1. štev.
Radgona, dne 3. januarja 1920.
II. Leto.
Murska Straža
Gla&ilo obmejnih Slovencev.
Uredništvo in upravništvo v Radgoni, Murska ulica štev. 184. — Telefonska štev. 31.
Rokopisi se ne vračajo. =====
Izhaja vsako soboto zjutraj in stane s poštnino vred za vse leto 13 K, za pol leta 7 K 50 v., za četrt leta 3 K 80 vin.
Inssrati: Ena petstolpna petitvrsta (prostor 3 mm visok in 54 mm. širok) 80 vinarjev.
Pri večkratni objavi primeren popust.
Srečno novo leto želita vsem naročnikom in prijateljem lista uredništvo in uprav-ništvo „Murske Straže“.
„Murska Strap“
z novim letom ne bo povišala naročnine, kakor vsi drugi listi, in če jo bode morala v doglednem času vendarle povišati, ostane vseeno najcenejši slovenski tednik. Prosimo pa cenjene naročnike, da čimpreje poravnajo zaostalo naročnino in da povsod, kamor pridejo, agitirajo za naš list. Le tedaj, ako bo naš list zelo razširjen, bomo lahko Izvršili vse naše načrte ter dvignili »Mursko Stražo« na višino v resnici dobro urejevanega ljudskega lista.
V današnji številki začenjamo objavljati nov podlistek »Sveča«, vclezanimiva povest znanega angleškega pisatelja Ch. Dickensa. Pripravljamo prevod daljše povesti češkega pisatelja Svato-pluka Čecha »Slava« ter yeč prevodov iz ruskega jezika. Skrbeli bomo, da bo naš podlistek prinašal samo dobre in literarno dovršene stvari. Kadar bo dopuščal prostor, bomo imeli še drug podlistek z poljudno pisano poučno vsebino. Dalje bo imel naš list, kakor hitro bomo zadostno oskibljeni z papirjem, več stalnih oddelkov, na pr. »Ljudsko zdravje«, »Socijalna kronika«, »Obmejna vprašanja« itd. Prosimo prijatelje našega da nam pošiljajo dopise in poročila zlasti oanoobramhnih zadevah na meji, zakaj na črti od Žile doli do Lendave boj proti storim narodnim sovražnikom še vedno ni utihnil, a tudi. onostran te črte bo ostalo mnogo naših iiiih bratov in sestra.
Podpirajte nas tedaj gmotno in moralno, postanemo v resnici glasilo vsega obmejnega ■^odrešenega Slovenstva na severu naše ujedinjene države!
Uredništvo „Murske Straže“.
Charles Dickens.
To, kar vam nameravam pripovedovati, ne bo trpelo dolgo; moram pa prositi cenjeno družbo, da se spomni na včerajšnjo noč — mislim na tisti trenutek, ko smo se razšli, da se vležemo k počitku.
Vsak član te cenjene družbe je storil docela navadno in potrebno stvar — vzel je namreč svečnik in svečo ter jo užgal, predno je šel v svojo sobo.
Rad bi vedel, ali je «kedo bil opazil, da se nisem jaz niti dotaknil svečnika in sveče ter sem šel v spalnico brez luči.
Menim, da tega nikdo ni opazil.
Ali se vam ne zdi nekoliko čudrio, da tako začenjam svojo povest?
Ampak to je prav tsko čudno kakor je resnično, da je pogled na sveče, ki so jih nesli v rokah člani te cenjene družbe, vzbudil v meni
Politični pregled.
Odkar je Italija spremenila smer zunanje politike in napravila konec hlinjenemu prijateljstvu z avstrijskim in nemškim cesarstvom, ki ji navzlic dozdevnim uspehom v prvih mesecih svetovne vojne ni dajalo zadostnega jamstva za izpolnitev njenih imperijalističnih sanj, marveč ji je ležalo v želodcu kakor neprebavljena hrana, je prestala dve fazi svoje politične vročnice, kateri lahko označimo z imeni: Sonnino in Tittoni. Pravzaprav je Tittoni hotel isto, kar je zahteval Sonnino in danes hoče Scialoja isto, kar sta hotela Sonnino in Tittoni. Razlika pa je v tem, da vsak prihaja v novi toaleti, ki je najbolj prikladna za takratno politično vrerne v Evropi. Sonnino je ustyaritelj londonske pogodbe, mož brez maske; ko pa se je signori zahote’o Reke, ki je »slučajno« ni bila zagotovljena po besedah Sonninove pogodbe, je poslala v boj Tittonija. Tittoni je delal s vsemi Sredstvi; bodočnost bo pokazala, koliko je v zvezi z danuncijado in ali ni bil D’Annunzio — četud precei samovoljen — eksponent ministrskega snubca iz Rima Zgodilo se je, da je d’Annunzio ostal na Reki (»za vsak slučaj!«). Tittoni pa je šel. Ves politični svet je nestrpno čakal, kaj bo poročal njegov naslednik. Scialoja se je podal z precej zadovoljno grimaso na obrazu v London in časopisje je že razkri-čalo, da bo Italija zasedla mesto rezignirane Amerike. Kakor kažejo znamenja, so mu zavezniki takoj podali pilulo, da ne okuži svoje kraljevske signore z novo vročnico. Ta pilula mu je podana v obliki memoranduma, kjer zavezniške sile zahtevajo, naj Italija pospeši rešenje jadranskega vprašanja in naj opusti svojo trmoglavo stališče napram Wilsonovim zahtevam. Scialoja je hitel domov in tu ga je čakal nov parlament, kateremu ni bilo mnogo ležeče na tem, ali bo Scialoja prinesel na mezincu Reko in morda celo Ljubljano, ki pa se živo zanima za vzpostavitev dobrih zvez v Evropi in omo-gočenje mirnega notranjega razvoja Italije. V Italiji se namreč kažejo precej jasno posledice novih volitev, pri katerih so si pridobile večino ljudske stranke: socijalisti in katol. ljudska stranka. Seveda se je Scialoja upiral Wilsono-
toliko groze, da je spremenil noč mirnega počitka v noč strahovitih prikazni in sanj.
