se de-
lavci vračali z dopusta zado-
voljni in so izrazili željo, da
na tak način organiziramo le-
tovanje tudi letos.
Tisti, ki so se udeležili večernega programa Arenaturista iz Pulja v hotelu Evropa v Celju še
dolgo ne bodo pozabili večera, kakršnih si v Celju lahko samo želimo. Ansambel Nevera je
neprenehoma igral od 20. ure, ko se je program pričel, do ene ure zjutraj. Program je s itolno
domislic in propagandno žilico povezoval V al ter Kiršič, gost večera pa je bil pevec Mirko
Cetinski. Poleg številnih družabnih iger v katerih so rade volje sodelovali tudi gostje, je bila
tudi modna revija, kjer so mične manekenke predstavile bogato in domiselno kolekcijo Modne
trikotaže Arena iz Pulja za prihodnjo jesensko-zimsko sezono. Torej je direktor tozd Prodaje
Arenaturista, Valter Damaška (na skrajni desni) lahko samo zadovoljen. Obljublja, da bo
Arenaturist dal vse od sebe, da bodo gostje vsak dan in vsak večer tako zadovoljni, kot so bili
tistih nekaj ur v celjskem hotelu.
Po poteh XIV. divizije
piše Božo Jordan
Od Arnežnika do Razborja
Do Arnežnika pojdimo z Velunjskega
grabna, morda od Arnejca mimo Strmčni-
kove in Hriberškove domačije. To je zadnja
domačija na dokaj strmem Fergunovem
vrhu, na pravi gori jurišev, kot je zapisal
udeleženec pohoda Stane Terčak, ki to pot
zelo lepo opisuje v Planinskem vestniku
(1958): »Pogled se ti spočije, ko preleti koše-
nice in strme ozare, ki valove od hribovske
samine do samine tja gori pod vrhove zrelih
gozdov, ki so vsi sončni in jim jasnina nebes
da šele pravo ubranost. Vse, ljudje, samine,
njive in gozdovi se združijo v eno in strme
gorske poti so kakor zlate niti, ki povezujejo
pokrajino s teboj. Ali znaš hoditi po gorah z
odprtimi očmi in tankim posluhom? ... Se-
veda moraš bit; pripravljen na taka srečanja
z ljudmi in gorami. Mogoče boš šel enkrat,
dvakrat ali večkrat zastonj. Toda nekoč, ko
se boš najmanj nadejal, kar nenadoma se bo
odprl ta svet pred teboj v novi sončni luči,
ki ti je bil do tega blagoslovljenega trenutka
neznan. Vsrkal ga boš vase, pritegnil te bo
za vedno in tudi ti boš del njega... Gorska
pokrajina, s svojimi gorniki, ki jo gledaš, pa
v nas zaživi.
Težko je človeku svetovati, kam naj se
obrne, da ga bodo te zlate niti-gorski kolo-
vozi pripeljali v svet ubrane planinske sim-
fonije. Ni vse za vsakogar! Z gorami se ne
igraj, kakor se ne smeš z leti, ki so ti nalože-
na na hrbet.
Pojdi po poteh, ki se ti zde tvoje, četudi si
mogoče že pozabil, kdaj si zadnjič po njih
hodil. Pojdi takrat, kadar te gore in gorniki,
ki tam žive, pokličejo. Njihov klic je močan!
Prisluhneš in ga zaslišiš, kako zveni v tvoji
notranjosti. Zazdel se ti bo kakor odmev iz
daljave. Ljudje na saminah, ki mnogo pre-
mišljujejo, a malo govore, bi dejali: Spomin
je prišel ponj. »Da, če pride spomin, potem
ne odlašaj, kar hitro na pot, dokler še zveni
v tebi .to čudno hrepenenje. Le s tem hrepe-
nenjem boš pripravljen na gore in one nate.
Pot v gore je slovesno opravilo.«
Od Arnežnika zavijemo desno. Pogled se
ustavi na razvalinah Vodriža. Levo v grič in
dalje po slemenu nadaljujemo po gozdnih
poteh. Pazi na oznake! S slemena pridemo
do Vrhornika, ki ima na steni leseno spo-
minsko ploščo: Na Vrhorskem vrhu so juni-
ja 1942 ustanovili šaleško četo. Dalje gremo
na sever. Stopimo na košenino ter dp Str-
garjevega križa, kjer je razpotje. Iz Šmartne-
ga pri Slovenjgradcu se priključi E6. Dalje
hodimo po poti z dvojnimi markacijami (E
6-rumena pika, rdeč krog, Š-osm. z S). Do
Zarazborja, glavnega grebena, se držimo
predvsem južne strani. Kmalu smo na raz-
glednem svetu južnega pobočja Rdečkega
vrha (886 m), ki je dobil ime po rdečih kon-
glomeratih - vidimo jih v useku ceste. Prišli
smo do Rdečnika (Spodnji Razbor 28). Za
hišo drži navzgor kolovoz na vrh, kjer je
visoka lovska preža, z vrha, do koder je 10
minut hoje, je zelo lep razgled. Leta 1943 je
na tem področju delovala tehnika šaleško
mislinjskega okrožja, partizani so se tod če-
sto zadrževali. V zavoju je križ in pod cesto
domačija. Mimo Spodnjega Kuneja (Kuni),
mimo Kavnika, ki je pod cesto, gremo kma-
lu vkreber, s ceste desno v gozd. Na razpot-
ju poti se spet držimo desne, skok po paš-
nem svetu in z njega spet v gozd, na severno
pobočje, ki je bolj vlažno. Iz gozda pridemo
na travnato sedlo z razgledom na obe strani
(895 m). Vidimo Ponikevsko planoto, Paški
Kozjak in Uršljo goro. Pot je vseskozi zani-
miva, privlačna in razgledna. Spet gremo na
drugo stran slemena, rahlo navzdol na Po-
dvajško ravno, kjer so klopi in mize, prire-
jen prostor za zabavo. Smo na cesti. Trikot-
na oznaka za E 6. Gremo proti Podvodniku
(Podbajšku, 895 m), lahko tudi kar naprej
po cesti, dalje mimo korita, Mevca, ki je na
vrhu slemena. Pogled na šolo in cerkev,
kamor smo namenjeni. Navzdol čez cesto,
malo po nji, desno v gozd in pri kapeli smo
na odprtem svetu po katerem dosežemo ce-
sto. Smo v Zgornjem Razborju. Cerkev sv.
Danijela je v osnovi gotska, verjetno iz 16
stol. Glavni oltar je delo Oblakove delavnice
iz Celja (1890), stranska oltarja sta Podboršt-
nikova iz 1841/42, a hranita plastiki iz prve
polovice 16. stol. in iz 18. stol., ter antično
sliko sv. Lucije, ki bi utegnila biti delo J. A-
. Straussa. Enega od obeh zvonov, ki je bo-
gato ornamentiran je leta 1686 ulil Matija
Landsmann v Celovcu. Cerkev je bila med
vojno močno poškodovana. Župnijsko po-
slopje je gorelo, po vojni so ga pokrili. Ob
enooddelčni šoli v Zgornjem Razborju. ki je
bila ustanovljena 1874, so leta 1959 odkrili
grobnico padlih partizanov. Spominski ob-
jekt je posvečen tudi domačinom, ki so pad-
li za svobodo. Nad potjo pred cerkvijo stoji
tudi nova Pečolarjeva gostilna, kjer hranijo
žig E 6 in je možno tudi prenočiti. Hoje \v
bilo za dobri dve uri.
10. STRAN - NOVI TEDNIK
29. MAREC 1984
Kruharjev Pepi obnavlja svoj vinograd
Vse kaže na preporod črešnjlške črnine. Manjkata znak kakovosti In poreklo
Nasproti cerkve na Crešnjicah je
Kruharjeva domačija, na kateri kme-
tujejo trije Kruharjevi, čeprav jih je
bilo v gnezdu skupaj sedem. Gospo-
dar Jože Turk, ki ga domačini kličejo
za Pepija, žena Anica in najmlajši sin
Srečko skrbijo za pet ali šest krav, za
štiri in pol hektarje obdelovalne zem-
lje in skoraj toliko gozda. Tam je se-
veda najbolj doma Pepi, ki ga je vide-
ti še pri vsakdanjih opravilih v zele-
ni, jagerski barvi.
Februarja se je Kruharjev Pepi sre-
čal z Abrahamom, pa mu ni videti, saj
je ves pokončen, trden, visok in zgovo-
ren in vse kaže, da še dolgo ne bo dal iz
rok komande na kmetiji. Sicer pa ima
Srečko šele 16 let in ima dovolj časa.
Ostali štirje Kruharjevi otroci so že pri
kruhu, dve hčeri sta vzgojiteljici v Voj-
niku in Stranicah, en sin je miličnik,
drugi pa šofer, večina si je že tudi
ustvarila svoje družine.
Pepi je domačijo pridobil tako, da je
ob njej in teti gor zrasel, bila pa je pri
njih pred vojno gostilna. Oba moška,
tetina brata sta med vojno izgubila živ-
ljenje: eden je padel kot borec Tomši-
čeve brigade, drugega so ustrelili pred
domačim pragom. Teta je vzela k sebi
malega Pepija in tako poskrbela za de-
diča.
Kruhar jeva kmetija sodi med sred-
nje na Crešnjicah, že ime pa pove, da
so znali na tej domačiji peči dober
kruh. To je dokazala tudi gospodinja
Anica, ki je ob našem obisku mesila za
pet hlebcev, v krušni peči pa je prijet-
no prasketalo, tako da je bilo kar težko
oditi ven, na veter. Pihalo je okrog
vogalov, toplo pa je bilo le Pepiju in
njegovemu pomočniku, ki sta priprav-
ljala kostanjeve kole za vinograd. »La-
ni sem obnovil kakšnih dvajset arov,
letos jih bom pa še štirideset,« je bil
vinogradniško razvnet Pepi. Tudi si-
cer je obnova vinogradov na Crešnji-
cah velika moda in upati je, da bo ne-
koč slavna črešnjiška črnina, ki se je
pred vojno že uvrščala med kakovost-
na evropska vina, spet doživela prepo-
rod ter vse tisto, kar je zanjo potrebno:
znak kakovosti in porekla.
Pa sem dregnil v Pepija, kako je z
novim kmetijskim vetrom v naši druž-
bi. Raje bi se menil o tem, kako so
lovci podrli 20 divjih svinj, ampak
vljudno je le odgovoril: »Ja, ta veter je
že. To je res, ampak pri nas v hribih ga
še ni dosti čutiti. Mogoče ga bolj čutijo
nehribovske kmetije.«
» Za Pepija in ostale hribovske kmete
upam, da bo nov veter v kmetijstvu še
ugodnejši, da bo omogočal solidno živ-
ljenje tudi mladim, ki bodo v prihod-
nje spletali kmečka gnezda.
MITJA-UMNIK
Foto: E. MASNEC
Zgodnji krompir v zemlji
Letošnja zima kmetovalcem ni bila ravno naklonjena. Vsi
predolgo se je zavlekla. Sedaj, ko je sneg končno skopnel ii
se je zemlja malo ogrela, imajo polne roke dela. Hitijo
razvažanjem gnoja in oranjem ter sajenjem. Pretekli tedei
so nekateri že sadili zgodnji krompir. Delakordovi iz Lož
niče, ki jih vidimo na sliki, so to delo opravili ročno, ker ji
krompir, ki ga sadijo, zelo droban in bi se s sejalnikom ni
sadil enakomerno.
T.TAVCAI
Gospodarno kmetovanje
Piše Franc Potočnik, dipl. kmet. Inž.
Kako načrtujemo pretirano plemenskih svinj
Ce želimo čimbolj gospodarno izko-
ristiti krmila za proizvodnjo prašičje-
ga mesa, se moramo z izračunanim
krmnim obrokom kar se da približati
dejanskim potrebam prašičev po hra-
nilnih snoveh. Le z natančno izračuna-
nim in sestavljenim krmnim obrokom
lahko v največji meri izkoristimo velike
genetske zmogljivosti sodobnih pasem
Stare ali primitivne pasme prašičev
so bile glede prehrane manj zahtevne
kot so sodobne in intenzivne. Prašiči
intenzivnih pasem lahko dajo veliko
potomcev in mesa, vendar zahtevajo
boljšo prehrano in več nege. Včasih so
na kmetijah redili prašiče predvsem za
zadovoljevanje lastnih potreb po prašič-
jem mesu. Zato jim tudi niso posvečali
posebne pozornosti, razen zadnje ob-
dobje pred kolinami. Svinje so v glav-
nem prasile enkrat letno in še to manjše
število pujskov, zato so si lahko za ob-
dobje po prasitvi nabrale dovolj telesnih
rezerv. V času brej osti so se namreč
močno zredile in te zaloge potem črpale
za tvorbo mleka v času dojenja, ko so jih
običajno premalo krmili. V tem obdobju
so zato močno shujšale, in so bile včasih
videti kot pravi okostnjaki.
Moderne pasme prašičev pa ne prene-
sejo tako občutnega nihanja telesne te-
že. Pa tudi z ekonomskega vidika si
takšnega načina reje plemenskih svinj
ne moremo privoščiti. Za gospodarnost
prašičereje je namreč odločilnega po-
mena plodnost plemenskih svinj, ki je
v največji meri odvisna od prehrane.
Stremeti moramo za tem, da svinje na
kmetiji prasijo vsaj dvakrat letno. Za
dosego tega cilja pa moramo prehrano
svinj načrtovati v skladu z reprodukcij-
skimi fazami, ki so naslednje:
-	poodstavitveni premor in nizka bre-
jost
-	visoka brejost
-	dojenje ali laktacija.
Tudi vinograd
kliče
Čeprav Savinjska dolina ni
med vinorodnimi področji
skorajda ni kmeta, ki bi na
obronkih okoliških gričev ne
imel vsaj majhen vinograd,
te zaplate posajene z vinsko
trto obdelujejo še posebno
skrbno in z ljubeznijo.
Sedaj opravljajo spomla-
dansko kop, ki mora biti še
posebno globoka in temelji-
ta. Obrezali so že. Ko bodo
tudi okopali, bodo s strahom
čakali, da bodo mimo ledeni
možje in Zofka, ki so še kako
nevarni za pozebo.
T.TAVCAR
Lesarji brez lesa
Na žagi v Gllnu nI več hlodovine
V delovni organizaciji
Gorenje Glin Nazarje bodo
morali v kar najkrajšem ča-
su pri gozdno gospodarskih
organizacijah izven Gornje
Savinjske doline, morda pa
tudi iz uvoza, kupiti dodat-
ne količine hlodovine, kajti
njihova žaga je v tem času
brez te osnovne surovine.
Domači dobavitelj, Gozdno
gospodarstvo Nazarje, zara-
di visokega snega ne more
uresničiti predvidenih in
dogovorjenih dobav lesa.
Ze lani so morali vGlinu
prerazporejati delavce iz
enega tozda v druge, vendar
zaradi tega, ker so bila skla-
dišča prepolna, ter zato, da
bi zadostili željam posamez-
nih kupcev. Podobno se lah-
ko zgodi sedaj, vendar zaradi
tega, ker ni osnovne surovi-
ne. Ce bo do tega prišlo, bo-
do brez dvoma največjo ceho
plačevali delavci, ki se bodo
morali z dodatnim delom v
kasnejšem času boriti za iz-
polnitev plana. Sedanjemu
stanju je namreč poleg ob-
jektivnih okoliščin botrova-
lo tudi slabo gospodarjenje
in načrtovanje v Glinu kot
tudi v Gozdnem gospodar-
stvu. V Glinu zato, ker mora
pameten gospodar vedno ra-
čunati na dolgo in najhujšo
zimo in si pred njo pripraviti
primerne zaloge. Večino teh,
gre za nekaj tisoč kubičnih
metrov lesa, pa so v Glinu
razžagali ob koncu leta, ko
so lovili plan. Brez zalog pa
je zimo pričakalo tudi Goz-
dno gospodarstvo, kjer v
tem času krepko zaostajajo
za predvideno sečnjo lesa. V
višje ležečih gozdovih, kjer
je največ družbenih gozdov,
je še vedno toliko snega, da
se tudi s sodobno mehaniza-
cijo ne morejo lotiti spravila.
Drugače pa je v nižinah, kjer
je največ zasebnih lastnikov,
ki kljub možnosti, sečnjo od-
klanjajo.
Informacijo o takšnem sta-
nju je delovna organizacija
Glin posredovala tudi izvrš-
nemu svetu in zboru združe-
nega dela, kjer so informaci-
jo sicer sprejeli a hkrati po-
udarili, da morajo za normal-
no oskrbo in proizvodnjo
skrbeti za to zadolženi v d
lovni organizaciji. Na izvi
nem svetu so sprejeli neka
sklepov in stališč, kateri!
realizacija naj bi omogo^;'
da v prihodnje ne bi več j
hajalo do takšnih problemo^
z oskrbo. Predvsem bod(
morali predelovalci in doba
vitelji svoje plane bolje us
kladiti, zadolžili pa so tud
inšpekcijske službe, d;
skupno z gozdnim gospodar
stvom poskrbijo za čim hi
trejši posek pri zasebnikih.
V gozdnem gospodarstvu
imajo probleme tudi zaradi
tega, ker jim predelovalna
industrija, s katero so pod-
pisali samoupravne spora-
zume, ne zagotavlja potreb-
nih deviznih sredstev. Glin
je svojo obveznost izpolnil,
tega pa niso storili v Smre-
ki, Vegradu in še kje...
Glinova poraba hlodovine
gre v tisoče kubikov, velik*
zaloge vežejo nase precejš
nja obratna sredstva. Njiho
va usmeritev, da bodo letos
predelovali le domačo suro
vino, dokupili pa le najnuj
nejše za prehodne zaloge j t
utemljena, vendar pa so sej
danje razmere pokazale, d«
je gospodarno imeti tudi do
datne rezerve. Kako jih obli
kovati, pa se bodo moral!
gozdarji in predelovalci doj
meniti med seboj.
R. PANTELIO
---H
Bistveno povečati družbeno prirejo
živine
Znano je, da je živinoreja, še posebej govedoreja, gospodarske
najmočnejša dejavnost kmetijstva na Celjskem. Družbeni sekto!
kmetijstva je lani redil na hektar obdelovalne zemlje poldruge
govedo, ali v regiji skupno 5107 govedi. Glede na leta 198(
pomeni to povečanje za 17 odstotkov. Usmeritve do leta 2000 p;
predvidevajo bistveno povečanje družbene prireje. Krav molz
nic je bilo lani v družbenem sektorju 1318, prireja mladeg;
pitanega goveda v tonah žive teže je 1314 ton, tržna prireja mlek.
pa je lani dosegla 6,267.000 litrov. Nove farme pitancev, ol
zagotovitvi zemljiških zmogljivosti, se bodo morale naslonit
pretežno na lastno krmo, zlasti silažno koruzo.
