<4OSpod9rsfvo. Kiaetijske podružnlcej ki še niso izvolflto deitegatov za občni zbor, nujno pozivamo, da takoj sldi« čejo občni zbor. Vsaj 14 dni mora biti občni abor poprej naznanjen v JKJnGitovalcu''. Okoli 20 naSib po*. družnic še iii volik). Zakaj taka malomaroost? Po*dvizajte se! Bazstava peratntne iz mariborskega okraja, M jo priredi 23. in 24. t. m. Kmetijska podružnica Maribor in okoliS na Gambrinovem vrtu, bo nad Tse aammiva. Naj bi pa tudi zelo mnogo občinstva, zlasti kmetskega, posetilo to razstavo, ki zasleduje naclvsB hvalevreden cilj. Natančni zapiski nemških kurorejcev kažejo. da daje kura jajčnica v enem letn 5—18krat toliko ciistega dobi6ka, kot je sama vredna. Saino to dejstvo nas dovolj jasno opozarja na Teliki gospodarski pomen umne kuroreje. Zato pa naj t prvi vrsti naše kmetsko prebivalstvo vso pozornost resno obrne na to paaogo kmetijstva, s kojo se labko vsalt* do bavi, ki ja v obratu najceneja in zahteva naj manje truda. Potrebnega pouka bo dobil po mzstavi» ki se bo otvorila v soboto 23. t. m. ob 10. nri dopoldne, Otvoritvi bo takoj sledilo prvo predavanje. Drugt predavanje bo popoldne ob 544. uri, tretje t nedeJjt* ob 10. uri dopoldne in četrto popoldne ob %i. uri, naKar se bo razstava zakljufiila. Udje jKmetijske podružnice naj se razstave udeleže polnoštevilno, dovoljen pa je vstop vsakomur; v prvi vrsti Telja ra bilo ženstvu. Zivinskl sejem v Mariboru. Na včeraJSnji sejem je bdlo prignanih: 4 biki3 76 volov, 132 krav, 4i teleta in 7 konj. Cene so se gibale: prvovrstni voli 15 K, drugovrstni voli 13 K^, pl'emenski voli 11—12 kron, klavne krave (tolste) 13—15 )K, breje krave 15. —16 K, po en kilogram žive teže. "Kupčija je bila ze_ lo živahna in je bil trg ob 12. uri že razprodan; po sebno veliko kupcev je bilo za krave iz Dravske doline, za vole iz šentiljskega okojiša,, Pripeljano blaga je bilo v obče lepo in je vsled tega tudi lahko kupca našlo. Popis živine in vozov. Našlm čitateljem je §8 gotovo v živem spomimi ona od vojaške oblasti svoj čas dokaj nerodno izdana naredba 0 popisovanju žit vine in vozil, To naredbo so začeli izvajati na Hr« vatskem, kjer je prišlo do onih znanih krvavo smrtnili izgredov. Pri nas je preprečil gotove izgrede naS poslaneo dr. Hobnjec, ki je ostro protestiral proti tei za naše razmere bedasfi naredbi pci vojnem ministrstvu v Beogradu. Vojaška oblast je izprevidela svojo nerodnost in ukinila ukaz 0 popisovanju živine in vo> zil. Sedaj je izdana nova r.aredba 0 popisu živine ia vozov, ki se bo za&ela izvajati po vsej kraljevini 14oktobra. Ta novo zapovedani popis pa je pameten, na bi razburjal Ijudi in kmetje se mu bodo zlaiika po korili. Popisovalne komisije bodo šle od občine do obi čine in izvršile popis. Le prav majbne občine se bodo morale združiti z.večjimi. Ta popis, prd kateremu so ne bo kmetom odvzelo nieesar, je potreben, da do~ bi vojaška oblast pregled čez živino in vozove ¦« slu-t «5aju morebitne mobilizacije. Vlnarsfvo. Situaoija na vinsk«m t^gu. Y Sloveniji *še ni opaziti žlivahneišega gibanja;) cene se gibljejo med 10—16 K. Sortirana vina višie« Okrog Zagreba plačujejo mošt od 10—12 K. V Dal« roaciji se zahteva 90—100 K za stopnjo alkohola, v. .Veršacu pa notira vinska brozga po 6—7 K. Cene v! splošnem rastejo. Na Ogrskem so se cene dvignila od 10 K na 20 do 24 K. Zadnji toden so zrastle za 50—60%. Kupci so poslali mnogo prazne posodo nai postaje vinskih central, in da je vsaj deloma napol-t nijo, dovoljujejo višje cen8. Vprašanjo Ie, čo bo zama gcl konzum nositi težo takib cen. Lctnik 18 in 19 sa plačuje sd 22—30 K; ZaLg-j inajhne. Francija in Italija javljato tudi dvigajofie se cene. Producenti držijo z blagom nazaj, špekulacija pai išče blago. Cene v Italiji stoje med 180 do 250 lir za 100 kg grozdja. Na južnora Tirolskem se je v okolici Trienta razprodalo od 24. do 20. soptembra 5750 bl mošta po 150 do 2G0 lir, kakor