Gotovo je — in prosim, gospe in gospoda, da se mi smejete, kakor vam je drago — da me hudi duh, kateri me je preganjal in strašil minulo noč, preganja in straši že dolga leta in me bo strašil in preganjal tako-dolgo, da sam postanem duh (in takrat se ne bom bal duhov) in ta hudi duh — s vsem spoštovanjem do cenjene družbe ni nič1 drugega — kot sveča.
Da, nočni svečnik in sveča, ali katerikoli drugi svečnik in sveča — izberite si, kakor vam je drago, me preganja. Bil bi srečen, ako bi bilo kaj prijetnejšega, bodisi že kaka krasna dama, bodisi blagajna zlata in srebra, bodisi klet polna dobrega v;na, kočija z parom konjev ali karkoli drugega,
Toda kljub vsem mojim željam ostane dejstvo to, kar je v resnici in moram ga vzeti tako, kakor je v resnici ter se zadovoljiti z njim — zelo bom pa hvaležen za vašo pomoč in nasvete.
vemu predlogu, toda moral je povedati, da so tudi zavezniki solidarni z Wilsonom. Wilson hoče ustvariti iz Reke samostojno državico, Zader spraviti pod zaščito Zveze narodov (dasi je v Zadru čez 92% Jugoslovanov), izroča pa Jugoslaviji celo Dalmacijo in vzhodno Istro z mejno črto cb reki Rasi. Scialoja pravi, da želi Italija stopiti z Jugoslavijo v prijatelske odnošaje, huduje se pa nad zavezniki, ker privoščijo Jugoslaviji minimum njenih pravic. — Govoril je tudi ministr. predsednik Nitti, ki je le še bolj povdarjal potrebo sporazuma obeh narodov in izrekel nadejo. da bo Jugoslavija videla v Italiji svojo prijateljico. O Reki je dejal Nitti: Na reško vprašanje ne polagamo posebne važnosti. Po londonski pogodbi nam Reka ne pripada. Zahtevali smo jo šele po končani vojni. Ne zlagam se z onimi, ki mislijo da ako ne dobimo Reke, smo zgubili vojno. — Francoski listi vidijo v Scialojevih in Nittijevih izjavah priprave za preobrat v italijanski politiki. O tem, kolikor je ta preobrat iskren in kolikor narekovan od trenutnih političnih koristi, se, kajpa, ne razpravlja. Naivno bi bilo misliti, da gre italijanski imperijalizem h koncu. Ne gre ne italijanski in ne zapadnoevropski. Išče pa novih potov in novih izhodišč in tu ni vseeno, kako se postopa z Jugoslavijo, ki leži na važnem križišču svetov-nopolitičnih struj. Evropa je podvzela poskus, da vsaj nekoliko zadovolji jupošlovanske potrebe in prihodnji dnevi pokažejo, koliko resnosti, je na tern poskusu.
Tedenske' n$vice.
Naš regent si je podaljšal bivanje na Francoskem za 10 dni in se vrne v Belgrad v prvi polovici januarja.
Italijani se bodo umaknili s kranjskega Ozemlja? Listi beležijo vest, da se po zanesljivih poročilih iz Trsta pripravljajo Italijani zlasti v Idriji in pri Logatcu na to, da sredi januarja izpraznijo z malimi izjemami vse bivše kranjsko ozemlje.
Cenjena družba, nisem učen, vem pa dobro da vsako preganjanje kateregakoli bitja pod solncem izvira brez izjeme iz strahu pred predmetom, kateri preganja.
Torej, moje preganjanje je nastalo vsled strahu pred svečnikom in svečo — strahu, gospe in gospoda, ki bi mi lahko vzel ne le pamet, marveč tudi življenje.
Ni dobro, da vam izdam to skrivnost, predno sploh pripovedujem celo historijo. Upam pa, da bodete rade volje priznali, da nisem straho-petnež in da bom pripovedoval brez ozira na to, aii je v mojo korist ali ne. Razložil bom vse podrobnosti tako, kakor najlepše vem in znafn.
