Iz tujih čebelarskih časopisov
FEROMONI USMERJAJO ŽIVLJENJE IN OBNAŠANJE ČEBEL
Povzel MARTIN MENCEJ
Tako pravi čebelarski strokovnjak prof. dr. J. Nitschmann v osrednji nemški čebelarski reviji Imkerfreund, ki je izšla letošnjega februarja. V obširni razpravi z bogatimi ponazorili obravnava to vprašanje z vso potrebno argumentacijo. Zaradi obsežnosti objavljamo samo povzetek pomena feromonov v čebelji družini.
V Slovenskem čebelarju je pred nekaj desetletji Julij Mayer na kratko opozoril na
specifično^ snov pri čebelah, imenovano feromon. Že v prejšnjem stoletju pa je bilo znano, da vse žuželke proizvajajo, sicer v zelo majhnih količinah, posebno snov, imenovano feromon. Rezultati podrobnih raziskav so bili leta 1959 tudi objavljeni (Karlson in Lüscher). Snov, imenovana feromon, po vonju povzroča privlačno ali odvratno reakcijo; privlačni ali odbijajoči vonj pa sprejemajo žuželke prek svojih an-
tenskih naprav. Te pa so, kakor tudi žleze, ki proizvajajo feromon, na različnih delih žuželkinih teles.
Feromon kot »socialno« dejavna snov pri čebelah v panju in izven njega
Vemo, da je na podlagi raziskav nedavno umrli čebelarski strokovnjak Karl von Frisch s svojimi sodelavci dognal in razložil plesno govorico v čebelji družini, kako se čebele s svojim plesom v panju sporazumevajo in medsebojno informirajo. S tem pa je sprožil in spodbudil nadaljnje raziskave v zvezi s feromonom. Z raziskavami pa so ugotovili prisotnost substance, ki ima pri čebelah svojstveno in posebno vlogo. Ta vloga je posebej izrazita pri delavkah, maticah in trotih. Vsi ti člani družine namreč proizvajajo feromon, ki izhlapeva s specifičnim vonjem, pri vsakem članu pa ima poseben namen.
Vsi poznamo pojav, ko npr. matico neke čebelje družine zapremo v zabojček, čebele te družine pa se trmasto zbirajo okoli zabojčka in ga vztrajno obletavajo. Kaj jih pravzaprav vznemirja, ne vemo, saj smo matico odstranili neopazno. Posebno zanimive so namreč žuželke ženskega spola, ki s svojo sekrecijo feromona proizvajajo prijeten, melisinemu duhu podoben vonj, čigar hlapi prek antenskih priprav oddajajo signale trotom ob prašenju. Pri pozornem opazovanju sprehajanja posameznih čebel na izletni deski pred žrelom lahko vidimo, kako občasno dvigajo zadek, s konico zadka pa nalahno mahajo navzdol in kdo bi si mislil, da pri tem alarmirajo čebele v panju z vonjem hlapov feromona in jih opozarjajo na nevarnost vdora drugih čebel. Kmalu se namreč pojavi skupina čebel, pripravljenih na borbo. Da različne žleze res proizvajajo različne snovi, katerih signali imajo različne učinke, nam dokazuje čebela, ki je pri-
letela z najdišča bogate paše, kar v panju signalizira s privlačnimi hlapi feromona.
Dedne zasnove so pri maticah in delavkah v začetku enake, šele pozneje pa postanejo različne. Delavke lahko zalegajo samo neoplojena jajčeca. Opazovanje življenja v panju nam pove, da postanejo čebele nemirne že pol ure po izgubi matice. Že čez nekaj ur začnejo nekatere čebele v naglici vleči iz zaleženih celic žerke in pripravljati za zaleganje delavke, ki pa zalegajo samo neoplojena jajčeca. Če pa se primeri, da spet dobijo matico nazaj, nemir preneha; matica se namreč prekrije s posebno snovjo, ki jo proizvajajo njene žleze; vonj te snovi je signal: matica je tu! In že jo začnejo čebele oblizovati in krmiti. In tako bi lahko še naštevali čudoviti mehanizem obnašanja čebelje družine, kar je posledica feromonov.
Pri tem nastane vprašanje, kako je mogoče, da se v družini, v kateri vlada sicer normalno življenje in razpoloženje, naenkrat pojavijo potencialni matičniki. Glede tega so preiskave starih matic pokazale, da ta matica proizvaja pomembno manjšo količino matične substance kot polnoak-tivne matice. Tu pa je že upoštevana »socialna« funkcija feromonske snovi, ki ima svojo specifično vlogo pri rojenju in hkrati tudi parjenju nove matice. Glede na funkcijo in obnašanje trotov je pri maticah proizvodnja feromonov različna. Njihov prijeten vonj, ki ga sprejmejo troti prek svojih antenskih naprav, opozarja na bližajočo se matico.
Vonj tovrstnih matičnih izločkov je zelo močan. Tako lahko troti s svojimi antenskimi napravami hitro sprejmejo bližajočo se matico. Je pa tudi glede tega še veliko neodkritega, kar narekuje nadaljnje raziskave, posebno še glede prakse pri vzreji matic in selekciji družin, zaključuje svojo razpravo prof. dr. J. Nitschmann.
1	72