Odkar je število krav stimulirano iz občinskih, območnega ii
republiškega sklada za intervencije, se je povečalo to število tud
v zasebnem sektorju: lani v odnosu do leta 1980 za 808 krav, leto:
računajo na povečanje še za 1110 krav, in to največ v občinal
Žalec, Celje, Šentjur in Slovenske Konjice.	U1V
^ flflAREC 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 11
O košarki
Že dlje časa opažam pri va-
šem pisanju o košarki precej
nelogičnosti. Zdi se mi, da
pišete o nečem, česar sploh
ne poznate. Kako naj si dru-
gače razlagamo vaše pisanje,
ko komentirate republiško
žensko ligo. Ce si pogledate
lestvico prvega dela lige bo-
ste videli, da so Celjanke -
igralke Metke - na tretjem
do četrtem mestu z 12 točka-
mi. Ker hodim na ženske
tekme (ali tudi vi?), vem, da
sta se na njihovi predzadnji
tekmi doma 11. februarja po-
škodovali dve ključni igralki
in so zato izgubile naslednji
tekmi.
A vseeno, kako lahko na-
povedujete poraz in to doma
z ekipo Maribora, ki je pred-
zadnja in ki so jo Celjanke
premagale že v prvem delu v
Mariboru?
Pa tudi, če bi izgubile, ka-
ko lahko tako ocenjujete en-
tuziazem deklet in trenerja,
edinega ženskega kolektiv-
nega športa, ki trenutno v
Celju nekaj pomeni?
Ali ne bi bilo bolje, da piše-
jo o teh stvareh novinarji, ki
so na tekmah navzoči in da
pišejo objektivno ter nudijo
kolektivu vsaj moralno opo-
ro z resnico o njihovem
delu?
KAREL JANEŽlC,
Celje
Uredništvo: Če bi hoteli
zagotoviti, da bi bili naši
novinarji na vseh športnih
dogodkih, o katerih poroča-
mo, bi morali sedanje števi-
lo novinarjev potrojiti. Ta-
ko smo pač prisiljeni zane-
sti se na poročila naših zve-
stih in nepogrešljivih šport-
nih sodelavcev. Toliko v po-
jasnilo k vaši kritiki, ki smo
jo zelo veseli.
Zakaj podrti
opoli
Tako se z žalostjo in bole-
čino sprašujemo stanovalci
iz bloka in stolpnice ob Nuši-
čevi ulici v Celju. Bili smo
ponosni na štiri velikane, ki
so tu rastli že dosti pred
prvim stanovanjskim blo-
kom v tem delu mesta. Hva-
ležni smo bili urbanistom, ki
so z modrim spoštovanjem
in vestnim posluhom do na-
ravnih vrednot ohranili to
drevje in ga domiselno
vključili v moderni del nase-
lja.	•
Imeli smo radi naše topole,
saj so kot mogočni stražarji s
svojimi širokimi debli in go-
stim vejevjem ščitili naše do-
move pred plinom iz bližnjih
tovarn, pred hrupom ter nu-
dili prijeten pogled. Ob spo-
mladanskih jutrih se je iz
gnezd oglašal čudovit ptičji
zbor.
Najbolj srečni so bili v
stolpnici na Nušičevi 14. Or-
jaška drevesa so se kosala z
njeno višino. Zelenje je bilo
skoraj na dosegu roke. Sta-
novalcem v južnih stanova-
njih so ponujala prijetno
senco in svežino v vročih po-
letnih dneh, vsem pa so za-
stirala pogled na številne
neugledne prizidke za bliž-
njo gostilno Miklavžin.
13. marca dopoldne so de-
lavci z motornimi žagami in
dvigalom drevje podrli. Ob
nepričakovanem slovesu se
je v marsikaterih otroških
očeh utrnila solza, odrasli pa
se globoko prizadeti sprašu-
jemo, kako je to sploh mogo-
če? Komu je )Dilo drevje na-
poti?
Na moje vprašanje je tova-
rišica iz KS Dolgo polje od-
govorila, da se je podiranje
izvršilo po sklepu Komunal-
ne skupnosti oziroma kraja-
nov, ker KS ni imela denarja,
da bi drevje vzdrževala ozi-
roma povrnila škodo, ki jo je
le-to, baje, povzročalo na
strehah lop ob gostilni Mi-
klavžin.
Z odgovorom seveda ni-
sem bil zadovoljen. Zdelo se
mi je nerazumljivo, da bi ti-
sti, ki je dal odredbo za podi-
ranje dreves ne vedel, kakš-
ne dragocenosti nas je oro-
pal. Trideset, petdeset in več
letno drevje, ki so pljuča na-
šega mesta, je vendar po-
trebno negovati, dokler je le
mogoče, saj nam v zastrup-
ljenem ozračju nudi vsaj
znosno bivanje. Kaj je bil to-
rej resnični vzrok temu deja-
nju? Nevednost? Neodgo-
vornost? Prizadeti stanoval-
ci Nušičeve 4, 6, 8 in 10, na
čigar zemljišču so rastla dre-
vesa smo ogorčeni in zahte-
vamo javni odgovor! O tem
ni nikoli razpravljal noben
naš hišni svet. Predvsem nas
zanima, kaj nam bo krajevna
skupnost dala v zameno za
dragocene topole in kako bo
uredila opuštošeno okolje?
, JOŽE KASTELIC,
Celje
Hiša se podira
Komisija, sestavljena iz
dveh članov (z občinskega
inšpektorata in KS Center
Celje), je od 14. do 22. fe-
bruarja opravljala na podlagi
odloka o hišnem redu pre-
glede podstrešij, kleti, za-
mrežitve kletnih oken in
ostalega. Pri tem je ugotovi-
la, da je stanovanjski objekt
Zidanškova 20 zasebna last.
Ugotovila je tudi, da obstoja
resna nevarnost ogroženosti
pešcev in avtomobilistov za-
radi popolne dotrajanosti di-
mnikov. Dimniške plošče so
se pričele sesedati na zdrob-
ljeno opeko in so se precej
nagnile. Zidanškova ulica je
zelo prometna.
Pri prvem pregledu vseh
stanovanjskih in poslovno
stanovanjskih objektov v KS
Celje v letih 1980 do 1981 je
bila lastnica oziroma solast-
nica tovarišica Dora Jenšter-
le že obveščena s strani ob-
činske straže, vendar le ust-
no. Občinska straža je meni-
la, da to opozorilo zadošča,
zato ni izdala pismene ur-
gence. Dora Jenšterle stanu-
je s svojo družino na Trgu
oktobrske revolucije št. 2.
Ker se stvar ni premaknila z
mrtve točke, ampak se je na-
sprotno celo poslabšala, je
nujno, da se v tej smeri nekaj
ukrene. Nevarnost rušitve
dimnikov je zelo resna.
LUDVIK VOLAVŠEK,
Občinski stražnik Celje
Še o maškeradi
Presenetilo me je pismo
Ane Stoklas iz Celja. Že več
let vodim otroka na otroške
pustne prireditve in moram
reči (tako mislijo tudi neka-
tere druge matere), da je bila
ta prireditev dobro organizi-
rana in je dosegla svoj na-
men. Starši smo prav uživali,
ko smo gledali naše cici-
bančke, kako sproščeno
praznujejo.
Vse dosedanje prireditve
za otroke so bile takšne, da
smo bili starši skupaj z malč-
ki skupaj v dvorani, ne pa da
bi odrasli, kakor vojaki, se-
deli na tribuni, ki je bila tako
ali tako zasedena. Malčki so
res tekali po dvorani, saj je
bilo to zanje največje doži-
vetje. Vendar niso bili kot
»izgubljene ovce«.
Zelo enostranska in neute-
meljena je trditev glede glas-
be. Menim, da je bilo čisto
dovolj otroških in ljudskih
pesmi, naši cicibani pa tudi
doma radi poslušajo in do-
bro poznajo znane angleške
hite.
Na koncu moram pohvaliti
organizatorja, ki že vrsto let
uspešno pripravlja takšne
prireditve.
NEZIKA VIDERGAR.
Celje
★ ★★
V vašem listu ste objavili
oceno organizacije in izved-
be maškerade za naše naj-
mlajše. Moj otrok vsako leto
nestrpno pričakuje in se
skrbno pripravlja za ta nor-
čavi praznik. Prav tako je
verjetno tudi z drugimi otro-
ci in starši. Tudi letos se je v
Golovcu zbralo veliko števi-
lo otrok in staršev. Otroci so
prav uživali na tej maškeradi
in nekateri starši jih kar ni-
smo mogli spraviti domov.
Zanje je bilo to enkratno do-
živetje.
Ne morem se strinjati, da
maškerada ni bila dobro pri-
pravljena, saj smo se takšnih
maškerad udeleževali več let
nazaj, oiganizatorji pa so se
vselej potrudili, da je ta otro-
ški praznik lepo potekal.
Res je, da je bilo letos pre-
več otrok in da se starši na
pozive nismo umaknili s ple-
sišča. A kam naj bi šli? Tri-
bune so bile polne. Umaknili
pa se tudi nismo zato, ker
smo se bali za malčke v gne-
či. Pajaci, ki so rajali in vodi-
li otroke, so si zelo prizade-
vali, da bi bila gneča manjša,
a je bilo preveč otrok.
Mislim tudi, da je imela
pevka prav prijeten glas, an-
sambel pa je bil sploh zelo
kvaliteten.
Organizatorjem priporo-
čam, da bi pri načrtovanju
naslednje maškerade razmi-
slili o tem, da bi namesto
ene, organizirali dve in se ta-
ko izognili prevelikemu na-
valu.
BRANE PEZDEVŠEK,
Celje
Funkcija za
plačilo ali za
čast?
Živimo v času stabilizaci-
je, ko je denarja vse manj. Na
letni konferenci žalskega
društva upokojencev pa sem
25. februarja slišal, da ima
društvo dva bifeja - gostilne
z nastavljenimi uslužbenci;
odborniki, blagajnik, knjigo-
vodja, ekonom in predsed-
nik pa dobivajo redno plačo.
Predstavnica natakaric je
dvignila velik hrup,- da so de-
kleta premalo plačana, da
jim trgajo zaslužke in da jih
upravni odbor izrablja.
Oglasil se je knjigovodja,
ki je prisotnim razlagal nuj-
nost zaposlovanja, da je bilo
prometa za preko milijardo
itd. Povedal je, da je v druš-
tvu upokojencev gostinska
dejavnost nujna, ker druga-
če ne bi mogli shajati, saj s
tem denarjem krijejo vse de-
javnosti društva.
Kako bi bilo, če upokojen-
ci lokalov ne bi imeli? Ne bi
potrebovali ekonoma, niti
knjigovodje, društvo pa bi se
lahko razvijalo v kulturnem,
športnem udej sto vanju, ne
pa v pivskem tekmovanju.
Besede uslužbenk, knjigovo-
dje in ostalih so me osupnile.
Zato me čudi, da je nekdo od
navzočih predlagal, naj opra-
vi pregled poslovanja komi-
sija SDK s sodelovanjem
krajevne SZDL. Aplavz in
šušljanje prisotnih ob tem ni
bilo nič kaj vzpodbudno za
prisotne odbornike. Ni ču-
dno. Vsi dobivajo lepo po-
kojnino, pa so si določili za
blagajnika 6.000, knjigovo-
djo 10.000 in predsednika
20.000 dinarjev nagrade po-
leg plače.
Ko sem vse to slišal, sem
se odločil, da napišem tole
pismo. Ali ne bi bilo lepo, ko
bi predsednik opravljal svo-
jo funkcijo kot častno, drugi
odborniki, ki morajo zaradi
gostinske dejavnosti dnevno
delati, pa naj bi bili zadovolj-
ni s plačilom, za katerega so
se pogovorili.
Žalsko društvo upokojen-
cev doslej izvzemši gostin-
stvo ni nič naredilo. Zastonj
so minila debela leta, prihod-
nja, suha, bodo dala še manj.
Ali povezujemo upokojence
v društva samo zato, da ne-
kateri pri tem zaslužijo, in
zato da jih zastrupljamo z al-
koholom. Namesto, da bi
zgradili dom upokojencev
ali pomagali drugim druš-
tvom, tekmujejo v pivski pa-
nogi. To najbrže ni namen
društva upokojencev v
Zd!t-u.	F. K. Žalec
Prelep praznik
Bil je dan kot po naročilu
za praznovanje 8. marca. Še
enkrat lep je bil ta dan za
tiste mamice, ki imajo svoje
malčke v šoli. Tudi moj
otrok mi je prinesel vabilo
na proslavo, ki je bila enkrat-
na in skoraj do srca ganljiva.
Kot mati, gospodinja si
sploh ne moreš domisliti, kaj
lahko vzgojitelji in učitelji
narede z otroki, ki so še
majhni in niso bili deležni
vrtca, razen poleti, ko ga
imajo brigadirji po en mesec
v Dobju. Vzgojiteljica Frida
Gračner dela čudeže z otroci.
Iz dneva v dan se jasno razlo-
či, kaj pomeni za otroka ma-
la šola in kako se z njimi tru-
di neutrudna tovarišica. To
se je pokazalo tudi na tej pro-
slavi. Potem, ko je končala
program mala šola, smo se
preselili v nov kulturni dom
v Dobju. Tam nas je čakalo
presenečenje. Pripravili so
obširen program pod vod-
stvom vestne Jožice Salobir.
Nastopili so otroci iz osnov-
ne šole, za domače viže je
poskrbel ansambel iz Dobja,
nastopila je domača tambu-
raška skupina, zaplesali so
tudi gorenjske narodne
plese.
Za nameček so bile vse že-
ne še povabljene v gostilno
Hugo, kjer nas je pogostila
KS Dobje pri Planini.
IDA BAUMKIRHER,
Lažiše
Čigavo bo
Grobelno
Novinarji in drugi so se v
NT zelo razpisali o tem,
kakšna bo usoda Grobelne-
ga. Ko to berem, se sprašu-
jem, kako je grobelska inteli-
genca humana, ko sploh ne
pozna solidarnosti do drugih
krajanov v KS Šentvid.
Predsem še do ubogih ljudi
(na primer v Rakovcu), ki
morajo veliko truda vložiti
že v samo pešačenje medtem
ko se vsi Grobelčani lahko
pripeljejo v hišo.
Namesto, da bi se v težkih
časih posvetili vprašanjem,
kako se bomo stabilizirali,
pa delajo slabo vzdušje posa-
mezniki, ki ne vedo, kaj bi
radi od dobrin. Pravijo, da so
vse sami naredili, da jim nih-
če ni nič dal.
Morda bi bilo prav, da opi-
šem, kakšno delitev samo-
prispevka imamo v občini,
namreč 45-55 odstotkov za-
radi solidarnosti do dogradi-
tve šol v občini. Prav zato v
KS ne morejo toliko deliti in
Grobelno ne more toliko do-
biti. Lahko pa krajani, ki
smo na obrobju trdimo, da
smo tudi sami večkrat odri-
njeni in da imajo centri pre-
dnost v raznih oblikah po-
moči.
Krajani KS Šentjur okoli-
ca se lahko hvalijo, koliko
imajo denarja, saj imajo sto-
odstotna sredstva iz samo-
prispevka, s katerimi lahko
razpolagajo. Vprašajmo se,
kako bi bilo, če bi ne bilo
samoprispevka in kaj bo, ko
se bo s samoprispevki en-
krat končalo, saj ob draginji,
kakršna prihaja, denarja ne
bo več.
Treba je pogledati širše in
ne upoštevati le želja posa-
meznikov, ki od izobilja že
ne vedo več, kaj bi še radi.
Vemo pa, da so stari ljudje
rekli, naj ljudje pripadajo tja,
kamor voda teče, čeprav je
res, da je Šentjur kot center
zelo lepo urejen in lahko vse
urediš na enem koncu.
FRANC CREŠNAR,
Vinski vrh
Čudna
stabilizacija
Zunaj je močno snežilo, pi-
hal je veter. Kaj početi v
takšnem vremenu? Ko člo-
vek hiti po opravkih, teži, da
bi vse čimprej postoril in po-
tem mirno sedel v topel kot
avtobusne ali železniške ča-
kalnice ter počakal na pre-
voz.
Tisti dan smo s poukom
končali pred odhodom vlaka
za Titovo Velenje, kamor se
vsak dan vozim. Bilo je pasje
mrzlo in ni se mi ljubilo tava-
ti po zasneženih mestnih uli-
cah. Hotela sem čimprej do
železniške postaje, da bi se
ogrela. Čakalnica pa je bila
zaklenjena. Čudno se mi je
zdelo, a sem dobila odgovor.
Starejša tovarišica mi je po-
vedala, da čakalnico čisti jo.
Vse lepo in prav, tudi to je
treba narediti, a v dogle-
dnem času. Nekaj čakajočih
z rdečimi nosovi je godrnja-
lo, češ da čakajo že dolgo in
da bi lahko bilo delo že zdav-
naj opravljeno. Hočemo
morda na takšen način var-
čevati in ohranjati javne pro-
store čim dlje v uporabnem
stanju? Ce je tako, je to vse
prej kot dobro. Vem, da mo-
rajo tudi čistilke opraviti
svoje nehvaležno in mnogo-
krat premalo cenjeno delo, a
resnično ne razumem, zakaj
morajo čakalnico čistiti rav-
no takrat, ko tam išče zatoči-
šče največ ljudi. Bi bilo to
tako nemogoče opraviti v ka-
snejših urah ali pa morda
zgodaj zjutraj, ko je večina
ljudi v službi ali v šoli.
Marsikdo od dijakov dosti
raje zavije v kakšno pivnico
kot oa na mrzlo postajo. Se
potem naši starši upravičeno
čudijo, zakaj porabimo toli-
ko denarja, ki ga oni s tru-
dom prislužijo?
TINA KORBER.
Gavce
Lep izlet
Vse bolj živo se spomi-
njam lanskega nepozabnega
izleta 100 kmečkih žensk na
morje. Sem iz 58 številčne
vasi in prva od tod, ki sem
potovala z vami. Po vrnitvi
so mi vse zavidale srečo pri
žrebu. Ostalo je še 15 kmetic,
ki še niso videle morja. Ka-
kor berem, bo minilo še ne-
kaj let in nekaj izletov, da
bomo tiste, ki smo z vami že
bile, lahko še kdaj i vami na
nepozabnem izletu. Takrat
bom zapela in zaplesala nove
»Račke«.