Postal sem mornar, ko sem bil komaj za spoznanje večji kot je moja palica, ampak vedel sem izkoristiti čas tako ugodno, da sem že v svojem 25. letu spal v kormilanski kajuti.
(Dalje prihodnjič.)
\
Slovensko vseučilišče v Ljubljani ima
že čez 500 slušateljev. Navzlic temu pa osrednja vlada v Beogradu zavlačuje otvoritev in se izgovarja, da nimamo dovolj sposobnih profesorjev. Dr. Korošec je poslal naučnemu ministru Marinkoviču pismo, kjer zahteva, naj vlad-a neomalova-žuje te resnične potrebe in dolgoletne zahteve slovenskega naroda. Profesorji, ki se nahajajo v Parizu, so še vedno vezani na pomožno delo pri mirovni konferenci.
Valutna reforma. Prve seje odbora za valutno reformo so bile pred prazniki končane. Finančni minister Veljkovič je trdovratno branil svoje stališče da je treba zamenjati krone z dinarji po ključu 1:4, čemur so se enako odločno upirali zastopniki novo osvobojenih krajev. Sklenilo se ni nič gotovega; do soglasja je prišlo le v tem, da novih bankovcev ne izda država temveč »Narodna banka«. Ti emisijski bankovci bodo na eni strani označeni z dinarji, na drugi pa z kronami. Le v slučaju, da se izmenja al pari, odpade ta označba. O načinu zamenjave bo končnoveljavno sklepal ministrski svet, ki se sestane prve dni januarja. Vlada želi, da se prične z zamenjavo že koncem januarja ali pa prve dni februarja.
Poštni promet z Madžarsko je zopet otvorjen. Pisma se sprejemajo pod navadnimi pogoji, ki veljajo za inozemstvo.
Poskusno glasovanje na Koroškem.
„Mir“ poroča, da se je izvedlo v coni A poskusno glasovanje, pri katerem je bilo oddanih tudi precej nemških glasov, ker tudi koroški Nemci uvide vajo, da se Nemška Avstrija ^ne bo mogla vzdržati. Glasovanje se je vršilo nepristransko.
Železniška nesreča. Na postaji Šaš pri Sunji je eksplodiral velik transport municije, obstoječ iz nekoliko vagonov, ki so bili na poti iz Broda v Ljubljano. Ubitih je več vojakov, vlakovodja in mnogo drugih oseb. Razbitih je mnogo vagonov, tračnice raztrgane 30 metrov daleč, tako tudi telefonske in brzojavne napeljave.
Učitelji SO glasom odredbe vrhovne komande oproščeni od orožnih vaj.
Učiteljstvu in veroučiteljen. Od 10. decembra 1919 ugotavlja in nakazuje službene prejemke ljudsko in meščansko šolskega učiteljstva ter pristojbine za pouk yeronauka ne več deželno knjigovodstvo temveč knjigovodstvo deželne vlade v Ljubljani (Blei-weisova cesta, levo, pritličje soba št. 3) kamor se je obračati v svrho reklamacij. Izplačila se nakazujejo potom poštno čekovnega urada v Ljubljani, hlagajničnih čekov knjigovodstvo ne izdaja. Toliko v vednost, da ne bo osebnih potov glede izplačila. Zadnji čas so se pač nekatera nakazila radi kolekoyanja in preselitve urada zakasnela, v bodoče bo poslovanje točno in redno.
Planinski ples se vrši v Mariboru dne
1.	svečana 1920 v gornjih prostorih Nar. doma. Odbor ima namen, na istem nuditi vsem svojim prijateljen poseben užitek. V to svrho vabi vse c. gg. vinogradnike, da se udeleže razstave vina našega Spodnjega Štajerja. Da se pa to omogoči, naj vpošljejo vsi, ki se nameravajo udele-
Zgodovinsko društvo v Mariboru.
V drugi polovici preteklega stoletja smo imeli na Slovenskem celo vrsto dobrih zgodovinarjev in Lahko trdimo; da se je pri nas od vseh panog znanosti zgodovinska veda najbolj gojila in našla najrodovitnejša tla. Še danes se najdejo stari ljudje, pri katerih moramo naravnost občudovati njihovo poznavanje svetovne zgodovine. Zrastli so v ozračju tiste dobe, ko je imelo slovensko narodno življenje najbolj tradicijonelni značaj, kakor da bi hotel narod pred velikim vzponom navzgor še enkrat premeriti vso svojo preteklost. Takrat je izdajala Mohorjeva družba svojo »Občno zgodovino«, da ne omenjamo številnih zgodovinskih publikacij »Slov. Matice«, ki so tudi prodrle gi boko med ljudstvo. L književnost ima enako znamenje svoje dobe. Z kakim zanimanjem je bralo kmečko ljudstvo Sketovo »Miklovo Zalo«, Jurčičevega »Jurija Kozjaka« in druge zg io-vinske povesti. Istočasno so se našle več krajih naše lepe domovine razne zgodovinske izkopine. Vstajala je slika dom o ;ae iz.;4 pra zgodovinskih čašo, ko	aočvirjih siri a
žiti te razstave, od vsake vrste svojih najboljših vin nekaj butelk, opremljenih z etiketo, na kateri je razvidno ime vinogradnika, vina in letnik na naslov g. trgovca Armina Eilinger, Maribor, Magdalenski trg. Obenem prosimo priložiti vsaki taki pošiljki račun, da se zamore istega pora vnati. —■ Mariborska podružnica SPD. Za odbor : Br. Rotter.