poroča tamošnji dež^ kulturni svet. Nemškili, 6eškiK in švicarskih kupce« skorai ni;, vso blago ide v gornjo Italijo. JttnSk* Arstrija belftži aajsIatAb Ieiino aadiiiŁ let Pridefta bo zelo malo, naloge ao izčrpane. Radi -ralute fcspnjejo samo na Ogrskera, Letnik 17 stan* 40-70 K, 18 36—40 K, 19 26-28 K, letnik 20 pa 20 _24 m. Dcpa^ bratr* je povsoa slabejSi, kakor se ie pri6akovalo. Ne le samo iz Jugoslavije, Madžarske, lArstrije i* Južne iTirofeke pridejo neugodna porofiiIa, glede »lnožine pridelanega moSta, ampak ludi iz Jtalije, Nemčije in Francoske. Blaga ie malo, kakovost bo dobra, zato rastejo vinske cene v vseli držayah. .Vzrok slabe letine je po vsej Evropi isti: peronospora, pepel, toča; ponekod prevelika suša, drugod obilica dežja. Vsled leh razmer je Jugoslavija letos ušla vinski krizi in še imamo časa leto dni, da se organiziramo. Hajd na deb! Prihodnja bratev že caora najti trdno in močno organizacijo vseh vino gradn)±OT Jugoslavije!, Plodon-stM hflMFiaUi (s&f-MpohIm tri-ft). (Fr. Rudl.) jPs* težavah našega domačega Tinogradništva se je poprijelo dosti naših vinogradnikov plodonosnih amerikanskih samorodnih trt, lci so pri nas že preoej razširjene pod imenom: Šmarnica {Noaa zeleni), CHntOB in Ross, zlasti po brajdah, pa tudi po navadaih vinskib goricah. ,To trsje ima prednost, da je odporno proti peronospori in plesnobi, deloma pa tudi proti trtni uši. To trsje se tudi lahko cepi na Ripario ali Rupestris, se bolje upira trtni uši in se kaicovost grozdja, oziroma vina, še vsled cepljenja ne*kaj poboljSa, n. pr. pri Ripariji. Pa ne samo pri nas, ampak tudi na Francos kem iu t Svici se bavijo vinogradniki s plodonosni sai hjrbridami (samoradnimi trtami) dosti bolj skrbno kakor pri nas. Podam torej izvleček porofiila ,,Pro gres agricole et viticole", 32. letnik, Štev. 33, 35, 37, 39, in iz Švioe "VVaadtlandskega vinograda v Lausa*iu, Inprimiere Vaudoise. Skupni izvleček teh poro fiilnib dokumentov od leta 1906 do 1915 kaže sledeče: Plodonosne hybride (samorodne trte) imajo potnen in lahko nadomeščajo našo domačo trto v slučajib in krajih, kjer se peča kmet v prvi vrsti s poljedelslvom in je treba opraviti nasad na polju: okapasiie krompirja, koruze, senožetev in škropljenje goric -obenem, posebno pa tudi v krajih, kjer nadvladuje .vlažno podnebje. Da pa morejo nadomestiti plodonosne hybride (^amorodne trte) recimo samo navadno trto: Gutedel ali beli Burgundec, pri nas še Ranlol, je potrebno , da so t resnici odporne proti bolezni na perju in trtai uši prikorenju, potem pa, da je vino iz omenjenih trt močno in da ne vsebuje neprijetnega okusa in vonjave^ Vinarska štacija v Lausanu ima v različnib legaK in krajih osem poizkuševalnih vinogradov, vsaki meri 27 arov in vsaki je razdeljen v tri parcele, kjer je nasad sledeči: 1 Gutedel cepljen na raznih podlagah. 2. Plodonosne hybride (samorodne trte). 3. sšlare pTistne domače trte in sicer necepljene. Tozadevna izkušnja je pokazala sledeče: Odpcraost proti boTezni na perju in grozdju je pri ploMonosnih hybridah brezprimerno večja, nego pri domačib trtah in jako različna pri posameznih sortah, :n le od leta do leta. Ze pri starih sortah, kakor n. pr. Noah Duchfess in Huntingdon, je odpornost preeej velika. Se večja pa pri Riparia-Gamay št. 595\, «04, 605 in 701 od Oberlina, jako moenavpri Seibel Btev. 712, 2003, 2007, 2063, 444, potem Couflerc štev. 246—51 in Castel žtev. 1028. Pri oraenjeni odpornosti pa je bil okus različen in so imele slabi okus: Du ebess, Smarnica (Noah), Huntington, Seibel Št. 712 Sa 4444 in Castel štev. 1028 in Delaware. Prekislo vino je bilo od Seibel Btev. 2003, 2007, ICauaerc štev. 146W51 napram Gutedelnu. Predrobno grozdje, oziroma jagode, pri Oberlin »§tev. 595, v prvi vrsti, sicer pa ima največ črne barve in prljeten sadni okus in dosti sladkorja, 604, 605, !7C.l. Seibel gtev. 2007 ima napako, da dozori