ANICA JAGODIC, Grliče
12. STRAN - NOV! TEDNIK
Crešnjice so kraj, kjer
ljudje držijo skupaj
$11 smo se leteče uredništvo NT In RC med gostoljubnimi
Crešnjičani In okoličani. Jedli domač koruzni kruh, poskušali
črnino, za piko na I pa uspešno pripravili še ustni časopis
Ves prejšnji četrtek smo nekateri novinarji iz tednikove
in radijske hiše preživeli med ljudmi Crešnjic in zaselkov
v krajevni skupnosti Frankolovo v celjski občini. Za ta
kraj smo se odločili pri našem prvem letošnjem letečem
uredništvu Novega tednika in Radia Celje in, kot se je
izkazalo, je bila odločitev pravilna.
Znašli smo se med odprtimi in prijaznimi ljudmi, ki se
večinoma ukvarjajo s kmetijstvom, v katerem kombini-
rajo s tremi osnovami za kmetijsko pridelavo in prirejo:
med travniki za živinorejo, vinogradi in nekaj njivami, na
katerih ne pridelujejo veliko tržnih viškov, ampak v glav-
nem sejejo in sadijo za domače potrebe. Nekaj koruze,
krompirja, pšenice za kruh in drugih kultur, pa seveda
črešnjiške trte, ki je zanje ljubezen posebne vrste.
Na Crešnjicah je kakšnih
deset čistih kmetov, čeprav
se s kmetovanjem ukvarja
vsaka hiša, odšteti so pri tej
trditvi le številni vikendaši,
ki so si na Crešnjicah znali
poiskati čist zrak, lep raz-
gled, ob sebi pa še dobro
kapljico, ki jo je najprijetne-
je poskušati z gostoljubnimi
Crešnjičani. Navada in po-
treba pa je še, da je od vsake
hiše kakšen, ki dela v Celju
ali obiskuje šole.
Mladina ne beži več
v mesto
To je nadvse spodbudna
ugotovitev, ki smo jo na
Crešnjicah večkrat preverili.
Pobeg mladih v mesto se je
končno zaustavil in vse kaže,
da se bodo mnogi začeli vra-
čati nazaj v svoja kmečka
gnezda. Seveda, če se bodo
razmere za kmetovanje na
Crešnjicah še izboljšale.
Zaenkrat so spremembe na
bolje pri njih še bolj v zraku,
saj čutijo, da hribovske kme-
tije še vedno živijo na robu
družbenega zanimanja. O
tem smo se pogovarjali v
družbi krajevnih funkcio-
narjev: Rafka Gregor ca,
predsednika skupščine KS
Frankolovo, sicer neposre-
dnega soseda Crešnjičanov,
doma iz Bezenškovega Bu-
kovja, Franka Črepinška,
predsednika sveta KS, Jože-
ta Turka, kmeta in črešnji-
škega delegata v KS in Anto-
na Dreva, ravnatelja franko-
lovske šole, predsednika
krajevne konference SZDL
itd., da ne naštevamo še veli-
ko drugih funkcij.
Cesta je, avtobusa
pa nI
•
Pred tremi leti so Crešnji-
čani na svoji cesti pridobili
asfaltno prevleko, saj je bil
to nekakšen pogoj za avto-
bus. Toda Izletnikova raču-
nica se ni izšla s Crešnjiško
in avtobus so morali duhovi-
ti Crešnjičani sami narediti
ter ga potegniti do Celja. Bi-
lo je to letos za Pusta, za kar
so si na celjskem pustnem
karnevalu prislužili pujska
kot drugo nagrado. Sedaj ga
redijo in čakajo na avtobus,
za drugo leto pa obljubljajo,
da bodo v Celju pred Izletni-
kovo upravo pripravili prave
koline. Verjamemo, da jih
res bodo: ali na veselje, ker
so dočakali avtobusno zvezo,
ali pa na žalost, ker je še ne
bo in bodo s svojim avtobu-
som spet šli v Celje po pust-
no nagrado.
Držijo skupaj
Dobri sosedje so si Crešnji-
čani. Ne gledajo na vsak šop
trave, kamor nepoklicano
stopi kakšen parkelj, ali na
kure, ki rade brskajo po gre-
dah. Pravijo, da se v letu ta-
ko vse zravna. Hudo jim je,
ker nimajo telefona, kar je
slabo tako za človeka kot za
žival, kadar bi želeli,
mer, hitro priklicati
zaradi zdravja. Trgo\
gostilne nimajo: s pr\
teh časih najbrž hu
drugo pa jim pri Ovt
menda obljubljajo rej
prihodnji mesec. Ot
pred vojno že imeli,
kaj, takrat pa kaj dru
bilo, pa bolj od sveta
odrezani.
Na svojo šolo, sedaj
družnična frankolovsi
otroki od prvega do i
razreda, so zelo ponc
strah jih je, da jim bo
kalo otrok. Dve tovar
daj bdita nad vzgojo
nadebudnežev: kolik
pa so nadvse imenitn
zali na večernem ust:
sopisu, saj so prispev
Zakaj Bezenškovo
Bukovja?
V devetnajstem stoletju
se je v Bukovju rodil Anton
Bezenšek, ustanovitelj slo-
venske in bolgarske steno-
grafije, postavil pa je teme-
lje tudi za etenograf i jo osta-
lih slovanskih narodov.
Profesor Bezenšek je za ča-
sa življenja živel v tujini,
kjer je tudi pokopan. Ker pa
je ponesel slavo v svet iz
malega kraja in je spomin
nanj še vedno živ so po
»profesorju«, kot ga doma-
čini imenujejo, poimenova-
li njegov kraj Bezenškovo
Bukovje.
V kulturno zabavnem pro-
gramu so sodelovali: an-
sambel MIK iz Frankolove-
ga, oktet Lokvanj iz Vojni-
ka, učenke in učenci osnov-
nih šol iz Frankolovega in
Crešnjic ter harmonikar
Vlado Turk iz Crešnjic,
»SZDL, žal, ni takšna
malha, v katero bi lahko se-
gel in iz nje privlekel kar
avtobus,« je bil Drago Me-
dved duhovit, ko smo ga po-
tisnili v program ustnega
časopisa. Preizkušeni novi-
narski maček, ki je sedaj še
s političnimi žavbami na-
mazan, se je dobro odrezal.
Na ustnem časopisu so topel aplavz poželi učenci podružnične šole Crešnjice in nj
Simpatični ansambel MIK iz Frankolovega, žal, zaradi študentskih obveznosti ni zaigral v
popolni zasedbi, pa še narodnozabavne viže mu menda manj ležijo. Mi tega nismo opazili.
Meh harmonike je raztegoval tudi domačin Vlado Turk in to kljub poškodovanim j|
na desni roki, za kar je bil deležen še posebne pohvale.
Na 81. strani Krajevnega
leksikona Slovenije je zapi-
sano: »Crešnjice, od Celja
oddaljene 19 kilometrov, na
nadmorski višini 527 me-
trov. Precej razloženo nase-
lje na prisojni strani Konji-
ške gore, na prevalu med
dolinama Tesnice in Žični-
ce. Tla ilovnata in laporna-
ta. Sončna lega, ugodni po-
goji za sadjarstvo in vino-
gradništvo, sloveča črešnji-
ška črnina.
Ime kraja izvajajo neka-
teri od črešenj, drugi od če-
rešnice, t.j. kamnit kraj, ker
pomeni beseda čeren ka-
mnit. V prvi polovici 19.
stoletja so kopali pod vasjo
na žičniški strani dober ko-
vaški premog in železovo
rudo.«
Med gosti večerne prireditve v šoli je bil tudi vojniški oktet Lokvanj, ki je zapel venček
narodnih.
Poldrugo uro kulturno-zabavnega in novinarsk
osvežitev za domačine in nas, njihove goste.
NOVI TEDNIK - STRAN 13
■iš Marjan Čretnik.
■
paj s tovarišem Marjanom
Cretnikom dobršen del kul-
turnega programa. Ni še ta-
(0 dolgo, kar so na Crešnji-
cah razmišljali o celodnevni
Soli, nekaj denarja so že vlo-
mili, potem pa so prišle dru-
gačne razmere, odločitve in
sedaj se trudijo, da v pouk
mašajo elemente COS.
Tretji dan letošnje pomla-
di smo preživeli na Crešnji-
cah dobrih 12 ur. V beležkah
nam je ostalo veliko zapisa-
nih vtisov, pogovorov, pri-
čevanj navadnih, a zanimi-
vih in odkritih ljudi, gosto-
ljubnih, ki so nam pri Kru-
harjevih še posebej za naš
obisk zamesili pet hlebcev
imenitnega koruznega kru-
ha v domači peči. Kot bi ho-
teli poudariti, da so dobri
kot kruh. O vsem tem bomo
še pisali. Bistveno pa je to,
da smo se spoznali in spo-
prijateljili. In to je tisto,
kar ostane!
MITJA UMNIK
FOTO: EDI MASNEC
Leteži novinarji smo bili
v Crešnjicah Zdenka Sto-
par, Mateja Podjed, Marjela
Agrež, Franček Pungerčič
in Mitja Umnik. Fotografi-
ral je Edi Masnec, na večer-
nem ustnem časopisu pa so
se nam pridružili še glavni
urednik NT in RC Boris Ro-
sina in odgovorna uredni-
ka, Novega tednika Branko
Stamejčič in Radia Celje
Miran Korošec. S kabli in
radijskim snemanjem sta se
ukvarjala tehnika Bojan Pi-
šek »n Mitja Tatarevič. Ime-
li pa smo še častnega gosta:
to je bil predsednik občin-
ske konference SZDL Celje
Drago Medved.
"bega večera je bila prijetna
Za humanost imamo posluh,
premalo pa jo bilo odziva
—uma nmww iiumii—iiih—miihh
Prireditev v Celju ob mednarodnem dnevu Invalidov In 15-letnlcl organizacije
Naslov našega zapisa se
nanaša na nastopajoče, ki so
se tako polnoštevilno udele-
žili te humane prireditve in
na tiste, ki so prezrli le-to ter
jo obiskali v tako zdesetkani
obliki. Tisti Celjani pa, ki so
prišli, so odšli zadovoljni in
dve uri programa, resnično
pestro sestavljenega in pri-
jetnega, je minilo kot bi mig-
nil. Temperatura v dvorani
je od točke do točke narašča-
la, nastopajoči so bili deležni
dolgotrajnega ploskanja.
Nastopajoči na priredi-,
tvi: ansambel Šok, Celjski
instrumentalni kvintet, vo-
kalna skupina Terca Celje,
Ansambel Videč Celje, an-
sambel Kurji graben Laško,
Marjana Deržaj, Zorica Fin-
gušt, Alenka Pintarič, Stan-
ko Lorger Celje, družina Pe-
trič iz Kranja, plesna skupi-
na Krik Ljubljana, plesna
skupina KUD Šmartno ob
Paki, celjska folklorna sku-
pina France Prešeren. Od-
dajo sta vodila Monika Gla-
vič in Janez Češnovar.
Vsi nastopajoči so se od-
povedali honorarju v korist
paraplegikov celjske regije.
Najprej je občinstvo ogrel
instrumentalni ansambel
Šok, ki je spremljal tudi pev-
ce. S svojim temperametnim
nastopom je zlasti ogrela še
vedno prva dama med slo-
venskimi pevkami Marjana
Deržaj, ki je z venčkom naro-
dnih pritegnila k petju vse
obiskovalce. Njen nastop je
bila prijetna osvežitev, ki jo
je njena prikupnost še po-
udarila.
Ogreli so tudi folkorne
skupine in če pomislimo, da
bi manjkal samo edeq, od
skupine, na prireditvi ne bi
mogli nastopiti. Hočemo po-
udariti to, da takšen prosto-
voljen nastop v nedeljo po-
poldan pomeni odrekanje in
darovanje ljudem, ki so jih
prosili za pomoč. In kot so
pravili ob zaključku, organi-
zatorji niso imeli težav z izo-
borom izvajalcev, še manj pa
s prošnjo, da za svoj nastop
ne bodo nagrajeni.
Posebej moramo med na-
stopajočimi izpostaviti an-
sambel Kurji graben iz La-
škega, ki je nastopil z izvirni-
mi inštrumenti. Kanta za
smeti, pokrovke, lestev s pa-
licami, glavnik in perilnik za
pranje perila so se zlili v
ubrano celoto, ki ni slabo
zvenela. Da so ljudje ogreti
za izvirnost so potrdili z dol-
gotrajnim aplavzom.
Organizatorji prireditve -
paraplegiki celjskega ob-
močja ki so vložili veliko, ve-
liko truda v organizacijo, ni-
so bili temu primerno popla-
čani. Plačila nihče tudi ni za-
hteval, a za njih bi bilo mo-
ralno plačilo primerno števi-
lo obiskovalcev. Teh pa ni
bilo. Prišlo je veliko njihovih
kolegov iz Celja, njim je bila
med drugim prireditev tudi
namenjena. Srečali so se
prvo pomladno nedeljo. V
tem je nekaj simbolike. Po-
mlad pomeni;rast, zaupanje,
klitje. Pomeni neodvisno
življenje, pomeni petnajst let
dela, kar so se slovenski pa-
praplegiki združili v svoji or-
ganizaciji.
ZDENKA STOP AR
FOTO: TONE TAVČAR
Pokroviteljstvo nad
izvedbo prireditve so prev-
zele številne delovne orga-
nizacije na našem območju:
Športno rekreativni center
Golovec Celje, GIP Vegrad
Titovo Velenje, Juteks Ža-
lec, Unior Zreče, Avto Celje,
Elektro Celje, Emo Celje,
Zlatarna Celje, Steklarna
Boris Kidrič Rogaška Slati-
na, Steklarska šola Roga-
ška Slatina, Kongrad Slo-
venske Konjice, Comet Zre-
če, Zdravilišče Rogaška
Slatina, Železarna Store,
LIP Slovenske Konjice,
Hmezad Žalec-tozd cvetli-
čarna Celje, REK Titovo
Velenje, Remont Celje, Av-
totehna Celje, Novi tednik
in Radio Celje, Aero Celje,
Val 202.
Prireditelji so pogrešili v
eni stvari - v razvrstitvi
prostora. Prednji del pred
sedeži bi morali izpolniti
paraplegiki na vozičkih, saj
je bila med drugim priredi-
tev ob njihovem prazniku
namenjena tudi njim. Tako
pa je bil prednji prostor re-
zerviran za nastopajoče ple-
salce, invalidi na vozičkih
pa so se namestili v ozadju.
Na takšne podrobnosti ni
prej nihče pomislil, na kon-
cu pa se je izkazalo, da je
bilo to napak.
Folklorna skupina iz Šmartnega ob Paki je dodobra ogrela občinstvo
Pri plavaniu mora za posameznikom stati družina
F&mmš& 8 Pstričl - očetom Dragom In sinovoma Darjanom In Borutom
Na humanitarni prireditvi
za paraplegike v hali Golovec
je organizator poleg glasbene-
ga in zabavnega dela poskrbel
tudi za športni del. Poleg nek-
daj odličnega jugoslovanske-
ga atleta, zdaj profesorja ma-
tematike na ekonomski šoli v
Celju in ljubitelja šaha Stan-
ka Lorgerja so se predstavili
tudi trije člani družine Petrič
iz Kranja. Verjetno bi težko
našli ne samo v Sloveniji in
Jugoslaviji, temveč tudi v
svetu tako harmonično šport-
no družino, kjer je oče sinovo-
ma trener, mati pa »deklica za
vse«, da lahko trojka v miru
trenira, potuje, nastopa...
Dr. Drago Petrič, zdravnik
splošne prakse (poznavalci
pravijo, da odličen) je že nekaj
let trener svojih sinov Boruta
in Darjana, najboljših jugoslo-
vanskih plavalcev, ki nas stal-
no pozitivno presenečata tudi
v tujih bazenih in na največjih
tekmovanjih. Najprej je zaslo-
vel Borut, ki pa ga je v zadnjih
letih »ujel« Darjan.
Kakšno je družinsko življe-
nje Petričev?
Dr. Drago: »Normalno! Ra-
zlika je morda v tem, da je mal-
ce bolj razdrobljeno, kot v dru-
gih družinah. Veliko srečo
imamo, da je naš četrti član -
žena in mati - bila sama nekdaj
športnica ter nas razume in z
nami sodeluje. To je velikega
pomena. To je motiv, ki manj-
ka marsikateremu športniku,
ki se poskuša uveljaviti v posa-
meznem športu. Po potrebi tu-
di z nami potuje in skrbi za vse
tisto, kar bi sicer morali sami.
Tako smo razbremenjeni, kar
veliko pomeni pri pripravi za
nastop.«
Kdo pripravlja načrt tre-
ninga? Oče Drago sam ali v
sodelovanju s sinovoma?
Dr. Drago: »Načrt treninga
pripravim sam, naloga obeh si-
nov pa je, da ga izpolnita.«
Borut in Darjan: »Pri načr-
tovanju treningov ne sodeluje-
va, pač pa jih izvajava. To je
najina glavna naloga. Tam se
pozabi na družinsko razmerje,
ampak se samo dela in dela.
Plava.«
Koliko mesecev na leto?
Borut in Darjan: »Trenirava
in tekmujeva enajst mesecev,
včasih celo še nekaj dni več.«
Dopust?
Darjan: »Na družinskem do-
pustu se ne spomnim, da smo
že bili, sam pa morja nisem kot
dopustnik videl že trinajst let.«
Darjan je lani končal gimna-
zijo, nato pa bi moral v vojsko.
Vendar so se znova izkazali v
naši JLA in mu za leto dni pre-
maknili odhod zaradi letošnje-
ga olimpijskega leta, ko bo po-
letna olimpiada v Los Angel-
seu.
Kaj oba Petriča pričakujeta
od olimpiade?
Borut: »Sam sem lani že ho-
tel opustiti aktivno plavanje pa
so me najprej drugi pregovori-
li, nato sem se še sam odločil,
da sodelujem še na tretji olim-
piadi. Potem pa konec. Kaj pri-
čakujem? V miru se priprav-
ljam, napovedi pa so težke in
neprijetne. Nočem biti v vlogi
favorita, ki potem razočara. Vi-
deli ste Sarajevo...«
Darjan: »Trening in po mož-
nosti čimboljši nastop, morda
celo kaj več. Sicer pa se okoli
prognoze strinjam z Borutom.