Zveza invalidnih častnikov. Na občnem zboru zveze invalidnih častnikov in častniških aspirantov, ki se je vršil 20. decembra, je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik major Alfred Lavrič pl. Zaplaz; poipreds. podporočnik Metlika, tajnik inž. Hinko Rejic, tajnika nam. Rihard Debeljak; blagajnik: Ivo Marinko; blagaj. nam, podpor. Ernst Turk, — Zveza ima namen ščititi skupne interese, kakor tudi interese posameznikov in zato poživlja vse invalidne častnike in častniške aspirante, da pristopijo čim-preje k zvezi ter vpošljejo pristopnino 10 K in polletno članarino 12 K tajništvu Zyeze invalidnih častnikov in častniških aspirantov v Ljubljani.
Ponarejeni kolki. Predsedstvo delegacije ministrstva financ ža Slovenijo-in Istro v Ljubljani nam piše: Na D.maju so prišli na slad nekemu Neufeldu, ki je ponarejal kolke za kolkovanie tisočkronskih bankovcev. Domneva se, da so se falzifikati izdelali v Zagrebu. Čeravno ni verjetno, da bi bilo v prometu že kaj dena-ja s takimi ponarejenimi kolki in je Neufeld že aretiran, se vendar občinstvo že sad tj opozarja na te falzifikate sprošajo, naj bo previdno pri sprejemanju tisočakov, došlih iz inozemstva in iz Hrvatske. Falzifikati so risani še precej dobro, prepoznajo se pa od pravih kolkov na prvi hip po dosti bledejših, nekam zabrisanih in izpranih barvah. Hrvatski napis „kraljevstvo Srba-ITvata-Slovenaca“, ki ga nosijo ti falzifikati, ni tako jasen kakor na pristnih kolkih, isto velja glede okraskov okoli modrega oboda in glede trakov, ki obrobljajo slike. Okraski se tudi v risbi niso posrečili in so dosti manj razločni in ne tako živo modrorumeno pisani.
Darujte za revne prekmurske dijake.
Za revne prekmurske dijake na državni gimnaziji v M. Soboti se bo z novim letom otvorila dijaška kuhinja, katere namen je preskrbovati revnim in pridnim dijakom potrebno hrano in po možnosti tudi stanovanje. Vkljub silnemu pritisku od strani naših nasprotnikov pohaja vendar redno v 1. gimn. razred 30 dijakov; njih pretežna večina je zelo revna in bodo morali opustiti študije, ako jih ne bomo vsestransko podpirali. Slovenke in Slovenci! priskočite dijaški kuhinji v Murski Soboti na pomoč in prispevajte, kolikor je v vaših močeh ! Darovi n3j se pošiljajo na Dijaško kuhinjo v Murski Soboti.
Ljutomer. Razmere sedajnostl zahtevajo, da se obrtniki in trgovci stanovsko organizirajo ter si tako vsestransko pomagajo. Zato se je ustanovilo za ljutomersko okrajno glavarstvo „Trgovsko in Obrtno društvo v Ljutomeru“, katero ima dne 6. januarja 1920 ob
2.	uri popoldne prvi redni občni zbor in sicer v prostorih g. Jul. Straser-ja. Tovariši! Pridite vsi, da slišiti namene, katere ima novo društvo
mostišča, ko so Rimljani krčili gozdove in gra dili ceste in ko so se prvi slovenski očaki zbirali v gradiščih. Potem temni srednji vek: naša domovina je ležala na križišču med zapadom in vzhodom; s vzhoda so drvela številna manje civilizirana plemena doli na solnčni jug in na zapad. Pa fevdalni gradovi, kmečki boji in najtrši časi naše zgodovine: turški napadi!
Naše ljudstvo je vedelo, da imamo skromno zgodovino, ali je ljubilo svojo preteklost in se učilo od nje. Brez zgodovine bi bilo težko pro-bujati. narod.
Zadnja desetletja pa je stopila zgodovina nekoliko v ozadje. Na zunaj smo se »modernizirali« in smo mislili, da imamo prav, če vse posnemamo. Zgodovinarji so se poglobili vase, delovali bolj znanstveno in manje popularno. Naše ljudstvo se je le prehitro in preveč odvadilo .plitvim oohričatm frazam ter pozabilo*na pretek'ost vj > z nastopila svoboda, je komaj razum s m njen zgodovinski postanek in pomen, I-n vendar je postanek svobode delo večnih zgoda inskih s?1 H:Voha magistra vitae — zgodo v; m uiiteijica l Ah isa, vehi tudi tukaj.