les neiE'.idostno. V gotovih letinab se razvije divji okus grozdja različnoin sicer v meri zrelosti grozdja. Za Waadttaads!ke vinograde v Svicl so priznali torej od 159 sort plodonosnib hy!rid (samorodnih trt) samo 14 sort za zanimiTe in sicer 8 6i'nih in 6 belih rrst ln te so: Crnesorte:- 1. Seibel štev. 156. Precej odporna napram gli- Tifinini boleznim, dosti grozdja in s kakovostjo: 11.3 —23.3% sladkorja, 7.0—25.0 g vse kisline na 1 liter. Barva bogato svetloče. dobro dišefie vino. 2 Seibel štev. 782. Precej odporna napram gli-vlfinim boleznim, posebno rodovitna, malo kisline, 12 odst. sladkorja, 16 g kisline na liter, v gotovih leti - r.ab prekislo vino. 3. Seibel štev. 2003. Dobra odpornost n«pram ghvičnim boleznim in rodovitna, debele jagode, precej kisle, 9.3—15.6% sladkorja, 12—18.5 g kisline na 1 liter, vftasih lepo in dobro vino, pa tudi vodeno in kislo. 4. Seibel štev. 2006 Dobra odpornost napram glivičnim boleznim, debele jagode z vinskim okusom pa nekaj kisle, 8.6—22.9% sladkorja, 7.8—22.6 g kisline na 1 liter, povprek dobro in prijetno vino. 5. Seibel štev. 2907. Dobra odpornost napram ghvidnim boleznim, velike jagode, zelo rodovitna, les slabo zori, 10—19.7% sladkorja, 7.8—25.3 g kisline na 1 liter, torej vfiasih dobro, včasih slabo vodeno m kislo vino. 6. Seibel štev. 2063. Dobra odpornost napram glivičnim boleznim, velike jagode, 12—18.4% sladkorja, 9.9—15.3 g kisline na 1. 7. Couderc štev. 7104. Precej kisle, velike jagode. malo odpornost proti plesnobi, grozdje občut Ijivo, 11.8—18.9% sladkorja, 9—20.3 g kisline na 1 liter. 8. OKerlin štev. 604. Dobra odpornost napram gliviCnim boleznim, manjša rodovitnost, sladke in raočne barve, male jagode, 20.6—33% sladkorja, 6.7 —15.8 g kisline na liter; dobro vino 11.8—13.6% al kohola v letinah" 1911, 1912 in 1913, 22.6—34.4 g ek.3trakta v 1 litru, in 6.2—8.3 g kisline v vinu. Bele vrste: 1. Seibel štev. 880. Precej odporna napram glivičnim boleznim, sladko prijetno grozije, 14.9—18.9% sladkorja, 7.6—11.6 g kisline na liter. 2. Couderc štev. 88—51. Dobra odpornost napram glivičnim boleznim, rodovitnost, rdečkasto-belo grozdje, drobne jagode, 14.9—18.8% sladkorja, 7.3— 18.8 g kisline na litru, preeej dobro vino. 3. Couderc štev. 117—3. Dobra odpornost proti glivičnim boleznim, rdečkasto-belo .vino, meseno in sladko grozdje in male jagode in manj rodovitno, se rada naleže plesnovica, 13.8—25% sladkorja, 3.9—17 g kisline na 1 liter vina. Precej dobro vino, močno na alkoholu in ekstraktu, z normalno kislinp in ne kaj karamelnim okusom. 4. Castel štev. 1028. Dobra odpornost, sladke in volike jagode, nekaj moščjakovo-moškatni okus, 15.1 —19.9% sladkorja, 5.7—12.4 g kisline na liter. Ner raalno vino. Staro vino leta 1911 je imelo 12% alko hda, 17.8 'g ekstrakta in 5.2 g kisline. 5. Gaillara štev. 157. Bledo-rdeče grozdje v toplih letinah, jako rodovitno, srednje velikfi jagode, in sladko-mleden okus, ki spominja na Gutedel. .Trpi nekaj od peronospore in plesnobe, 11.5—21.8% slad korja, 5.4—17.6 g kisline na liter. Dobro vino, gutedelskemu enakomerno. 6. Duchess. Dobro odporno proti glivičnim boleznim, sladko-mledeno grozdje' in srednje rodovitno sli. Tem sortam bi še pripomnil, da sem imel kot (tekrbnik štajerske hranilnice v Podlehniku na brajdah eno drugo belo sorto in sicer Jalabert-Gutedel Tayior. Ta trs se v vsakem oziru dobro obnaša in je glede širše preizkušnje priporočljiv. In nazadnje še omenim eno posebno hybrido , katero je vzgojil rajni dr. Clemente Grimaldi v Modici na Italijanskem. Imenuje se ta plodonosna hybrjda G 953 (Calabrese-Aramon-Rupestris), ki da v Marsali na apneno bogatih tleb vino z brezpogreš nim okusom in doseglo je 16.2% alkohola pri 7% kisline (Vaiarello). - Zaključek teh' vrst je, da morejo plodonosne hy-' bride samo v gotovih slučajih nekaj nadomestiti nažo žlahtno, Žalibog za bolezni preveč občutljivo trto.