Sam po olimpiadi še ne mislim
končati s plavanjem, rad bi tu-
di jaz bil na treh.«
Prostega časa brata Petrič
nimata. Voda in dom. Pri obeh
pride v poštev samo še poslu-
šanje dobre glasbe pa počitek.
Kdo kuha v družini Petrič, kaj-
ti vemo, da mora biti hrana za
takšne napore, kot jih zahteva-
jo vsakodnevni jutranji, dopol-
danski in popoldanski trenin-
-gi, močna?
Dr. Drago: »Borut je pri ženi,
za mene kuha Darjan, kajti že-
na pride iz službe šele ob 17.
uri popoldne. Dela namreč v
Ljubljani.«
Kako kuha Darjan?
Dr. Drago: »Dobro, veliko
mesa mora biti, kajti to daje
moč.«
Pogovor nanese tudi na raz-
voj celjskega plavanja, ki z
zimskim bazenom in profesio-
nalnim trenerjem dosega nov
obetajoč razvoj.
Dr. Drago: »Celje ima enega
najlepših zimskih bazenov in
vesel sem, da dobro delate pri
mladih plavalcih, ki se v naj-
mlajših kategorijah že uvršča-
jo ob naše, kranjske, ki so že
vrsto let najboljši v Jugosla-
viji.«
Kje so zaviralni momenti,
da v Sloveniji in Jugoslaviji
nimamo več bratov Petrič?
Dr. Drago: »Nimamo 50 me-
terskega pokritega bazena. V
Kranju smo že zbrali denar, da
bi kupili balon in z njim pre-
krili poletni bazen. To naj bi
bilo že za prihodnjo sezono.
Drugo, še pomembnejše pa je
delo. Ni dovolj samo talent,
ampak delo, garanje in motiv.
Ob vsem tem pa mora za tabo
in ob tebi nekdo stati, ti dajati
oporo, veselje, pomoč, razume-
vanje, bodrenje. Mi to v naši
družini imamo, drugje žal ni
tako. Za uspeh je potrebna ce-
lovitost.«
Borut se je na prireditvi v
Celju pojavil z ženo in brado!
Ali ga bo brada ovirala pri pla-
vanju in doseganju dragocenih
tisočink, ki so tako usodne za
visoko mesto ali medaljo?
Borut: »Ne, ker se bom pra-
vočasno obril!«
Vsako leto brata Petrič na
treningu in tekmovanj in pre-
plavata okoli štiri tisoč kilome-
trov, vsak dan pa pojesta hrane
s 6000 kalorijami.
Skoda je samo v tem, da ni-
mamo več takšnih družin, kot
je Petričeva iz Kranja, znana
po vsem svetu. Pa še to: Borut
po končani karieri ne namera-
va med plavalne maratonce,
Darjan pa se bo. ko bo končal,
rad vključil v klub in delal z
mladimi bodočimi plavalci.
TONE VRABL
Družina Petrič v pogovoru z novinarjem Novega tednika in Radia Celje Tonetom
Vrablom
14. STRAN - NOVI TEDNIK
29. MAREC 1984
PO GUZAJEVIH SLEDEH Milenko Strašek
»Je zvit kakor ovnov rog!«
Počasi Je vso skupaj utihnilo, med ljudmi pa se Je
začela najprej docela neopazno, potem pa vedno bolj In
bolj spletati veJJka pripoved o zvitem In pogumnem
razbojniku Guzaju Jn njegovi druščini.
Med številnimi junaki,
na katere bi radi opozorili
in ki zavzemajo v tovrstni
literaturi pomembno me-
sto, je slovaški Janošik.
Gospodje so se tepli, te-
peno je bilo ljudstvo,
takšni so bili časi, v kate-
rih je živel Janošik, pono-
sni slovaški junak, v raz-
dobju sedemnajstega in
osemnajstega stoletja. O
Janošiku, legendarnemu
junaku, se ni ohranilo kaj
prida. Ve se le - in to na-
tančno - da je bil usmr-
čen leta 1713, kajti ta da-
tum nosijo sodni spisi, za-
slišanja, obtožnica, izpo-
vedi, itd. Iz teh aktov je
moč razbrati, da je Jano-
šika v njegovem razbojni-
škem poslu na široko
podpiralo ljudstvo, ki ga
je skupaj z njegovimi paj-
daši tudi skrivalo in hra-
nilo. Tudi na koncu osta-
ne Janošik takšen, kakr-
šen je bil vselej: ponosno,
v svesti popolne zavesti,
da je ravnal prav, odhaja
na morišče. Janošik pač
ve, da je zatiranim poka-
zal pot odpora, še pod vi-
slicami mu je jasno, da se
je boril za pravično stvar
in da bodo zdaj tisti, ki
bodo prišli za njim, stvar
pripeljali do konca ali kot
je sam večkrat poudarjal:
»Krivica pri gospodu -
pravica pri razbojniku!«.
V vsem tem je moč in
neumrljivost Janošikove-
ga lika, ki ga je v dobršni
meri rodilo ljudstvo in iz
katerega je tudi izšel, mu
pokazal pot k svobodi in
za te ideale žrtvoval tudi
življenje.
Le malo je podobnosti,
kjer se stikata obadva li-
ka, Guzajev in Janošikov.
Še najbližja je seveda ma-
ščevalnost nad krivič-
nostjo brezdušne gospo-
de - in najbrž tudi edina,
če odštejemo duhovitost
ravnanja obeh.
Oglejmo si odlomek iz
povesti Milana Malyja,
Janošik.
Dogaja se na gradu, po-
tem ko so biriči prišli po
očeta in sina, ki sta se ob
sinovem povratku s štu-
dij za duhovnika na počit-
nice pogovarjala ob umi-
rajoči materi in ženi. Biri-
či niso niti očetu niti sinu
privoščili nekaj bornih
uric, da bi bila skupaj ob
materi - moža sta se
uprla.
Gospod je ukazal našte-
ti vsakemu sto udarcev.
Janošik je vzdržal, za sta-
rega pa je bila to smrtna
kazen. Janošik je odnesel
očeta v seneni plahti do-
mov. Oče je spotoma izdi-
hnil. Ko je za to izvedela
bolna mati, ji je od žalosti
počilo srce. Jutra sirota ni
več dočakala.
Po graščakovi hudobiji
je Jura čez noč postal si-
rota. Tiho je pokopal svo-
je roditelje, sam jim je iz
lipovega lesa iztesal križ
in nato izginil iz Tarhove.
H knjigi v mesto se ni več
vrnil. Dolgo je hodil po
gozdovih, preden se je
odločil, da se bo maščeval
za sebe, za starše in za vse
siromake, ki jim gospoda
reže jermene s hrbtov.
»In tudi če bi bil duhov-
nik, kakor je želela moja
pobožna mati,« si je rekel
Janošik, »bi prav tako
moral poslušati gospodo,
jaz pa tega nočem in ne
morem. Hočem živeti, ka-
kor svoboden človek, ho-
čem pomagati zatiranim
in gospodo kaznovati za
krivice, ki jih dela uboge-
mu ljudstvu.« Zato je od-
šel v gore med gorce...
Premišljal je, kako je kri-
vično, da si ta, ki se je
rodil v gradu, prisvaja
pravico zatirati onega, ki
se je rodil v siromašni
bajti.
Desenič v Hrvatskem Zagorju.
Guzaj je medtem sedel v krčmi v
Desiniču, ne tam, kjer je bil dopoldne
pustil voz in konja. Tudi to je bil del
njegovega načrta, bomo že še videli.
Gostilna je bila nabito polna žejnih sej-
marjev. Pogovor je tekel vsevprek, naj-
več so seveda razpravljali o kranjskih
tatovih in kako so mogli tako neopaže-
no izginiti. Preprosti ljudje so že ugiba-
li, ali morda le ni bilo čarovnije vmes,
da jim ni pomagal sam pravcati črni
vrag? Drugi spet o vragovi pomoči niso
bili docela prepričani in so samo zma-
jevali z glavo. Vsi pa so si s slikovito
besedo in živimi kretnjami glasno
predstavljali, kako bi tem prokletim
kranjskim tatovom že pokazali, po čem
so Zagorci ina kaj znajo in česa so spo-
sobni. Če bi jih še enkrat v roke dobili,
seveda. Upanja je bilo bolj malo... Ob
vinu je postajal pogovor vedno glasnej-
ši in živahnejši. Čokat možakar sred-
njih let z mogočnimi brki in živo rde-
čim nosom se je še posebej postavljal
in bahal, kako krepko je udrihal po
lopovih - zapomnili si ga bodo! Samo
to mu je žal, da ni še bolj, dokler je bila
priložnost! Njegovi sobesedniki so
spet obžalovali, da niso bili sami poleg,
da so to lepo priložnost zamudili. Oni
šele bi jim bili pokazali, kaj se pravi
pristna zagorska batina po tatinskem
hrbtu! Prokleti Kranjci!
Od sosednje mize jim je vneto pritr-
jeval bolj gosposko napravljen človek z
debelo zlato verižico čez trebuh. Očit-
no živinski prekupčevalec, ki je še kai-
dosti dobro gdvoril po hrvaški, čeprav
ne čisto tako, kakor oni. Spraševal jih
je o tem in onem, kako je pravzaprav
bilo, kako se je začelo, škoda, da je
prišel prepozno, šele takrat, ko je bilo
že vsega konec. Cigani tatinski! Za de-
set litrov bi rad dal, če bi bil mogel še
sam lopniti po njih. Koliko jih je bilo?
In kakšni so bili? Mladi? Starejši? Od-
govarjali so mu vsi vprek, najglasnejši
brkonja: Sploh ne vem! Ni bilo časa, da
bi sijih bil ogledoval, samo udri z bati-
no po njih! Na vsa usta se je hvalil,
kako si jih je z uživanjem privoščil,
drugi so se mu pa smejali. Gosposki
prekupec je naročil Štefan vina in trčil
na zdravje z njimi, z brkačem še prav
posebno prisrčno. Še to so se zmenili,
da imajo dobršen kos poti skupaj z
njim in gospon jih je prijazno povabil,
naj se z njim peljejo, če hočejo, dva,
trije, seveda brkonja še posebej. Konja
in voz ima v oni drugi gostilni, ga bodo
pa še tarri liter ali dva. Samo mora še
nekaj malega opraviti, prej, naj ga le
počakajo, bo takoj nazaj. Res ni bilo
niti pet minut, ko se je vrnil, naročil še
šentjanževca, vse skupaj plačal in po-
tem so se štirje počasi skobacali izza
mize.
Če bi bil kdo pazil, kakšen opravek je
Guzaj imel zunaj, bi ga bil videl, da jo
je mahnil proti stari hruški, ki je stala
za gostilno. Tam je ležal in spal moža-
kar, ki se ga je očividno malo preveč
naložil. Temu človeku je Guzaj nekaj
pošepetal, nakar se je pijanec že čez
nekaj trenutkov zbudil in počasi od-
švedral po cesti.
Guzajevo drožbico je v drugi gostilni
pri izhodu iz vasi čakalo novo presene-
čenje. Gospodar je ves obupan hitel
pripovedovati, da je proti poldnevu
vdrlo k menu pet ali šest ali sedem
ropai jev, ukradlo gosponov voz in ko-
nja iz hleva, njemu samemu sodel stare
slivovke iz kleti in še preden se je do-
bro zavedel, kaj se godi, je bilo že na-
preženo in roparji na voz in hijo!, švrk z
bičem in jih ni bilo več. Dušal se je, da
res ni nič kriv, da je takoj javil orožni-
kom - kaj bo zdaj! Pa ni bil gospod niti
posebno žalosten ali hud, še sam je
tolažil gostilničarja, da res ni nič mogel
sam proti šestim, tem prokletim Kranj-
cem pa bo že pokazal! Še ne vedo, kdo
je on! Bogme jim bo pokazal! Zdaj pa
vina gor in večerjo za pet lačnih, naj
vrag vzame vse Kranjce! Kaj, da je pre-
pozno! Za večerjo ni nikdar prepozno!
Žena je šla že spat? Saj bomo mi tudi
šli, samo ne še takoj zdajle! V mast
zalite klobase? Naj pa bodo v mast zali-
te klobase, če ni drugega. Samo hitro
naj bo, lačen je in njegovi prijatelji tu-
di! Bo že on tem prokletim Kranjcem
pokazal! Zdaj je zabavljal čeznje še bolj
kakor prej Brkač sam! Debeli prijatelji
so si postali in bratovščino pili in še
marsikatero so rekli, preden so se
končno le dvignili na odhod domov.
Bila je že trda noč in cesta proti Mi-
ljanam vodi skozi hosto... Gospod se
je plašno oziral na vse stiani, tako sa-
motno je tu in posebno še zdaj pono-
či... Vsi štirje od vina zagreti hrvaški
prijatelji so se dušali, da se ne boje niti
samega črnega vraga, kar. pride naj, če
si upa! Naenkrat pa oster žvižg na prste
izza drevja Guzajci, vsak je zgrabil svo-
jega od presenečenja in alkohola trde-
ga Hrvata, mu zamašil usta, zvezal roke
na hrbtu in začel udrihati z gorjačo po
njem, - na mrtvo! Kakor zjutraj oni po
njih; Brkač jih je dobil seveda največ
in najbolj krepkih, pa tudi drugi niso
imeli vzroka pritoževati se, da bi bil
kdo prikrajšan za svoj delež.
To pa je bil šele prvi del sodbe in
kazni. Ko se je Guzajcem zdelo, da so
jim vse vrnili, kar so jim bili dolžni, so
nesrečnim Zagorcem sezuli čevlje,
nekdo je privlekel iz žepa žeblje in kla-
divo in jim zabil podkovski žebelj v
golo peto. To je bila stara roparska na-
vada, in stare šege in običaje je treba
spoštovati.
Ko je bilo končno tudi to zadnje
opravljeno in v redu, so Guzajci prav
tako nenadoma kakor so se bili pojavi-
li, spet izginili med drevje in v noč.
Kako so Brkač in njegovi hodili po-
tem domov, - rajši ne. Saj si prav lahko
predstavljate. Leteti prav gotovo niso
mogli. Guzaj je bil s svojimi že davno
na varnem in čez Sotlo, ko so siromaki
v bolečinah prikrevsali nazaj do hiš in
med ljudi. Zdaj so že prestali, že davno.
Sejma v Desiniču pa prav gotovo ni-
so bili pozabili vse do svoje zadnje ure.
8. POGLAVJE
Povračilna tekma Guzaj
+ Hrvatje 1:0 za Guzaja!
Jeza je koristna stvar, ker bistri pa-
met. Včasih se posojilu res ni treba
veseliti vračila. Sama sekira še ne nare-
di drvarja. Odprta noč in dan so graj-
ska vrata. Par konj na prodaj, voz pa
zastonj.
Tistega dne po nesrečni deseniški
polomiji je bil Guzaj zelo slabe volje.
Ves dan se niti premaknil ni iz svojega
štiblca pri Drobnetu. Kar oblečen je
ležal na postelji in mrko gledal v strop.
Drobnetovo ženo je strašno imelo, za-
kaj ga nič ni na spregled, in kje je sino-
či bil. da se je tako pozno vrnil domov,
že so petelini peli! Še zajtrkoval nič ni,
samo nekaj je zarenčal, ko ga je bila
poklicala, pa je vendar imel ječmenove
žganke s kislim zeljem tako rad, da jo
je vsakokiat posebej pohvalil, kadar
mu jih je skuhala. Kaj mu je le? Nekaj
se je zgodilo, prav gotovo da se je! •
Končno se je le odločila in odprla vra-
ta. Je mogoče bolan? Ne? Zakaj pa je
tako slabe volje? Se je kaj zgodilo? Sta
se mar z ljubico skregala? Manjka se
drugih, hehene, na vsak prst pet on! Na
vsak način je hotela izvleči iz njega,
zakaj se tako grdo drži in nič ne sprego-
vori.
^ flflAREC 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 15
Pogovor med
mačkom In vrabcem
Mraz je vedno bolj trkal na vra-
ta, začel je že naletavati prvi
sneg. Vrabci so se prezebli sti-
skali k strehi in skrivoma opazo-
vali, kdaj bo gospodinja prinesla
zrnje kokošim. Po dvorišču so se
ozrli le takrat, ko jim je pretila
manjša nevarnost ali kadar je, bi-
lo kaj za pod kljun.
Starešina vrabčje družine je bil
stari, pretkani vrabec. Dobro se
je razumel z vsemi domačimi ži-
valmi, še posebej s kokošmi.
Marsikdaj je z njimi razpravljal o
vremenu, ter jim pripovedoval
razne šale, ki so jih kokoši zelo
rade poslušale. Zato je bila nje-
gova jata vrabcev vedno dobro-
došla pri kokošjjem obedu.
To pa je dobro vedel hišni ma-
ček, kateremu so pozimi, ko je
zmanjkalo miši, najbolj teknili
prav vrabci. Se posebno si je že-
lel pohrustati starega vrabca, ki
je bil med vsemi vrabci najlepši.
Vsak dan je priliznjeno vabil
vrabca s strehe, mu ponujal pri-
jateljstvo in mu obljubljal razne
dobrote. Toda vrabec njegovim
vabam ni nasedel. Ko je maček
uvidel, da z lepo besedo vrabca
ne bo dobil s strehe, se je odločil
za drugačen načrt. Nekega jutra,
ko je gospodinja krmila kokoši,
so tudi vrabci s svojo starešino
na čelu prifrčali zobat zrnje. Ta-
krat pa je nenadoma izza stebra
skočil maček in ujel vrabčjega
starešino. Ostali vrabci so pre-
strašeni prhnili na vse strani, sta-
rešina pa je moral ostati v mač-
kovih kremljih. Ze ga je maček
hotel zgrabiti, ko ga je vrabec
ogovoril:
»Strahopetec, požrl boš mene,
ubogega vrabca, ki ti nisem niče-
sar storil, namesto , da bi jedel
miši, ki gospodinji delajo škodo
v shrambi!«
Maček je od presenečenja
odprl gobec, kajti ni si mogel mi-
sliti, da bi majhen ptič lahko ugo-
varjal njemu, strašnemu mačku.
Umi vrabec je izkoristil njego-
vo zaprepadlost in odletel na
streho.
Vsi vrabci, pa tudi kokoši, so
se pričeli smejati mačku, ki je od
presenečenja še kar stal na me-
stu.
Tako je pogum rešil vrabca go-
tove smrti.