(Konec prib.ri vič.)
za povzdigo vašega stanu. Vsak trgovec in obrtnik bodi član naše organizacije ter naj naznani svoj vstop v društvo po dopisnici tovarišu Petru Veseliču v Ljutomeru ali pa na občnem zboru dne 6. januarja 1920. Članarina: Ustanovni član plača 100 K za vselej, podporni član 30 K letno in red li član 12 Kletno. Dnevni red: 1. Pozdrav; 2. Čitanje odobrenih pravil in poročilo pripravljalnega odbora B. Volitev odbora za leto 1920. 4. Določitev zneska za podporni sklad, § 3 f, poroča tovariš Janko Horvat. 5. Slučajnosti. Po zborovanju prosta zabava, srečolov, šaljivi nastopi, godba itd. — Ustanovni odbor.
Domač d vesti.
Ljutomar. Šolski ravnatelj v Ljutomaru g. Janez Ev. Robič je obhajal 23. grudna 70 letnico rojstva. Priljubljenemu g. jubilantu kličemo: Še mnogo leti
Ljutomsr. Šolska mladina na Stari cesti je priredila
7.	decembra zanimivo šolarsko slavnost v prostorih g. Stajnka v Mekotnjaku. Otroci so prav sigurno in razumno prcdnašali »Razne stanove«; istotako se je spretno vprizoriia igrica »Lepota slepi«. Občudovali smo tudi petje. S takimi in enakimi pesmi se vzbujajo domorodni občutki ter mladina navdušuje za našo lepo ujedinjeno državo. Končno je nastopil Miklavž s svojim spremstvom, podajal otrokom lepe nauke, nakar so bili vsi učenci obdarovani. Prireditev je vsem ugajala ter je prinesla lep moralni in gmotni dobiček — za šolske pripomočke. Hvala oašetnu učiteljstva na trudu!
Gornja Radgona. Graški deželni urad za pobiranje užitniae je posla! tukajšnjemu hišnemu posestniku T.V. plačilni nalog za deželno naklado na vino. Nalog je bi! neupravičen, kar graške obiasti ne smejo na jugoslov. ozemlju iztirjavati davkov ia nepravilen, ker je kot bivališče označena Radgona, dasi leži hiša in posestvo v Gornji Radgoni. Stranka ja seveda ta nalog zavrnila. Pred par_dnevi pa pride eksekutor gornjeradgonskega sodišča in hoče stranki zarubiti neko premičnino, kar ni plačala nemškoavstrijske naklada na vino. Vprašamo pristojne obiasti: kako pridejo nekateri aaši državljani k temu, da plačujejo neupravičene davke v inozemstvo, dasi je deželni likvidator dr. Kazovec izrecno opozoril, da se nikdo sme ozirati na plačilne naloge graških uradov? Kako more jugoslov.. sodišče zaradi očavidno nepravilnih zahtev pošiljati stran ram 'eksekutoria (ki je nota bene velik nemčur in menda z posebnim užitkom dela za graške oblasti!)?
fVlafonedeljski „puntarji“ prad porota. Te dni je bila pred mariborsko poroto končana razprava proti 11 »puntarjem« iz župnij Sv. Tomaž in Malanedelja, ki so lansko leto ob prevratu zapeli »Le vkup, le vkiip! Živela Jugoslavija, do 16. novembra popolna freiheit!« in so vdrli v neke trgovine pri Sv. Tomažu ter popolnoma oplenili trgovino Fr. Senčarja pri Maii Nedelji. Ti kiaverni sužnji avstrijskega duha so si predstavljali narodno svobodo tako, da smejo po volji pleniti in ropati ter si nagrabiti tujega premoženja, kolikor je 1* mogoče. Imeli so v načrtu napasti tudi Ljutomer in oropati premožnejše kmete na celem Murskem polju, Seveda se jim je namera ponesrečila, ker so se takoj organizirale narodne straže, ki so vzele akcijo v lastne roke in spravile puntarje k pameti. Obsojeni so bili: Anton Senjor na 8 mesecev, brata Vrbnjak, Mumda, Canjkar, Čmjavič, Kukec in Jurgec vsak po 7 mesecev, Kosi in Lajh po 6 mesecev težke ječe. — Bratci iz ostalih krajev še pridejo na vrsto.
Kapela. Bralno društvo pri Kapeli priredi dne 6. januarja na praznik Treh kraljev pri Roseabergerju v Radincih igre, »Mala pevka« in »Dva nasprotna značaja«, z petjem domačega pevskega zbora. Posebno mnogo smeha bo povzročila zadnja igra. K obilni udeležbi vabi odbor.