IVAN GUCEK, 7. b
OS POLZELA
Razmišljanje
V svoji sobi imam veliko pisal-
no mizo. Včasih sedem za njo in
se zagledam skozi okno.
Tudi danes se je zgodilo tako.
Zagledala sem se v oblačno ne-
bo, ki ne pomeni nič lepega. Gla-
vo sem imela podprto z roko in
se zamislila. Zakaj mora biti tak-
šen, v sivino zavit dan? Nihče mi
ni odgovoril, le tišino v sobi sem
s tem prekinila. V mislih sem
sklepala: Mogoče zaradi narave
same? Morda zaradi nas samih?
Nisem našla pravega odgovora.
Vreme nagaja, kot da bi vedelo,
da mi takšno ni všeč. Navadno so
na takšne dan vsi sitni in zaspani.
V sobo je vstopil brat in že
iskal vzrok, da bi lahko tečnaril.
Ko sem ga slišala, sem odmakni-
la oči od nega in pogledala ra-
zmetano mizo. Konec mojega ra-
zmišljanja in odgovora na moje
vprašanje nisem izvedela.
Tako bodo ljudje na oblačen
dan še naprej sitni, tečni in za-
spani, nebo pa se ne bo zmenilo
za to. Moja soba, miza in jaz pa
bomo še večkrat s pogledom sko-
zi okno iskali odgovor na to za-
motano vprašanje povezanosti:
narava-človek.
MATEJA ZVONAR, 8. a
OS bratov Juhart
ŠEMPETER
Človek naj ne bo
nikoli sam
V prijetni vasi Ogorevec živita
dve stari ženički. Kličemo ju teta
Micka in teta Lojzka. Ze od nek-
daj živita v prijetni hišici čisto
sami. Preživljali sta se z majhno
kmetijo. Imeli sta kravico, pra-
šička in nekaj kokoši. Vedno sta
bili skromni in zadovoljni.
Vsi sosedi ju imamo radi. Vsak
jima rad priskoči na pomoč, ker
sta hvaležni za vsako malenkost.
Seveda pa so jima moči opešale.
Zemljo sta dali v najem, kravico
pa sta mroali prodati. Toda kljub
onemoglosti nista ostali sami.
Vsi jima želimo, da bi živeli še
mnogo let med nami.
HELENCA ROM. 2. r
OS KOMPOLE
Šempeter: 0
olimpiadi In še o
čem
Teden dni po zaključku olim-
pijskih iger smo mladinci pripra-
vili kviz o poznavanju olimpij-
skih utrinkov. Pomerili • so se
učenci 6., 7. in 8. razredov. Zma-
gali so učenci 8. b, ki so si tako
priborili olimpijsko maskoto.
Konec februarja je bila v Šem-
petru prireditev Mladost in kul-
tura. Predstavili so se mladi pev-
ci, recitatorji, igralci in pesniki.
Namen te prireditve je bil, da bi
pri krajanih vzbudili več smisla
za kulturo in jih seznanili z de-
lom mladih v Šempetru.
Osmošolci smo v drugem pol-
letju začeli s plesnimi vajami. Ob
zaključku nameravamo pripravi-
ti plesni venček za starše, da jim
bomo pokazali, kaj smo se nau-
čili.
Mlajša dramska skupina in ple-
sna skupina osmošolk sta pripra-
vili program za žene in dekleta
Elektra v Šempetru.
MATEJA, SABINA, BRANKA
Fran Roš: Razstava
metuljev
Na šoli Frana Roša so sredi
marca odprli razstavo žuželk.
Pred knjižnico so razstavljeni
dnevni in nočni metulji. Z razsta-
vo so se trudili člani biologijske-
ga krožka, ki deluje na naši šoli.
Razstavo so si poleg učencev in
učiteljev naše šole ogledali tudi
člani aktiva učiteljev biologije in
kemije, ki so jo pohvalili.
KSENIJA ULAGA
Glas pionirjev
Pravkar je izšla druga številka
glasila Glas pionirjev. To je glasi-
lo pionirjev celjske občine. Člani
uredniškega odbora se večkrat
sestanemo in se pogovarjamo o
vsebini naslednje številke. Na
zadnjem sestanku smo se dogo-
vorili, da bi lahko glasilo dopol-
nili s križankami, rebusi in hu-
morjem iz šolskih klopi.
ALEN IVANKOVIC
Ivan Kovačlč-Efenka:
Kulturni dan
V ponedeljek, 19. marca je bil
na šoli Ivana Kovačiča-Efenke
kulturni dan. Nekaj učencev je
obiskalo gledališče. Pogovarjali
smo se o delu v gledališču in si
ogledali oder. Potem so se nam
pridružili še drugi učenci naše
šole in ogledali smo si igro »Pro-
fesor Modrinjak«.
BOJANA SELAN
Store: Kače, Igrica
In film
Učenci smo poslušali predava-
nje o kačah. Izvedeli smo, kako
se obvarujemo pred njimi. Ogle-
dali smo si tudi nekaj primerkov
strupenih in nevarnih kač. Pre-
davatelj nam je povedal nekaj
svojih doživetij s temi bitji, ki
smo mu včasih pustili tudi sledo-
ve. Čeprav je bilo predavanje
kratko, je bilo zanimivo.
Učenci od tretjega do šestega
razreda smo si 20. marca ogledali
plesno predstavo Kaj je sreča v
celjskem Pionirskem domu. Pri-
povedovala je o Pedenjpedu, nje-
govih slaščicah, vrtnarstvu in
matematiki. V igrici smo se sre-
čali tudi z možem, ki je iskal sre-
čo in fantom, ki je bežal pred
sedemglavim zmajem.
Petošolci, šestošolci, sedmo-
šolci in osmošolci smo si v telo-
vadnici ogledali film Zamorec
Petra Velikega. Zgodba-je pripo-
vedovala o dečku, ki so ga ujeli
sovražniki in ga odpeljali s seboj.
POLONA KRAMER
ROTIJA KMET
KSENIJA URLEB
Polzela: Spet pestro
Konec februarja je bilo v Celju
regijsko šahovsko prvenstvo.
Mlajši pionirji s Polzele so zased-
li odlično drugo mesto.
Tudi mladi košarkarji s Polzele
so se dobro odrezali, saj so na
četrtfinalu košarkarskega prven-
stva v Litiji zasedli tretje mesto.
Zmagali so košarkarji iz Trsta,
drugi pa so bili domačini.
Ob dnevu žena smo mladi no-
vinarji pripravili kratko radijsko
oddajo. Spomnili smo se tudi de-
lavk in mater v tovarni Garant
ter oskrbovank v Seneku. Pri-
pravili smo jim prikupen pro-
gram in jim čestitali.
Osmošolci smo sredi marca
odšli na ekskurzijo v Ljubljano.
Ogledali smo si skupščino Slove-
nije, Cankarjev dom, Gramozno
jamo, cerkev pri Sv. Urhu in Pla-
netarij. Najbolj zanimivo pa je bi-
lo v operi, kjer smo videli Sevilj-
skega brivca.
JOŽICA HRIBERNIK
ZANA KRASOVIC
Atkina zanka
1. VRBA
2.....
	3.....
	4.....
V	prvi besedi zamenjaš eno črko s črko A, dobiš
drugo besedo, v kateri moraš zamenjati spet eno črko s
črko G. Zdaj si dobil tretjo besedo, tudi v tej besedi
moraš zamenjati eno črko in to s črko Z. Katere besede
si dobil?
Pazi, vse nove besede imajo smiselen pomen!
Odgovor napiši na dopisnico in jo do torka, 3. marca
pošlji na NOVI TEDNIK, V. kongresa 3a, 63000 CE-
LJE. AERO je pripravil lepo praktično nagrado za
enega med reševalci.
V	prejšnji številki ste uganko pravilno rešili tisti, ki.
ste napisali rešitev rUdar - rEdar. Nagrado bo dobil:
Gorazd Zlatolas, Malgajeva 2, 63000 Celje.
Pionirji fotografirajo
Veseli smo bili šopa foto risbic, ki so nam jih poslali učenci 5.
jn 6. razredov osnovne šole Anton Aškerc iz Titovega Velenja.
Pripisali so, da so njihove risbice z razvijalcem jugoslovanski
fftodel fotografije, ki je tudi mednarodno priznan. Gre namreč za
fotografski postopek, kjer ne rabimo foto aparata temveč
osnovne pripomočke za razvijanje fotografije. Foto papir osvet-
umo in z razvijalcem in čopičem narišemo slikico, in ko se le ta
j"azvije, jo nato še fiksiramo. Lahko rečemo, da so to osnovni
koraki fotografije, ne pretežki in če imate še malo domišljije, kot
lo imajo velenjski osnovnošolci, boste dobili zanimive rezultate.
Poskusite tudi vi!
Težko smo se odločili, kateri posnetek naj izberemo za ta
teden in ker slika pač mora biti objavljena, smo izbrali foto
risbico Saša Zidova, z naslovom Današnji in pretekli ^as, ki
Prejme Fotolikovo nagrado. Ostali boste svoje risbice našli na
^ključni razstavi, ki jo pripravljamo skupaj s celjskim foto kino
Klubom in Fotolikom.
Urednik fotografije
16. STRAN - NOVI TEDNIK
29. MAREC 1984
Kvaliteten skok celjskih plavalcev
Pogovor s trenerjem PK Neptun Andrejem Žnldaršlčem
Po nekajletnem premoru
pri kvalitetnem plavanju
raste v Celju nov rod, ki
mnogo obeta. To je posledi-
ca vestnega dela z najmlaj-
šimi, ki so se jim izboljšale
možnosti za vadbo z lepim
zimskim bazenom v centru
Golovec ter z okrepitvijo
strokovnega štaba, ki ga vo-
di kot profesionalni trener
Andrej Znidaršič.
»Dosegamo izvrstne ekip-
ne uvrstitve pri mlajših ge-
neracijah, to je pri plavalcih
do 10 in od 11 do 12 leta, kar
je poroštvo za nadaljnje delo.
Predvsem moram izpostaviti
Natašo Lavrič ki ima letos
četrti najboljši rezultat v ab-
solutni konkurenci v Jugo-
slaviji na 200 m prsno, pa če-
prav je še samo pionirka.
Uvrstila se je tudi v državno
mladinsko reprezentanco, ki
bo prihodnji mesec nastopi-
la na Balkanskem prvenstvu
v Bolgariji. Saša Lavrič je re-
snično za »las« izpadla, saj je
izgubila reprezentančni dres
za 12 stotink! Vzrok je v tem,
da je bila precej časa bolna.
Letos je izredno napredoval
Dejan Tešovič, za katerega
upam, da bo na državnem
prvenstvu osvojil drugo me-
sto in se uvrstil v državno
pionirsko reprezentanco. Ze-
lo blizu državnim rekordom
je pri mlajših pionirjih Grega
Jurak, medtem ko je Tanja
Drezgič že postavila republi-
ški rekord na 200 m kravi za
svojo kategorijo. Zelo blizu
rekorda je tudi Mojca Ander-
le. Bilo je tudi veliko četrtih
in petih mest ob lepi beri
medalj.«
Zadnji večji uspeh so celj-
ski plavalci dosegli na med-
narodnem mitingu v Zagre-
bu »Mladost 84«, kjer so
osvojili kar 17 medalj: Sto-
pinšek, Anderle in S. Lavrič
po dve, N. Lavrič 3 ter Tešo-
vič in Drezgič celo po štiri.
Sodelovali so še Erazem Po-
lutnik, Jure Vračun, Aleš
Zupane, Gregor Jurak, Ma-
teja Cvirn, polona Kočevar
in Tanja Fermentin. Zanimi-
vo je, da je organizator na to
tekmovanje povabil zaradi
lani odličnih rezultatov Te-
šoviča in S. Lavrič, Celjani
pa so sodelovali s celotno
ekipo trinajstih plavalcev.
Še posebej so pri PK Neptun
ponosni na Natašo Lavrič, ki
je piva celjska plavalka, ki je
osvojila medaljo na absolut-
nem državnem prvenstvu (3.
mesto v Mariboru) ter posta-
la državna reprezentantka.
»Ženska kot plavalka do-
seže vrhunec po opravljeni
analizi dosežkov na olimpij-
skih igrah pri starosti 17,5
let, teži 63 kg in višini
175 cm, fantje pa okoli 21 let,
teži 75 kilogramov, medtem
ko višina variira od discipli-
ne, je pa okoli 185 cm. Pri
nas je narobe to, da zlasti
ženske v plavanju pri nas do-
sežejo zaton pri tistih letih,
ko drugje dosegajo vrhunec.
Sicer pa ženska potrebuje do
vrhunske plavalke sedem do
osem let. Pri štirinajstih letih
starosti, mora imeti prepla-
vanih že 10 tisoč kilometrov,
da se prebije v mednarodno
areno. Zanimivo je, da do 14.
leta sledimo Evropi in smo
celo zelo dobri, potem pa se
iz znanih in neznanih vzro-
kov izgubimo. Pri tekmoval-
cih svetovnega ranga raste
stopnja treninga iz leta v leto
50 odstotno, pri nas pa samo
20 ali pa še toliko ne. Gre za
letno preplavane kilometre.
Mi dosegamo minimum zato
tudi verjetno takšni rezulta-
ti, kjer imamo dva vrha v
bratih Petričih. Ce hočeš pri-
ti do svetovnih rezultatov
moraš biti v naši telesno-kul-
turni organizaciji fanatik. Pri
posameznikih je najboljše,
da stoji za njim in ob njem
cela družina. Sicer pa je pla-
vanje ena sama epizoda v
življenju.
Plavanje je naporno. Zra-
ven je še šola, kjer te ne vpra-
šajo ali treniraš ali ne in ali si
bil v šoli ali ne, znati moraš
snov, ki je predpisana.
Plavalec trenira 24 ur na
teden, to je minimum za pla-
valca do 15. let, k temu pa je
treba prišteti še šolo in uče-
nje. Torej napravi ta mladi
človek dva »šihta«. Poskrbe-
ti moramo, da ne bomo iz
obetajočega plavalca ali ka-
terega drugega »samostojne-
ga« športnika naredili invali-
da. Imamo pa drugorazredne
nogometaše, ki odpirajo »ka-
fiče« in v Beogradu oz. Srbiji
lahko celo vaterpolisti kupi-
jo pokojninska leta.«
Andrej Znidaršič je še go-
voril o tem, da za mlade
športnike ni praznikov, pro-
stih sobot in nedelj, kajti tre-
ba je. trenirati in tekmovati,
problem pa je tudi status tre-
nerja, saj je vedno »na prepi-
hu« pa še osebni dohodki so
šibki. Noben trener (plaval-
ni) v Jugoslaviji ni stimuli-
ran za kvaliteto dosežkov
svojih varovancev. Mnogo je
odprtih ran v slovenskem in
jugoslovanskem plavalnem
prostoru. Upamo, da se kva-
litetni skok celjskih plaval-
cev ob njih ne bo ustavil.
TONE VRABL
Štefan Cuk balkanski prvak
Prvi resnično velik uspeh
celjskih športnikov v letoš-
njem letu je dosegel mladi Šte-
fan Cuk, član judo kiuba Ivo
Reya v Celju, ki je na 10. Bal-
kanskem prvenstvu osvojil
prvo mesto ter s tem zlato me-
daljo.
Štefan, resnični borec, tih in
skromen, če je potrebno pa tu-
di hudomušen fant s skodrani-
mi lasmi, prijetnim nasmehom
in deško uglajenostjo, je na po-
ti do zlata opravil z Grkom Ga-
kisem, favoriziranim Romu-
nom Danijem, Bolgarom Esti-
movim in v finalu s Turkom®*
Albayrakom ter tako prejel zla-
to balkansko odličje. To ga vo-
di na evropsko prvenstvo, kjer
bo poskušal potrditi oziroma
doseči normo za nastop na
olimpiadi v Los Angelesu.
TV
Prvič na 44 km
Logarski tek na smučeh uspel
Logarska dolina bi lahko
postala raj za smučarje teka-
če, to so potrdili tudi najza-
htevnejši tovrstni tekmoval-
ci, ki so se minulo nedeljo
udeležili 5. množičnega teka
na smučeh.
Ugodne snežne razmere, od-
lična organizacija SK Toper -
sekcije za smučarske teke Ce-
lje in ŠD Solčava ter odlično
pripravljena proga so nudili te-
kačem poleg napora tudi obilo
užitkov. Več kot dvesto udele-
žencev tega maratona iz vse
Slovenije potrjuje, da ta prire-
ditev pridobiva na veljavi in da
bo v prihodnjih letih še več
tekmovalcev.
Rezultati: 10 km - pionirke
do 15 let: 1. Barbara Hočevar
SK Triglav, 3. Tanja Zulič
EMO Celje; pionirji do 15 let: 1.
Janko Paternoster Dol pri
Ljubljani, 6. Branko Leme
T.Velenje, 7. Viktor Veršnil
Nova Štifta, 8 Sergej Kalafati
Griže; trim tek za vse kategor
je: 1. Ivo Urbane Dolže,
Franc Baloh 3. Blaž Praprc
nik (oba Brezje), 8. Brank
Ocepek, 9. Jelena Ficko (ol
T. Velenje); 22 km - članice d
30 let: 1. Vida Bertoncelj S
Triglav, 7. Ksenija Škapin Ci
lje; članice nad 30 let: 1. Irer
Leypold Avstrija, 2. Marij
Urankar Tabor, 3. Ivana Le
nik T.Velenje, 4. Zlatka Cei
trih, 5. Erna Tominc (obe G
lje); člani do 40 let: 1. Jože Kli
menčič Dol, člani nad 40 let:
Mirko Krančan Ravne na K(
roškem, 10. Lenko Cilenše
Griže; maraton na 44 km:
Bojan Cvajner Medvode, I
Vinko Zupane Petrovče.
F.
Simultanka v Bistrici
ob Sotli
Franc Pešec, zaposlen na ŽTO
Celje in naš sodelavec, bo tudi
letos odigral simultanko z učen-
ci osnovne šole Marija Broz v
Bistrici ob Sotli. To srečanje bo
že četrto in sicer 10. maja opol-
dne v jedilnici bistriške osnovne
šole. Lepa je tudi poteza 2TO Ce-
lje, ki bo ob tej priložnosti šoli
podaril 20 tisoč dinarjev!
Odločitev v
soboto
Kljub temu da celjske keg-
ljavke po 9. kolih vodijo v
republiški ligi, bo odločitev
o prvaku znan šele v soboto,
ko se bodo v zadnjem kolu
pomerile v Celiu s Konstruk-
torjem iz Maribora. Zmago-
valke tega » dvoboja bodo
prve. Celjanke branijo lan-
skoletni naslov.
J. K.
Skok v višino za
mladino
Atletsko društvo Kladi-
var Celje je v želji po prido-
bivanju novih talentov pri-
pravilo tekmovanje desetih
osnovnih šol celjskega ob-
močja pod naslovom »Naj-
boljša šola in posameznik v
skoku v višino«. Nastopilo
je 120 pionirjev. Rezultati -
ml. pionirji: 1. Zoran Deliba-
šič Šentjur 148 cm, 2. Peter
Deželak OŠ Fran ROŠ Celje
140 cm, 3. Sergej Rozman
OŠ Slavko Šlander Celje
135 cm itd. St. pionirji: 1.
Mitja Svet Prebold 170 cm,
2. Robi Kristan, 3. Aleš
Hrastnik, oba OŠ Fran Roš
163 oz. 157 cm itd. Ekipno:
ml.: pionirji: 1. Šentjur, st.
pionirji: 1. OŠ Fran Roš. Ml.
pionirke: 1. Klaudija Brglez,
2. Savina Volkar, obe Šent-
jur po 130 cm, 3. Maja Rad-
manovič OŠ fSran Roš Celje
130 cm. St. pionirke: 1. De-
sanka Calasan OŠ Veljko
Vlahovič Celje 145 cm, 2.
Darja Kovačič, 3. Dušanka
Jamborčič, obe OŠ Franja
Vrunča Hudinja po 130 cm
itd. Ekipno: ml. pionirke
Šentjur, st. pionirke OŠ Velj-
ko Vlahovič Celje.
Velika aktivnost
strelcev
V Slovenskih Konjicah je
bilo republiško prvenstvo
za pionirje in pionirke v
streljanju z zračno puško.
Lep uspeh je dosegla članica
SD Šteklič iz Škofje vasi Sa-
ška Lamut, ki je osvojila 6.
mesto ter izpolnila normo za
nastop na državnem prven-
stvu, ki bo aprila v Zenici.
V'Piranu je na medklub-
skem tekmovanju nastopila
tudi strelska ekipa Kovinar-
ja iz Štor ter osvojila 2. me-
sto. Samo štirje krogi so ji
manjkali do prvega mesta.
Nastopili so Franc Hočevar,
Vili Dečman in Branko Ma-
lec, ki je bil z rezultatom 369
krogov drugi najboljši posa-
meznik.
Pred republiškim prven-
stvom so na strelišču v Celju
pripravili srečanje štirih
ekip celjskega območja z
zračno puško. Zmagala je
ekipa Celja pred Kovinarjem
Štore, Žalcem in Slovenski-
mi Konjicami. Najboljši po-
samezniki po posameznih
društvih: Branko Malec 374,
Jože Jeram 373, Franc Kot-
nik 366 in Darko Repnik 355.
Vse štiri ekipe se bodo sreča-
le še dvakrat in sicer na stre-
liščih v Žalcu ter Slovenskih
Konjicah.
Na strelišču v Celju je bil
prijateljski dvoboj mladink
Celja ter SD Mrož Titovo Ve-
lenje. Nekoliko presenetljivo
so srečanje dobile gostje s
petimi krogi razlike. Med
Velenjčankami je bila naj-
boljša Mirjana Zučko 356,
med Celjankami pa Darja
Kačnik 350 krogov. Povratni
dvoboj bo v Titovem Vele-
nju.
TONE JAGER
Delovni šahistl
invalidi 2alca
Člani šahovske sekcije
Društva invalidov Žalec so
med najaktivnejšimi in naj-
boljšimi v Sloveniji. Pred
dnevi so osvojili tudi 3. me-
sto na republiškem prven-
stvu v Kranju. Zdaj se pri-
pravljajo za nove nastope.
Tako se bodo pomerili v po-
kalu maršala Tita v Celju, na-
stopili na mednarodnem tur-
nirju v Celovcu, doma pa jih
čakajo nastopi ob medna-
rodnem dnevu invalidov ter
turnirji v Slovenj Gradcu,
Ravnah in Mariboru. V svoje
vrste želijo pridobiti čimveč
novih članove ljubiteljev ša-
ha, za kar se še posebej nav-
dušujeta poleg igralcev
predsednik Društva invali-
dov Žalec Franc Ribič in
predsednik za šport in re-
kreacijo Vlado Jager.
JOŽE GROBELNIK
Mladi strelci v
Rečici pri Laškem
Na strelišču v Rečici pri
Laškem so izvedli občinsko
prvenstvo za pionirje in
pionirke v streljanju z stan-
dardno zračno puško. Med
pionirji so bili najboljši
Franc Gračner Laško, Dušan
Deželak Rečica in Zoran Ke-
rin Laško ter med pionirka-
mi Helena Lavrinc in Nataša
Lah obe Rečica, Andreja
Cajhen Laško itd.
VINKO LAVRINC
Šahistl pri Z$AM
Celje
Pripravili so tekmovanje,
kjer je sodelovalo 36 tekmo-
valcev in šest ekip. Rezulta-
ti: ZTP Celje, Avto Celje,
CE-KA Celje, ZTP II Celje,
ZŠAM Celje in Izletnik Celje
ter med posamezniki trije
najboljši Janez Pešec, Go-
razd Majcen in Branko Vida-
kovič.
Kegljavke Aera
premagale Obnovo
To je bilo v 4. kolu z rezul-
tatom 2256 : 2078 za Aero:
M. Šeško 370, Podbrežnik
356, Špilar 402, Nežmah 343,
Petak 399 in Zimšek 386. Ob-
nova: Ramšak 313, Gračner
347, Zalokar 361, Lesjak 356,
Jurše 361 in Grušovnik 340
podrtih kegljev.
ZDENKA ZIMŠEK
POD KOSI
II. zvezna liga ženske: novinke v ligi, košarkarice Roga-
ške, so dosegle svoj cilj, obstanek. Med desetimi ekipami
so osvojile dobro 7. mesto, pa čeprav so po ugodnem
uvodu imele več priložnosti za mesto, ki so ga domala
celotno prvenstvo držale, to je za peto. Najbistvenejša pa
je, da so ostale v ligi, kar pomeni nov navdih za razvoj
košarke na celjskem območju. V zadnjem, 18. kolu, so
košarkarice Rogaške doma izgubile z drugouvrščeno Re-
vijo - Elemes 65:84. Poleg poškodb, neizkušenosti in dru-
gih podobnosti so košarkarice Rogaške najbolj pestila
višina igralk. Tu je Rogaška »bosa«. Ekipa si je zagotovila
obstoj v prvem delu, ko je kot neznana marsikoga presene-
tila. Drugi del je bil slabši, morda tudi zato, ker je bil
obstanek zagotovljen. Prihodnja sezona bo težja. Naj se
tega zavedajo igralke, trener in ljudje v klubu, čeprav
vsem za lanski in letošnji uspeh veljajo vse čestitke.
Republiška liga moški: v 18. kolu za dve ekipi celjskega
območja dva poraza. Kovinar iz Štor je izgubil v Celju s
Koprom 82:88, Comet pa v Ljubljani proti Ježici 85:84.
Comet je na drugem mestu, medtem ko je štorski Kovinar
zadnji.
Republiška ženska liga: lokalno krajevni derbi so prese-
netljivo dobile košarkarice Cometa, ki so v Celju prema-
gale Metko 55:56 (33:23). Metka je kljub temu ostala šesta,
Comet pa deveti med desetimi ekipami. Prihodnje kolo
moški: COMET - Litija in Branik - KOVINAR ter ženske
Sava (vodilna) - METKA in COMET - Jesenice (druge).
Težka bitka za obe ekipi v boju za dragocene točke.
V Ljubljani je bilo republiško prvenstvo za pionirske
selekcije. Selekcija Savinja (predstavniki žalske, celjske
in laške občine) je najprej premagala ljubljanskega Slo-
vana 48:42, v borbi za 3. mesto pa izgubila z Mariborom
44:52. V celjski ekipi je bila najboljša Polutnikova. TV
20GA JE OKROGLA
Skromen start v republiški in vzhodni ligi. Takšna je
prva ocena dosežkov ekip s celjskega območja, ki nasto-
pajo v teh ligah. V republiški smo zabeležili dva neodlo-
čena rezultata - v Titovem Velenju med Rudarjem in
Šmartnim 1:1 (Kodre je povedel za Šmartno, za domačine
pa izenačil Boškovič iz 11. metrovke osem minut pred
koncem srečanja), Kladivar pa je v borbi za obstanek v ligi
iztržil dragoceno točko v Novi Gorici proti Vozilom 0:0.
Rudar (TV) je na drugem, Šmartno na sedmem in Kladivar
na predzadnjem, trinajstem mestu, 15. kolo: KLADIVAR -
Železničar, Koper - RUDAR (TV) in ŠMARTNO - Rudar
Trbovlje.
SNL - vzhod: Elkroj je dobil pomembno srečanje v
borbi za obstanek v Poljčanah proti Boču 0:1, Dravinja je
presenetljivo izgubila doma z Nafto 2:3, medtem ko je
Steklar tudi doma visoko s 3:0 premagal Ojstrico. Le-
stvica: 3. Dravinja, 9. Steklar, 10. Elkroj itd. 13. kolo.
Proletarec - STEKLAR, Ojstrica - DRAVINJA in EL-
KROJ - Brežice.	TV
Častno vzdržati
do konca
V 19. kolu 1. zvezne lige s |
celjski rokometaši po priča
kovanju doživeli nov pora
Gostovali so v Nišu in izg\
bili bitko z domačim Zele
ničarjem 33:20! Za goste
dal največ golov mladi Bal
8 Aerovci so zadnji, že dane!
v četrtek, 29. marca, pa bod
ob 18. uri igrali novo prver
stveno tekmo z zagrebškir
Medveščakom. Srečanje b
v hali Golovec.
II. zvezna liga ženske: pc
mlajena ekipa Velenja je za
radi zasedenosti domač
Rdeče dvorane prvenstveni
srečanje odigrala v Celju te
izgubila proti vodeči ekip
Halas Jožef 32:34. Na lestvic
so Velenjčanke šeste, v pri
hodnjem kolu pa gostujeji
na Rijeki pri ekipi Zrinski.
MRL - moški: Šoštanj j<
izgubil srečanje z vodilni
ekipo Instraturist v Umagt
29:24. Na lestvici je Šoštan
osmi, v 14. kolu pa doma go
sti Dubrovnik, ki je trenutn<
tretji.
SRL - moški: Minerva Gri
že je v borbi za vrh izgubili
pomembno srečanje v Tr
bovljah z Rudarjem 2.9:26
Minerva je šesta, v prihod
njem kolu pa igra doma s
F^rulami, ki so predzadnje.
SRL - ženske: edino roko
metno zmago v tem kolu sc
dosegle	rokometašic«
Šmartnega, ki so doma pre
magale Lisco iz Sevnic«
33:21. Na lestvici je Šmartno
tretje, v 13. kolu pa se b«
srečalo z Zagorjem.
TV'
^ flflAREC 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 17
MOČNE
CVETKE
0 Prejšnji torek se je Lu-
ta S. že opoldne znašel v
prostorih za treznenje na
postaji milice v Celju. Lu-
1(3 je razgrajal v Gubčevi
ulici, odpiral šlic in se po-
stavljal s svojim »premože-
njem«.
9 Božo T. je razgrajal in
rszbijal v restavraciji v No-
vi vasi. Posredovali so mi-
ličniki in Božo se je na mah
toliko streznil, da mu ni bi-
lo več do razgrajanja. Kako
jele ga bo streznil obisk pri
sodniku za prekrške...
• Mladoletni B. O. je le-
tom navkljub že kar preve-
jan tatič. Prejšnji teden je v
celjski bolnišnici ukradel
jakno, v ponedeljek pa je
nekaj po 12. uri v veži na
Tomšičevem trgu ukradel
1000 dinarjev Zdenku S
Miličniki so na podlagi opi-
sa prijeli mladega tatiča že
po eni uri in v tem času mu
je uspelo, da je potrošil sa-
mo 600 dinarjev plena.
S. S.
Prebivalci Gaj terjalo varnost
Javni tožilec: Krog osumljenih zaradi pomanjkljive varnosti
Petrolovega skladišča se bo verjetno širil
Republiški inšpektor za
požarno varnost je izdal od-
ločbo s katero je prepove-
dal nadaljno uporabo Pe-
trolovega skladišča v Tr-
novljah, kjer je prejšnjo so-
boto iz cisterne 6 izteklo
približno 50.000 litrov ben-
cina. Petrol je dobil uporab-
no dovoljenje (le delno) za
to skladišče lani septembra,
ob nedavni nesreči pa je ko-
misija našla kup napak, ki
jih bo potredno odpraviti,
da bo skladišče spet varno.
Kot so povedali predstav-
niki Uprave za notranje za-
deve na tiskovni konferenci
- pripravila jo je celjska ob-
činska konferenca SZDL -
še vedno tudi raziskujejo, za-
kaj so v soboto popoldne Pe-
trolovi delavci tako pozno
obvestili miličnike in gasilce
o nesreči. Do okvare na ci-
sterni 6 je namreč prišlo ob
16.15 uri oziroma takrat so jo
odkrili delavci Petrola, med-
tem ko nekateri okoliški pre-
bivalci zatrjujejo, da so ben-
cinske hlape zavohali že
prej. Pri Petrolu so potem
potrebovali več kot dve uri,
da so obvestili miličnike in
gasilce - na celjski Postaji
milice so dobili obvestilo ob
18.25. uri.
Tako se je šele nekaj pred 19.
uro začela organizirana akci-
ja: miličniki in gasilci so za-
varovali ogroženo območje,
da ne bi prišlo do požara in
morebiti tudi do eksplozije,
gasilci pa so tudi neprestano
merili koncentracijo bencin-
skih hlapov v zraku. Ob pri-
bližno 23. uri so bile koncen-
tracije že tako nizke, da ni
bilo več nevarnosti za eks-
plozijo, zato sta dve patrulji
miličnikov in gasilci varovali
le še neposredno okolico
skladišča. Predstavniki
UNZ Celje so na tiskovni
konferenci tudi poudarili, da
ni bilo nikakršnih razlogov
za evakuacijo okoliških pre-
bivalcev oziroma bi se za
evakuacijo odločili, če bi
pretila tako huda nevarnost.
Komisija, ki so jo sestav-
ljali predstavniki republi-
škega sekretariata za notra-
nje zadeve, republiški požar-
ni inšpektor in predstavniki
celjske UNZ ter Petrola, je
po nesreči pregledala var-
nostni sistem v tem skladi-
šču. Ugotovili so, da loputa
pri sistemu za podgladinsko
gašenje v cisternah ni 'esnila
kot bi morala. To, a1 gre za
konstrukcijsko ali Kakšno
drugo napako, bo potrebno
še raziskati. Po nesreči so tu-
di napolnili lovilne bazene z
vodo in ugotovili, da bazeni
ne tesnijo. Te bazene je zgra-
dil celjski Ingrad. Objekt je
tudi slabo varovan.
Celjski javni tožilec je pre-
jel ovadbo za tri delavce beo-
grajske Mostogradnje, ki so
pred nesrečo popravljali si-
stem za podgladinsko gaše-
nje in pustili odvit poklopec,
kjer je potem iztekal bencin,
ko je popustilo varovalno
steklo. Kot je povedal javni
tožilec, so vse tri delavce že
zaslišali in ni nobenih ovir,
da ne bi zahtevali preiskave
glede njihove odgovornosti.
Glede na številne po-
manjkljivosti, ki so jih našli
na tem objektu, pa se bo
krog osumljencev verjetno
še razširil.
O nesreči so razpravljali
tudi v krajevni skupnosti Tr-
novlje. Takoj po nesreči so
hoteli priskočiti na pomoč
pripadniki narodne zaščite iz
te krajevne skupnosti, ven-
dar so jih predstavniki Pe-
trola zavrnili, ker so bojda
potrebovali samo strokov-
njake. Tudi sicer, pravijo v
Trnovljah, je bilo doslej so-
delovanje Petrola z njihovim
komitejem za SLO in naro-
dno zaščito zelo slabo.
V krajevni, skupnosti so tu-
di sklicali zbor občanov, kjer
so prebivalci tamkajšnjega
zaselka Gaji menili, da so za-
radi objektov, ki so jih tam
zgradil: zadnje leta - pred-
vsem Petrolovo skladišče in
Plinarna - ogroženi. Tokrat
je le sreča rešila krajane, zato
prebivalci Gajev menijo, da
bi morali poskrbeti za njiho-
vo varnost in najbližje stano-
valce postopoma izseliti.
S. ŠROT
Obtoženi se ne čutijo krive
Sojenje Dragu Feršu, Robertu Samcu, Rudolfu Rožiču
In Vladu Bolovlču_____________________________________________ __________________________________________________________
Pred petčlanskim sena-
tom sodišča v Radovljici se
je začelo sojenje udeležen-
cem pretepa na Dečkovi ce-
sti v Celju, do katerga je
prišlo lani, 5. decembra ne-
kaj po 18. uri. Drago Ferš in
ftobert Samec, ki sta v pri-
poru, sta obtožena kaznive-
ga dejanja posebno hude te-
lesne poškodbe, zaradi ka-
terih je umrl voznik tovor-
njaka Anton Kušer, Rudolf
Rožič in Vlado Bojovič pa
sodelovanja v pretepu.
Vsak po svoje so opisali do-
dajanje na Dečkovi cesti in
se razhajali v podrobnostih
in tudi v nekaterih bistve-
nih okoliščinah.
Vlado Bojovič je povedal,
da je bil zelo razburjen - po
mnenju izvedenca v stanju
bistveno zmanjšane prištev-
nosti - zaradi izsiljevanja
prednosti voznika tovornja-
ka in zato se nekaterih po-
drobnosti ni spomnil. Pove-
dal je, da sam v pretepu ni
sodeloval in tudi ostali trije
obtoženci niso omenjali, da
bi se tepel.
Rudolf Rožič je že v prei-
skavi večkrat spreminjal iz-
jave in se tudi tokrat več-
krat zapletel pri pričevanju.
Tako kot tudi ostali trije pa
je povedal, da se je vse sku-
paj zelo hitro zgodilo, sam pa
naj bi bil v usodnih trenut-
kih pri sprednjem delu to-
vornjaka skupaj z Bojovi-
čem. Rožič' je tudi zatrjeval,
da ni vozil Kušerjevega to-
vornjaka, čeprav sta Fers in
Samec nakazovala to mož-
nost.