Prekmurje,
Počevši z dnem 15. decembra 1919
se otvori pri vseh poštnih uradih v Prekmurju, kateri so imenovani v okrožnici od 7. novembra št. 47.259 popoten denarni promet, to je vplačevanje ter izplačevanje poštnih nakaznic, vplačevanje potom položnic, izplačevanje plačilnih nakaznic, sprejemanje in izdajanje denarnih pisem, sprejemanje paketov, ki so obremenjeni s povzetjem, sprejemanje in izdajanje pisemskih pov-zetnih pošiljk ter postnih nalogov. Paketno tvarino naj sprejemajo uradi do preklica le na lastno odgovornost pošiljateljev in brez jamstva poštne uprave.
Otvoritev postne nablralnice Tišina,
p. Rankovci. S 1. dnem meseca septembra je začela poslovati nabiralnica Tišina v okolišu poštnega urada Rankovci. Poštni urad v Turnišču se je začasno zatvorii in se dotični poštni okoliš priklopil pošt. uradu v Beltincih.
„Seznamek prekmurskih občin (krajev) z označbo pošte in zemljevidom. Sestavil
J Vengust, postni oficijai Radgona 1919. — ie dn je izšla v sa lozdožbi izdajatelja lično
Prosveta.
opremljena brošura katera ima zgolj praktični pomen: seznaniti naša oblastva, urade in intere-sirane posameznike s slovenskimi krajevnimi imeni v Prekmurju. Temu namenu odgovarja docela Vengustov seznamek, ki je sestavljen skrbno in pregledno, da se lahko vsakdo takoj orijentira, ako hoče zvedeti slovensko ime kakega kraja v Prekmurju oziroma obratno ter poštni okoliš h kateremu spada dotični kraj. V tem smislu je izveden tudi priloženi zemljevid, pri katerem olahkotijo hitro orijentacijo odgovarjajoča znamenja ki so označena pri vsakem krajevnem imenu v seznamku. Seznamek je bil v resnici potreben in bo dobro došel vsem, ki se zanimajo za Prekmurje, in upravnim organom, ki imajo opraviti s Prekmurjem. .Naroča se pri izdajatelju v Radgoni.
Sladkor in med.
(Času primerna narodnogospodarska beležka.)
Zadnji Čas toži marsikatera gospodinja: sladkorja ne bo, ali pa bo ime! tako visoko ceno, da se mu moram odpovedati. In ne toži neupravičeno. Sladkorne pese so pridelali leta 1919 povsod znatno manje nego ob navadnih letinah in to ne le v Jugoslaviji, kjer je produkcija sladkorja zelo slabo razvita, temneč tudi v onih deželah, ki sladkor izvažajo, na Češkem, v Nemčiji itd. Za naš trg pride predvsem v poštev Češka, s katero smo sklenili kompenzacijsko pogodbo, vendar bo ta sladkor tako drag, da ga revnejši sloji ne bodo mogli kupovati. Večina naših kmečkih mamic bo imela precej težav, predno pozabi na sladki »kafe«, dasi bo dedec sitnaril: kaj sladkor, ko bi le bilo več tobaka!
V	tolažbo jim bodi, da naše telo samo zahteva Sladkor in se mu ne bo moglo odpovedati. Vprašanje je le, v kaki obliki se mu sladkor podaja. Še v časih, ko je bilo sladkorja več kot dovolj, 30 pravili ljudje, ki vedo, kako človeku kri teče, da cuker iz sladkorne pese ni najboljši in ne najzdravejši; da je le tovarniški izdelek, kateremu je razvoj moderne industrije dal moč, da s silo izpodrine svojega naravnega prednika — čebelni med. In res, ako pogledamo nazaj, opazimo, da stari ljudje niso poznali sladkorja in vendar so bili veliki ljubitelji sladkih jedil. Prvotnim narodom je bil med poleg mesa in mleka glavna hrana. Cenili so ga stari Egipčani in Izraelci, Grkom pa ie bil vsak dan na mizi. Rimljani ga niso čislali le kot izborno jed, marveč so že zgodaj zdravih z medom svoje obolele želodce.
V	srednjem veku so poznali med vsi evropski narodi. Zlasti je bil v čislih pri Slovanih in Germanih. Slo-vuni so stregli svojim gostom z medom in »medico«, pijačo, napravljeno iz medu. Šele v 16. stoletju so pričeli uvaževati trsni sladkor iz Indije in pozneje iz Amerike. V konkurenčnem boju med medom in sladkorjem je podlegel med, toda ne trajno. Že danes se mu pripisuje več zdravilnih in redilnih moči, kot jih ima tovarniški sladkor in ta njegova prednost bo usodepolna za prvenstvo sladkorja. Navadni trsni ali pesni sladkor ni prebavljiv in ga mora želodec sam pretvoriti v sadni ali grozdni sladkor, pri čemur porabi izredno veliko želodčnih kislin. Prepogosto uživanje takega sladkorja pokvari želodec in lahko nakoplje resne želodčne bolezni. Med pa ima v sebt sladkor, katerega želodec z lahkoto prebavi, ne da bi ga kemičao pretvarjal. Zato je med zelo redilen in ga lahko uživajo ljudje, ki bolehajo na želodcu. Za take bolnike pa za slabokrvne, za rekonvalescente in za vse, ki žele okrepiti zdravje in telesne moči, ni boljšega primočka od čebelnega medu.