Izpovedi obtožencev se ve-
činoma ujemajo glede začet-
ka usodnih dogodkov, le da
Rožič zanika, da bi bilo kakš-
no izsiljevanje prednosti v
križišču. Fers, Samec in Bo-
jovič tudi trdijo, da je Kušer
prvi udaril Ferša, medtem
ko Rožič zatrjuje, da je Ku-
šerja nekdo potegnil iz kabi-
ne tovornjaka. F6rš je tudi
zatrjeval, da se je od vsega
začetka čutil ogroženega in
se je pravzaprav samo branil,
še posebej pa potem, ko naj
bi Kušer šel do kabine tovor-
njaka in rekel ,daj mi monti-
rajzn.' Pričanje se ujema tudi
še o ruvanju Ferša in Kušer-
ja ob tovornjaku, medtem ko
o dogajanju ob zadnjem delu
tovornjaka govorita le Sa-
mec in Ferš, Bojovič in Ro-
žič pa tega dela pretepa naj
ne bi videla, ker sta bila ta-
krat pri sprednjem delu to-
vornjaka.
Samec je že v preiskavi za-
trdil, da se Kušerja ni niti
dotaknil. Ferš pa je tokrat
spremenil zagovor in rekel,
da je razločno videl, kako je
Samec brcnil Kušerja, ki je
potem obležal. Rekel je, da je
prej hotel del krivde prevzeti
nase, sedaj, ko je videl, da
Samec vse zanika, pa tega
dela krivde noče več vzeti
nase.
Samec je sicer priznal, da
se je hvalil v lokalih »Vrtni-
ca« in »Studio 3«, da je
brcnil Kušerja, vendar samo
zato, da ga ne bi imeli za sla-
biča.
Ker sta tudi po soočenju
vztrajala vsak pri svoji izjavi
oziroma drug drugemu oči-
tala, da laže, bodo za ta del
dogajanja pomembna mne-
nja izvedencev.
Sicer pa so vsi štirje obto-
ženci zatrjevali, da se ne čuti-
jo krive in da niso storili oči-
tanih kaznivih dejanj, vsi pa
so.dejanje tudi obžalovali,
saj takšnih posledic niso pri-
čakovali niti želeli.
S. SROT
6 neužitni lirani
Pred časom smo na tem mestu pisali o primerih
higiensko oporečnih živil, ki so bila v prometu in o
odgovornosti pravnih ter odgovornih oseb za to. Na-
men tega pisanja je bil seznaniti bralce s tovrstnimi
kršitvami, s postopanjem sodišča v teh orimerih ter s
kaznimi, na katere je sodišče obsodilo pravne in odgo-
vorne osebe. Objavljanje pred sodiščem obravnavanih
primerov ima namreč preprečevalni namen. Mislim,
da nobeni pravni ali odgovorni osebi ne rnore in ne
sme biti vseeno, če je pravna oseba, n.pr. delovna
organizacija, obsojena na 70.000,00 din denarne kazni,
odgovorna oseba pa na 5.000,00 din denarne kazni, ker
je dala oz. imela v prometu približno 1 kg higiensko
oporečnega mletega mesa oz. fižolove solate. Ce pri-
merjamo vrednost teh živil in višino denarnih kazni,
sta denarni kazni, še zlasti v sedanjem obdobju zao-
strenih gospodarskih razmer in relativno slabe gospo-
darske moči oz. premoženjskih razmer obsojenih
pravne in odgovorne osebe, precej visoki. Toda ker se
take kršitve vedno znova pojavljajo in čeprav le zaradi
malomarnega in nevestnega opravljanja del in nalog
odgovornih oseb (kuharjev, vodij kuhinj), bo mogoče
le s takojšnjim ukrepanjem in s strogimi kaznimi šte-
vilo tovrstnih kršitev precej omejiti.
Preden bom navedel dva nova konkretna primera
dejanja v promet higiensko oporečnih živil naj poja-
snim, da so higiensko oporečna živila po Zakonu o
zdravstveni neoporečnosti živil le ena vrsta zdrav-
stveno oporečnih živil. Druga vrsta zdravstveno opo-
rečnih živil pa so tista živila, ki so oporečna po svoji
sestavi; torej tista, ki ne vsebujejo toliko hranljivih
sestavin in kot jih določajo predpisi o njihovi kakovo-
sti in jim je zaradi tega zmanjšana biološka vrednost,
so pa sicer higiensko neoporečna. Take kršitve sodišče
obravnava le redko, največkrat gre za mleko in jogurt,
pa še takrat gre istočasno tudi za njihovo higiensko
oporečnost (okuženost z bolezenskimi klicami in zaje-
dalci). Opozorili bi še, da veljajo po Zakonu o zdrav-
stveni neoporečnosti živil in predmetov splošne rabe
za higiensko oporečna tudi živila, ki jim je iztekel rok
uporabnosti, naveden v njihovi deklaraciji, ne glede
na to ali so dejansko higiensko oporečna ali ne.
BRANKO VITEZ
(Nadaljevanje prihodnjič)
13 let za umor
Petčlanski senat žalskega sodišča je obsodil 64-
letnega Janeza Cukjatija z Gomilskega na 11 let za-
pora za umor in na čest let zapora za poskus umora,
na podlagi Zakona o kazenskem postopku pa mu je
senat potem izrekel enotno kazen - 13 let zapora.
Spor zaradi ceste, ki je potekala čez Cukjatijevo
zemljišče, se je vlekel že precej časa, do tragičnega
dogodka pa je prišlo 28. marca leta 1982, nekaj po
poldnevu, ko so sporno cesto ravno posipali s peskom.
Cukjati je s puško dvakrat ustrelil v Miho Brinovca, ki
je po drugem strelu, izstreljenem iz neposredne bli-
žine, umrl. Potem je poskušal ustrelili še Turka mlaj-
šega, a ga je ta zmedel, ko je proti njemu vrgel motiko.
Izvedenci so ugotovili, da Cukjati ni duševni bolnik,
da pa je večkrat kaj popil in tudi usodnega dne je bil
bistveno zmanjšano prišteven zaradi popitega alko-
hola, poleg tega pa je alkohol še povečal njegovo agre-
sivnost.
Senat je menil, da v tem primeru ni šlo za umor iz
nizkotnih nagibov, kot je bilo zapisano v obtožnici. Pri
razsodbi pa so tudi upoštevali olajševalne okoliščine:
bistveno zmanjšano prištevnost obtoženca, medse-
bojne spore zaradi ceste, ki so se vlekli že dlje časa,
njegovo delno izzvanost in preživljanje nezaposlene
žene.
Cukjati bo do pravnomočnosti sodbe ostal v priporu,
v katerem je od 28. marca 1982, ko so ga po streljanju
ujeli.
s. S.
Lani manj gospodarskega kriminala
v žalski občini
52 primerov manj gospodarskega kriminala so lani za-
beležili v občini Žalec kot leto poprej. Predvsem je bilo
manj izdaj nekritih čekov, zlorab ter pooblastil in pravic
odgovorne osebe, ponarejanj in uničenj poslovnih listin ter
utaj davkov. Več pa je bilo novih oblik kot so grabeži,
kršitve samoupravljanja, kršitev pravic do samoupravljanja,
zlorab samoupravljanja ter kaznivih dejanj zoper uradno
dolžnost in javna pooblastila.
Zaradi carinskih prekrškov so Carinarnici v Celju posre-
dovali pet poročil. Vse to pa seveda ni odraz dejanskega
stanja, ampak predvsem odraz aktivnosti organov za notra-
nje zadeve na tem področju. Kljub temu, da je sodelovanje z
ograni, ki so se dolžni ukvarjati s to problematiko, pri tem
mislimo na interne kontrole, organe samoupravnih delav-
skih kontrol, samoupravne organe in inšpekcijske službe,
dobro, pa bi bilo treba v bodoče njihovo dejavnost še okre-
piti.
JANEZ VEDENIK
Prečkanje ob
prehodu
Približno 2 m od prehoda
za pešce v križišču v Gomil-
skem, je prečkala cestišče
DORA BLAZNIK, 53, iz Tr-
bovelj. Iz smeri Vranskega je
pripeljal z osebnim avtomo-
bilom KURT KINDELHO-
FER, 45, iz Petrovč, ki je pe-
šakinjo zadel in jo zbil po ce-
stišču. Blaznikova ima hujše
poškodbe.
Padel s traktorja
JAKOB JUTERŠEK, 42, iz
Rečice je vozil traktor z vo-
zom, naloženim z lesom, po
lokalni cesti skozi Rečico.
Na lesu je sedel IVAN PIN-
TER, 42, iz Rečice, ki je pa-
del s traktorja pod sprednje
desno kolo, ki je zapeljalo če-
zenj. Pinter ima zlomljenih
več reber, notranje poškod-
be in pretres možganov.
Prevrnil se je v jarek
Voznik osebnega avtomo-
bila FRANC PREDANIC,
41, iz Trbovelj se je peljal iz
Hrastnika proti Zidanemu
mostu. V kraju Suhadol pa
ga je zaradi prehitre vožnje
zaneslo v jarek, kjer se je av-
tomobil prevrnil. I^ri nesreči
se ni nihče telesno poškodo-
val, škodo pa so ocenili na
100.000 dinarjev.
Deklica prečkala
kljub rdeči luči
Do semaforiziranega križi-
šča na žalski obvoznici je pri-
peljal voznik osebnega avto-
mobila ANTON KUTNJAK,
44, iz Prebolda in zapeljal v
križišče, ker je gorela zelena
luč. Tedaj pa je z njegove de-
sne strani prečkala cesto 10-
letna deklica, ki jo je Kut-
njak zbil. Pri padcu si je de-
klica zlomila levo golen.
Osumljenec se ni prestrašil
Miličniki so prijeli Marjana Goričana, ki je osum-
ljen, da je izvršil več vlomnih tatvin v Celju. Milič-
niki so ga prvič prijeli 17. marca, ko je vlamljal v
gostilno »Amerika«. Takrat so ga izpustili, ker proti
njemu niso imeli dovolj dokazov, vendar pa se Mar-
jan ni dal prestrašiti in je še naprej kradel.
Tako je 21. marca v bližini hotela Celeia vlomil v
osebni avtomobil in odnesel več oblačil last Štefanije
M., dva dni kasneje pa je vlomil v osebni avtomobil na
dvorišču dvorane Golovec in odnesel kotni brusilni
stroj. Dobro uro po tem zadnjem vlomu so ga miličniki
že prijeli in priprli, toda izkazalo se je, da je Marjan tudi
dober prodajalec nakradenega blaga. Tako je brusilni
stroj že prodal, prav tako pa tudi ostale nakradene
predmete.
Miličniki so ugotovili, da je Goričan v začetku tega
meseca vlomil tudi v prostore DPD Svoboda na Mari-
borski cesti in od tam odnesel harmoniko, kitaro in
mikrofone ter vse skupaj (dodal je še avtoradio) prodal
za smešno mizko ceno 17.000 dinarjev. Tako nizke
cene je nastavil tudi za druge ukradene predmete, zato
bi kupci morali vedeti, da do blaga, ki ga je ponujal, ni
mogel priti na pošten način.
S. S.
18. STRAN - NOVI TEDNIK
29. MAREC 1984
^ flflAREC 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 19
Potep po pacifiškem paradižu
Piše
Stane 2llnlk (16)
0 Polinezljclh
Nihče pravzaprav natančno ne ve,
odkod izhaja polinezijsko ljudstvo.
Vse kaže, da je najbliže resnici razisko-
valec Thor Hayevdal, ki zagovarja teo-
rijo, da se je ljudstvo naselilo na ta
otočja s perujske obale. Opira se na
dejstvo, da sladki krompir ni mogel
priti na otoke sam od sebe ali, da bi ga
tja zanesli vetrovi. S sabo ga je moralo
prinesti neko ljudstvo. Sladki krompir
pa je bila že dolgo poznana poljščina v
Latinski Ameriki. Svojo trditev je tudi
praktično dokazal, ko je s kon-tiki-jem
preplul razdaljo od Južne Amerike do
Tahitija.
Pred dvesto leti so zmotili mir do-
mačinov beli priseljenci. Kmalu je
otočje" postalo prekomorska posest -
Francoska Polinezija. Nacionalno za-
vest domačih prebivalcev so belci hi-
tro pomirili z alkoholnimi pijačami, ki
so še danes neprijetna razvada otoča-
nov. Tradicionalno pijačo »kavo« pije-
jo le še na odročnih otokih, kjer doma-
čini še živijo po svoje - na njihov tradi-
cionalni polinezijski način.
V zadnjih nekaj desetletjih so Fran-
cozi uspeli, da so iz svoje kolonije na-
redili enega najdražjih turističnih sre-
dišč na svetu. Za letalsko zvezo s sve-
tom skrbi izključno francoska letalska
družba. Bogato ponudbo turisti seve-
da tudi bogato poplačajo, saj so cene
povsod tako zasoljene, da navaden po-
potnik, kot sem bil sam, ne more verje-
ti lastnim očem.
Parfum ni tiara
Mesto Pep>ete je glavno mesto Tahi-
tija in hkrati tudi edino večje naselje
na otočju. Francoski napisi butikov in
ostalih lokalov ne pristajajo najbolje v
eksotično tihomorsko okolje. Pred-
stavljajo nekaj tujega, kakor so tujci
Francozi med nasmejanimi obrazi do-
mačinov.
Kljub temu, da so prinesli Francozi
v te kraje dišeče parfume, si domačin-
ke še vedno raje zataknejo v lase dišeči
cvet bele tiare, če ga nosijo na levi
strani, je to znak, da so že oddane,
poročene. Cvet na desni strani pa po-
meni, da je dekle še prosto in da išče
svojega življenjskega sopotnika.
Francozi so na otok kajpada zanesli
tudi svojo modo. V vaseh na oddalje-
nih otokih je sicer še vedno moč najti
domačinke, ki brez sramu razkazujejo
svoje prsi, vendar je takšno eksotiko
vedno teže najti. Ljudje se vedno bolj
oblačijo v evropska oblačila.
Končno domov
Moja pot se je na Tahitiju končala in
to se je poznalo tudi v mojem žepu.
Zadnji teden mojega dolgega popoto-
vanja, ki sem ga nameraval preživeti
na tem otoku, sem moral pošteno pazi-
ti na vsak dinar, kako sem ga zapravil.
Sicer pa je k sreči narava tukaj zelo
radodarna, tako da preveč lačen res
nisem bil. Spal sem lahko tudi na pro-
stem.
Za prenočišče sem si izbral prostor
ob obali. Sedel sem torej na peščeni
plaži in gledal sonce, ki je počasi izgi-
njalo za obzorjem. Še nekaj minut prej
je žareča sončna krogla pošiljala moč
no svetlobo. Nekaj trenutkov zatem pa
je od dneva ostalo le še rdeče nebo,
dnevno vročino je nadomestil prijeten
večerni hlad. Po večerji - pečeni bana-
ni - sem v miru zaspal. Mrčesa m. Naj-
huje, kar se lahko človeku zgodi, je to,
da se zbudi do kolen v vodi, če seveda
prej ni računal na nočno plimo.
Iztekel se je teden dni bivanja na
Tahitiju, hkrati pa tudi osem mesecev
mojega popotovanja po daljnih deže-
lah. Lepo je v teh deželah, toda človek
si končno vendarle zaželi tudi domov.
Je že tako, da po vsakem doživetju •
človek še dolgo premleva v sebi misli
in dogodke. Ce je teh spominov za cel
koš, potrebuje kar nekaj časa preden
jih spravi in zloži na mesta kamor so-
dijo.
Tako sem tudi jaz še dolgo premiš-
ljeval o mojem popotovanju, o ljudeh,
ki sem jih srečeval, o različnih rasah in
veroizpovedih, o naravnih lepotah ma-
lih vasi in velikih mestih, kjer vladajo
navade belcev. Kdaj pa kdaj se mi je
zgodilo, da sem kaj pozabil, kaj zame-
šal. Konec koncev ostane človeku v
spominu navadno tisti najlepši utrin-
ki. ki jih spravi globoko vase, da ga
bogatijo in krepijo.
Ce bodo sčasoma izginili spomini na
ta ali oni dogodek, pa gotovo ne bom
nikoli pozabil gostoljubnosti in na-
smejanih obrazov prebivalcev poline-
zijskih otokov.
20. STRAN - NOVI TEDNIK
^ flflAREC 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 21
larava ima vselej prav
tCe hočete imeti lepo ko-
tnorate biti predvsem
fgvi. Morate redno spati,
odpovedovati poživilom,
so kava, alkphol in to-
se mnogo gibati na sve-
fl zraku, se primerno pre-
pevati, uživati svež
zrak in zeliščni sok«. Tako
pravi znani francoski zeli-
ščar Messeguč in na koncu
doda: »narava ima vselej
prav«.
Tega osnovnega načela za
ohranitev lepe polti bi se mo-
• rali držati, pa ne bi potrebo-
vali kozmetičnih salonov.
Zal pa delamo ravno na-
sprotno od tega, kar nam pri-
poroča narava. Živimo v za-
prtih zakajenih prostorih,
preveč sedimo na delu, na
sprehode hodimo do trgovi-
ne in nazaj, za boljše počutje
popijemo raje skodelico ka-
ve ob cigareti, kot pa da bi si
sami pripravili naravni sok.
Tak je tempo življenja. Vse
manj časa ostaja, da bi se
lahko posvetili sebi in svoje-
mu telesnemu počutju in iz-
gledu. Zato je obisk pri ko-
zmetičarki za marsikatero
ženo in tudi moškega postal
sestavni del nege. Za tisto, za
kar si ne najdemo časa, da bi
uravnavala narava, poišče-
mo pomoč pri strokovnjaku.
Alenka Marguč je kozme-
tični salon na Šlandrovem
trgu v Celju odprla pred tre-
mi leti.
Končala je srednjo zdrav-
stveno šolo, nato še šolo za
kozmetičarke v Ljubljani.
Meni, da vse to ni dovolj in
da se mora v svojem poklicu
nenehno izpopolnjevati, zato
je pričela s študijem derma-
tologije v okviru medicinske
fakultete v Zagrebu, ki je na-
menjen ravno delavcem s te-
ga področja.
Sodeluje tudi z zdravniki,
kajti njeno načelo je, da stro-
go loči, kaj je področje ko-
zmetike, kaj pa medicine.
Nemalokrat se zgodi, da svo-
je stranke pošlje na zdravni-
ški pregled, če sodi, da so
problemi taki, da se s kozme-
tično nego ne morejo urediti.