Kemično sestoji med iz 70—80 % sadnega ali grozdnega sladkorja, 10—15% vode, 1—10 % trsnega sladkorja, 0*1—1 % mineralnih snovi (železa, apna, fosforja), do 0-8 % beljakovine, 0-2 % «ravličnje kis-liue in eterčnih olj in 2—lt% dekstrina.
Z ozirom na slabo redilno vrednost tovarniškega sladkorja moramo priznati, da so ljudje storili medu in sebi veliko krivico, ker so se tako oprijeli umetnega izdelka.
Ob sedanjem pomanjkanju in draginji siadkorja je treba v javnosti razpravljati o tem vprašanju in dati čebeloreji, ki naj bo opremljena s vsemi modernimi pripomočki, ono mesto, ki }i po pravici pripada. Čebelarstvo lahko postane častna in denosna domača obrt večine naših kmetovalcev.
Na Slovenskem je čebelarstvo precej razvito, vendar niti izdaleč zadostno. Leta 1914. se je dobilo medu v skupni vrednosti 1/2 milijona kron. Približno ena petina, to je 0-24 milijona kron se je izvozila, ostalo pa smo doma konzumirali.
Danes je tudi med drag, to pa zato, ker se čebelarstvo premalo goji. Lepo starodavno navado je izpodrinila moderna industrija. Kakor se zopet vračamo h kolovratu predice, tako se bomo vrnili nazaj k medu in domačemu čebelarstva.
Razgled po svetu.
Lira in frank padata. Lira in frank sta začela zadnji čas silno padati.
V baljševiški armadi s« naRtški častniki. »Temp** poroča iz Arhangelska, da so bili v rdščo ar mo sprejeti nemški častniki.
Avstrija. Dr. Renner je izjavil napram dopisniicu francoskega lista »L'berté«, da mora Avstrija do 21. januarja živeti z dnevno količino ioo gr. kruha in 6 gr. masti, naslednjega dne pa nima ničesar več. Ako bi ne prispela nobena pomoč, bi morali vsi prebivalci Nemške Avstrije dne 26 januarja umreti. Da se zamore Avstrija vzdržati, potrebuje do oktobra redno vsak dan 2000 ton živil in kredit 100 milijonov dolarjev za nakup teh živil. Oktobra 1920 bi zopet lahko sama skrbela za svojo eksistenco. Renner je tudi pripomnil, da se Avstrija ne mara združiti z Nemčijo. Avstrija gleda le proti zapadu, odkoder utegne dobiti kruh in denar, najpotrebnejše za njen obstanek. — Kancelar bo odpotoval iz Pariza v Prago, da se posvetuje z češkimi vladnimi krogi glede bodočih odno-šajev med Avstrijo in Čehoslovaško. Pri teh pogajanjih bodo navzoči tudi zastopniki Jugoslavije. Kakor se poroča, namerava dr. Renner posetiti tudi Beograd. Značilno je, da mora dr. Renner prosjačiti skoraj pri vseh osvobojenih narodih bivše avstro-ogrske monarhije, dasi so avstrijski Nemc; še pred enim letom velikodušno zatrjevali, da bodo lahko živeli brez nas, naj le gremo stran, saj se bomo itak morali prvi zateči nazaj na Dunaj ... Na, pa božji mlini meljejo počasi ali stalno!
V plebiscitna pokrajina pridajo angleška čete. Iz Londona se poroča, da je dobilo 23 bataljonov povelje, da morajo biti pripravljeni za pohod, Določenih je 5 bataljonov za Egipt, 7 za porensice province in 11 za pokrajine, kjer 33 bo vršilo ljudsko 'glasovanje. Cate odidejo že meseca januarja.
Odškodnina za osvoboditev. Kador znano, bodo morale plačati vse države, ki so se osvobodile avstro-ogrskega jarma, posebno odškodnino, ki gre v blagajno kapitalistične antante. Ta odškodnina, ki je naložena Poljski, Rumuniji, Jugoslaviji in Cehoslovaški in od katere plača polovico Čehoslovaška, bo znašala 60 milijonov funtov. Za osvoboditev onih pokrajin, ki jih je anektirala Italija, bo plačala Italija primerea obrok.
Namiri v Madridu. V Glavnem mestu Španske so izbruhnili nemiru, vslad katerih bo proglašeno obsedno stanje, Tudi v Barceloni je prišlo do ostrih konfliktov med vojaštvom in stavkajočimi.
Tudi na Češkem ni prometa m ul prazniki. Vsled pomanjkanja premoga se bo v čehoslovaški republiki od srede 24. t. m. do sobote 27. t. m, ustavil ves osebni promet.
Komunistična zarota v Budimpešti.