Kozmetični salon na Šlan-
drovem trgu v Celju je ure-
jen skrbno, z veliko izbrane-
ga okusa, ki zagotavlja dobro
počutje in intimnost, ki je
značilna za lepotne salone.
Kozmetičarka Alenka Mar-
guč se ukvarja z medicinsko
kozmetiko, ne pa tudi z de-
korativno.
Nega obraza (KOZMETIKA)
se najpogostje prične z na-
tančno presojo kože. Sledi
odstranjevanje kožnih neči-
stoč, po potrebi masaža, lu-
ščilne kure, obloge, maske in
obsevanje. Cena nege obraza
se giblje od 400 do 480 dinar-
jev.
Margučeva ugotavlja, da
imajo ženske vse manj časa
in tudi denarja za te stroške.
Pravi pa, da lahko ženske sa-
me doma veliko naredijo za
bolj zdrav izgled kože. Tu
misli na pravilno nego obra-
za zjutraj in zvečer, kar se
opravlja po nasvetih kozme-
tičarke. Nego dopolni lahko
še s tedenskimi maskami, ki
jih brez težav pripravi doma
iz raznih zelišč, sezonskega
sadja in zelenjave.
PEDIKURA:
Pri negi nog je potrebno
ravno toliko pozornosti kot
pri negi rok. Noge nosijo vse
telo in marsikdaj jih dodatno
obremenjujemo še z nepra-
vilno obutvijo. Zato so naj-
pogostejše težave kurja oče-
sa in nafiski. Ze ko nekdo
zazna bolečino, naj pohiti k
pedikerju, ki bo pravi čas s
pravilnim postopkom od-
stranil težave. Ce se te težave
razširijo, pa jih pediker na-
poti k zdravniku.
Pogoste težave izvirajo tu-
di iz nepravilne nege nohtov.
Praviloma se nohti na nogah
režejo ravno, to je zlasti po-
membno za palec. Ker pa ve-
činoma režemo tudi nohte
na nogah v polkrogu, pride
do vraščanja nohta. Za pra-
vilno nego in odstranjevanje
začetnih težav lahko poskrbi
pediker, ko pa pride do gnoj-
nega vnetja, lahko pomaga
samo še operativni poseg.
V kozmetični salon Alenke
Marguč ni težko priti. Vsak,
ki je zainteresiran za kozme-
tiko ali pedikuro, se mora
predhodno najaviti, da si re-
zervira čas. Kajti Alenka
Marguč dela sama in vedno
ima le eno stranko, ki se ji
lahko popolnoma posveti:
»Za svoje stranke si vzame
vedno dovolj časa. K meni
pridejo tudi starejši ljudje,
marsikaj zvem od njih in ver-
jemite, da marsikdo pride tu-
di zato, da se lahko z nekom
pogovori.«
Kamen je še vedno trd,
poklic kamnosek nič več
Stoletja dolgo je veljalo prepričanje. da je poklic kamno-
seka nekaj težkega, nekaj skratka, kar človeku nihče ne bi
privoščil Delo v vročini, enolično in garaško vihtenje kla-
diva in že ga vidimo - to je kamnosek
Tako je bilo včasih Z razvojem tehnologije pa so stroji
odvzeli človeku težaško delo in poklic kamnoseka je po-
stal nekaj povsem drugega Postal je oblikovanje, s po-
udarkom na lepem, skladnem in natančnem, malodane
kiparstvo.
šola za kamnoseke mladega človeka nauči, kako naj
obrne kamen, da najde pravo žile ter ga s pomočjo meha-
nizacije obdela do najbolj zahtevnih oblik Kot pika na i
nato sledi še montaža, vgraditev izdelkov v razne objekte
Pa ne le to, da delo sodobnega kamnoseka ni več težko,
tudi plačilo zanj je znak pametne odločitve za ta poklic
Povprečni mesečni osebni dohodek kvalificiranega ka-
mnoseka danes presega 24 000 dinarjev
Delovne organizacije, ki so združene v slovensko kamno-
seško skupnost, vsem dijakom na tem oddelku nudijo več
kot veliko
-	brezplačno bivanj« In hrano v dl|aškem domu
-	brezplačne šolske potrebščine
-	štipendije In kar |e najpomembnejše v tem času
~ zagotovljeno zaposlitev
Če še nisi star 18 let in če imaš dokončano osnovno šolo
Potem je še čas. da se odločiš in tudi ti postaneš član
skupine zanimivih strokovnjakov, ki svoj pečat vtiskajo v
večne oblike kamna, mojstrov, ki jim ljudje še vedno pra-
vijo kamnoseki. le da danes to besedo izgovore s spošto-
vanjem.
Za vse informacije pokliči
Industrija naravnega kamna In umetnega kamna MINE-
RAL Ljubl|a na,
61000 LJubljana, Letališka cesta 5, tel. (061) 447-419
Gradbeno In obrtno podjetje OBNOVA CEUE,
63000 Celje, Lava II št 1, tel. (063) 21-020
Splošno gradbeno podjetje KRAŠKI ZIDAR SEŽANA
Cesta na Lenlvec 4, tel. (067) 72-141
GIO Granitna Industrija Oplotnlca
62317 Oplotnlca, tel. (062) 819-111
Industrija naravnega kamna MARMOR
Hotavlje, 64224 Gorenja vas, tel. (064) 68-210
Splošno gradbeno podjetje PIONIR Novo mesto,
68000 Novo mesto, Kettejev drevored 37, tel. (068) 21-826
KAMNOSEŠKA SKUPNOST SLOVENIJE
22. STRAN - NOVI TEDNIK
29. MAREC 1984
^ flflAREC 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 23
24. STRAN - NOVI TEDNIK
29. MAREC 1984
Biseri Angele in
Viktorja Prevorčnik
60 let skupnega življenja.
Od rosne pomladi do pozne,
zrele in tako lepe jeseni.
Angela, rojena Novak, je
»prijokala« na svet 30. marca
1899, njen mož Viktor pa tu-
di 30. marca, vendar leto
prej, ko so pisali 1898.
Prvič sta rekla »da« za
skupno življenjsko pot 26.
februarja 1924 v Družmirju
pri Šoštanju, drugič letos, tu-
di februarja.
Angela se spominja, da je
tudi takrat tako močno sne-
žilo in bilo mrzlo, kot letos. V
zimi se pač kalijo ljudje.
Njuno življenje ni bilo lah-
ko, saj sta začela takorekoč
iz nič. Vendar sta vztrajala in
poleg ostalega skrbela tudi
za tri otroke - Jožeta, Viktor-
ja in Zoro. Viktor se upravi-
čeno pohvali, da je bil tudi
Maistrov borec, saj so ga že v
letih 1918-19 poklicali v
vrste za branite v domovine.
Po vojni so ga z »dekretom«
napotili na delo v Banja lu-
ko, kjer je delal kot podkov-
ski kovač. Ko se je vrnil v
Velenje se je zaposlil pri ve-
leposestniku Golu tudi kot
podkovski kovač, tam spoz-
nal Angelo, vnela se je ljube-
zen, ki traja že 60 bisernih
let.
Začela se je trnova pot,
kjer sta z varčevanjem, skro-
mnostjo in delom prišla do
lastne manjše hiše, ob kateri
je bila tudi kovačnica. Danes
je ta hiša obnovljena in je
topel dom obema slavljence-
ma, njuni hčerki Zori in vnu-
kinji Viktoriji. V tej hiši pa je
po stenah tudi veliko priz-
nanj, ki jih je Viktor dobil v
svoji 57 letni karieri kot član
prostovoljnega gasilskega
društva.
Hiša Angele in Viktorja
Prevorčnik je bila med vojno
obveščevalno mesto, kjer so
pomagali partizanom in čla-
nom Osvobodilne fronte.
Hčerka Zora je imela parti-
zansko ime Danica in je ak-
tivno sodelovala.
Viktor je bil vseskozi samo
kovač in pri njem se je obrti
izučilo 18 ljudi, ki ga še da-
nes radi obiščejo. In še na-
svet Angele ter Viktorja Pre-
vorčnika za dolgo življenje:
»Skromno živeti, jesti da si
sit, piti dobro pijačo, tobaka
ne priporočava, zmerno de-
lati in imeti veliko medse-
bojnega spoštovanja ter lju-
bezni. Kdor se bo tega držal
bo dočakal najin jubilej. Da-
nes pa je žal drugače. Ljudje
imajo vsega dovolj in so
prevzetni. Imeti moramo
spoštovanje do dela, kajti z
delom si bomo ustvarili vse
tisto, kar potrebujemo za
zmerno življenje.«
LOJZE OJSTERŠEK
Bodice
Molk je zlato, zlasti za take - ki bi se
radi izognili kontroli izvora premoženja.
Se morda odgovorni za odplačevanje
tujih kreditov tolažijo z dejstvom - da
zadnje čase vrednost dolarju pada?!?
Kot vse kaže, se pri nas z inovator-
stvom ukvarja veliko takih - ki so v šoli
radi »plonkali«, zdaj to počno na delov-
nem mestu.
Včasih smo poznali plagiate samo v
umetnosti, zdaj pa jih poznamo tudi - v
inovatorstvu.
Pravijo, da je zdrav duh samo v zdra-
vem telesu - toda mnogi bi radi imeli
zdrav duh samo na bančnem računu.
Dandanes res ne veš, kdo pije in kdo
plača - razen če si sam za šankom.
Je v visoko televizijsko naročnino vra-
čunan prispevek za uspavanje gledalcev?
Mnogi naši odgovorni ljudje bi lahko
imeli noge vse žuljave, pa še ne bi vedeli,
kje jih čevelj žulji.
MARJAN BRADAČ
Učiteljica Roža
Plodna življenjska pot učiteljice Rože
Šinidor Iz Laškega
Srebrne niti so že zdavnaj
o vi le ta drobni in nežni
obraz, ki je kljuboval vsem
viharjem v življenju učite-
ljice Rože. Mir in spokoj-
nost s katerim se danes Ro-
ža Šinidor iz Laškega ozira
na svoje preteklo življenje,
so osnovna črta njenega tr-
dnega značaja, ki ga je kali-
la še kot otrok delavca-že-
lezničarja.
Zgodaj je občutila neena-
kost in socialno razlikova-
nje. Učiteljici Anici Cerneje-
vi, ki jo je poučevala v prvih
letih osnovne šole v Celju
gre zahvala, da je razvila v
sebi čut solidarnosti in se v
kasnejših letih zmeraj po-
stavljala na stran tistih, ki so
se borili za enakopravnost in
svobodo.
Bila je nadarjen otrok, to-
da časi so bili taki, da še tako
talentiran otrok delavca, ni
imel možnost razvijati svojih
ustvarjalnih nagnjenj.
Končala je učiteljišče, ne
da bi vedela, da bo poklic
učiteljice vzljubila in z njim
dočakala tudi upokojitev v
drugačnih in lepših časih.
Šolo je končala v času naj-
večje brezposelnosti in ker
ni dobila dela, se je vpisala v
pedagoško skupino na uni-
verzi v Ljubljani. Tik pred
državnim izpitom po prvem
letu šolanja so ji sporočili, da
je dobila delo. Plačilo je bilo
slabo, saj je šlo za zaposlitev
preko bednostnega fonda
(tako so v Jugoslaviji reševa-
li problem brezposelnosti.
Nekdo se je lahko zaposlil,
vendar za minimalno plačijo.
Kakorkoli že, takrat je vzlju-
bila svoj poklic in otroke ka-
terim je v poznejših letih
marsikdaj nadomeščala ma-
ter in toplino domačega og-
njišča.
Zeljo, da bi razvijala svoj
glasbeni talent, je za vselej
pokopala, zato pa je bila ve-
dno pobudnica in aktivna
članica pevskega zbora ali
dramske sekcije, kjer je pela,
režirala in tudi igrala. Nada-
ljevala pa je tudi z družinsko
tradicijo pri Sokolu, katere-
ga član je bila že od predšol-
ske dobe skupaj s svojimi
starši in brati.
Poročila se je s človekom,
s katerim sta se v življenju
nenehno dopolnjevala, tako
v poklicu kot v ljubiteljskih
dejavnostih in nenazadnje v
pogledih na družbenopoli-
tično stvarnost, kjer so se na
obzorju že kazali znaki veli-
kih sprememb.
Iz Celja sta bila premešče-
na na učiteljsko mesto v Sv.
Križ, danes Podbočje, pri
Kostanjevici. Tam sta bila do
konca vojne.
Vojni čas je pred učiteljico
Rožo postavljal zmeraj nove
preizkušnje. Preživljala je
številne hajke. Nemalokrat
je stala pred sovražnikovo
puško in se v mislih že po-
slavljala od življenja. Toda
vse to ni oviralo njenega de-
la. Učila je vse otroke ob vsa-
kem času. Učila je vaške in
tiste, ki so morali preganjani,
brez staršev, bežati na to
stran. Ko so šolo zažgali, je
učiteljica z učenci našla za-
vetje enkrat pri tem drugič
pri drugem kmetu. Ti so od-
ločno in neustrašno učitelji-
co, ki nikoli ni izdala doma-
čega jezika, radi sprejeli pod
svojo streho.
Ni je zlomilo niti takrat, ko
so ji moža odpeljali v inter-
nacijo, niti ko je izvedela, da
je mati zaprta. Za smrt obeh
bratov Stanka in Franca
Zabkarja je izvedela šele po
osvoboditvi in zavest, da je
njena pot prava, se je takrat
ob svitu svobode utrdila. Ča-
kale so jo nove naloge v gra-
ditvi porušene domovine.
Na pragu novega časa se ji je
rodil še tretji otrok.
Pisalo se je leto 1947, ko
sta se z možem za zmeraj
preselila v Laško. Svoj po-
klic je opravljala do upokoji-
tve pred trinajstimi leti. Ni-
koli pa ni bila zadovoljna
zgolj z učitelje vanj em, vodila
je številne krožke, pevski
zbor, delala je v dramskem
društvu in nenazadnje ostala
še naprej vaditeljica pri
športnem društvu Partizan.
Danes veliko tega ne zmo-
re več, toda še vedno se rada
vrne v šolo v Laškem, kjer je
poučevala številne generaci-
je kratkohiačnikov. Najraje
pa je doma. Na vrtu, kjer je
vedno dovolj dela. S pono-
som pa spremlja življenje
svojih otrok in vnukov, ki
lahko uresničijo tudi svoje
sanje, ki so tako blizu mla-
dostnim sanjam njihove ma-
tere in babice Rože Šinidor.
VIOLETA V. EINSPIELER
Delo v tujini
Avtobusni ogled 5 milijon-
skega Bombaya v Indiji ob
Arabskem morju je bil zelo
zanimiv. Ustavili smo se v
Ghandijevem muzeju, ogleda-
li smo si središče mesta s pe-
strim velemestnim utripom,
pa bogat narodopisni muzej.
Nazadnje smo se odpeljali še
v pristanišče, kjer smo si m
privezih ogledovali velike
prekooceanske ladje, na kate-
rih so plapolale zastave držav
iz vseh kontinentov.
Kar naenkrat nas vodič Bo-
gdan opozori: »Poglejte tiste
luške žerjave pred nami!«
Prijetno smo bili preseneče-
ni, ko smo na kovinskih plo-
ščicah velikih žerjavov pre-
brali: Metalna Maribor, Jugo-
slavija.
V bombayskem pristanišču
nismo bili prisotni le jugoslo-
vanski turisti, temveč tudi
naše delo. ERNEST REČNffi

Igor Lapajne - Po poti civilizacije
AMADEUS POROČA
Ker znašli smo se v težavnih pogojih
in si lažemo na vseh mogočih nivojih
se 1. april dan šal prevar in laži
za dan RESNICE naj razglasi!
Mišljenja prelevitev..
Nisem se mogel sprijazniti
z mislijo, da stoji pred mano
isti Štefan kot ob najinem
zadnjem srečanju. Ves bled,
upadlih lic in tresočih se rok.
Tako živo se še spominjam
kako mi je očital preveliko
zagnanost in angažiranost ki
sem jo izkazoval družbi. Stal
je pred ženino hišo z rokami
v žepu, ves sijoč od samoza-
dovoljstva. »Veš, ti si be-
dak«, mi je zatrjevali. »To kar
počenjaš v prostem času ni
normalno. Raje pojdi spat ali
pa si natoči pol litrčka do-
brega vina in uživaj.« Posku-
šal sem mu razložiti, da nek-
do pač mora počenjati tudi
takšne stvari. Socialistična
zveza zajema sleherni vsak-
danji utrip življenja od
vrtcev, cest, zelenic, hiš, šol,
blokov, trgovin in še in še...
Štefan je ob mojem glasnem
razmišljanju naravnost po-
besnel.
»Ti pa tvoja ne vem kakš-
na zveza in še krajevna skup-
nost povrhu, vsi skupaj ste
nori. Samo ožemati znate
nas privatnike. Ožemati in
jemati.«
Uvidel sem, da je vsakršno
prepričevanje	povsem
odveč. Povedal sem mu sa-
mo še to, da je ponavadi v
krajevni skupnosti zaposlen
samo eden človek, vse ostalo
pa delajo, ustvarjajo krajani
sami.
No, kot sem že v začeti
povedal, ta isti, nekoč tal
samozavestni Štefan je setj
kar naenkrat ves nebogljf
stal pred mano.
»Poslušaj prijatelj«, je z
čel tarnati. »Baba me je na,
nala. Coprnica se je spentlj
la z nekim bosanskim šofe
jem in ker je bajta njena, n
ni ostala nikakršna možno?
Zakon pač ščiti babnice, k,
moreš.«
Sočutno sem ga potreplj,
po rami in ga vprašal kje st
nuje.
»Hm,« se je popraskal p
že malce pleša ti glavi. Ravn
zato sem prišel k tebi. Ugot<
vil sem, da tiste tvoje mis
sploh niso tako napačni
Veš, dokler si ne najdem ks
boljšega, bom stanoval
samskem domu. Tam so živ
ljenjski pogoji skoraj neme
goči. Mislil sem, da bi ti lah
ko preko socialistične zvezi
poskušal te razmere malt
izboljšati. Vem, da si že mar
sikatero stvar v krajevn
skupnosti s koristnimi pred
logi temeljito spremenil.«
Seveda sem Štefanu oblju
bil pomoč. Ugotovil pa sem,
da okoliščine, ki jih občutiš
na svoji koži, lahko spreme-
nijo še tako »trdno« prepri-
čanje.
AMADEO DOLENC