Madžarske oblasti so odkrile zaroto, ki je bila naperjen?, proti sedanjemu diktatorju Madžarske, vrhovnemu poveljniku narodne vojske Horthyju.* Če bi se zarotnikom pusrečiio odstraniti vodstvo armade, bi nastala v državi zmešnjava, ki bi omogočila nov puč proti sedanjemu režimu. Izvršene so bile priprave, da poženejo v zrak hotel St. Gerhard, kjer je nastanjeno vrhovno armadno poveljstvo. Zarota se ni posrečila Več oseb je bilo aretiranih. Oblasti so izvedle hišne preiskave tudi pri socijallstih — Z druga strani se poroča, da se skušajo madžarski častniki na najrazličnejše načine maščevati nad bivšimi boljševiškimi pristaši ter zatirajo tudi zmernejše socijallste. V kečkemetskih zaporih so jih trpinčili z razbeljenim železom in na to nekatere brez obsodbe obesili. V Paoi je pilo masakri-ranih 26 socijalistov, v Devecsczu 24; skupno število umorjenih znaša okrog 500 oseb.
Madžari beda podpisali mirovno pogodbo v mestecu
Neuilly pri Parizu. Tam stoji velik hotel Chateau Madrid z prvovrstno restavracijo. Nekoč je bil ta hotel poletna rezidenca francoskih kraljev.
Tudi Viljema bodo zaslišali. Iz Berlina poročajo, da bode sedanja nemška vlada zaslišala tudi ekscarja Viljema o krivdi vojne. To zaslišanje bo prav gotovo še bolj zanimivo kot je bilo zaslišanje njegovih nekdanjih oprod, Hindenburga in Ludendorfa.
Italija podpira Madžara, Italija, ki je začela v zadnjem času resno koketirati z »mlado* Madžarsko, je poslala Hortyjevi armadi večjo množino streliva.
Manever, V italijanskem listu »Corierre della Sera« se zagovarja zveza Italije z Jugoslavijo, Čehoslovaško in Rumunijo. Zveza naj hi bila protiutež podonavski konfederaciji, katero snujejo Angleži. Čehoslovaška vladaje odločno proti tej konfederaciji, Jugoslavija tudi, zato prihaja drug sunbee: Italija. Jasno je, da ožja zveza z Italija ne bo mogoča če tudi bi Italija sprejela Wiisonovo reši te v jad inskega vprašanja, Jugoslovani ne mo cjo zaupati ne seda Ji in ne bod Italiji. Tornjevi pos kaši zbližanja v vojnem čase se po sklepu oremirja ookazali le kot manever, in danes - p t In . /.«*•- • i;štvo z B Ig ri, ila tembolj strne sov/ ižo o »roč kro^ Jugos!: vije.
Clemenceau,bodoči predsednik Francije. Francoski listi zatrjujejo, da bo dosedanji ministrski predsednik Clemenceau izvoljen z večino najmanje 75 glasov za predsednika republika. Clemenceau predstavlja s svojim značajem in s svojo voljo današnjo zmagoslavno Francijo veliko bolj nego Poincare.
Znamenja ljudske zmage v Italiji. Ker
imajo v novem italijanskem parlamentu večino socijalisti in katoliška ljudska stranka, je vlada sprejela zahtevo parlamenta, da o vojni in miru odloča samo parlament in ne sme več kralj napovedovati vojno in s klepati mir.
Italija in Rusija. Italijanska zbornica ja z 289 glasovi proti 124 glasovom odklonila predlog, naj se takoj vzpostavijo odnošaji s sovjetsko Rusijo, sprejela pa je soglasno predlog, naj Italija posreduje, da se ukine blokada Rusije, da se vzpostavijo odnošaji z drža-vanie na bivšem ruskem ozemlju in da izostane vsaka intervencija. Istočasno poročajo, da se odpošlje v Rusijo odbor italij. parlamentarcev, da preiščejo sedanji položaj države.
Japonci v Sibiriji. Neuspehi K flčakove
protiboljševiške armade ogrožajo tudi položaj antantinih čet, ki se nahajajo v Sibiriji. Te čete se morajo ali umakniti ali ojačiti Japonska se je ponudila, da v soglasju z Zedinjenimi državami odpošlje v Sibirijo znatne vojne sile. — Dozdeva se, di je usoda Sibirije, te dežele bodočnosti, precej nestalna. Nekatere velesile, zlasti pa Japonska, postajajo že preveč nestrpne in težko čakajo konca ruskih homatij. Z t slučaj, da se ne bi Rusija v doglednem času toliko ojačala, da bi bila v stanju vzdržati Sibirijo, bi bila Japonska prva, ki bi ji priskočila »na pomoč« in si prisvojila stalen mandat za Sib rijo. Gotovo je, da bi s tem zanetila nov resen konflikt na Daljnem Vzhodu in na severu Evrope, kamor se bodo itak prejalilej prenesla torišča evropsko-ameriškega imperijalizma.
švedski kralj Karal XII. je bil v svojih mladih letih nenavaden prijatelj vinske kapljice in večkrat se ga je tako nalezel, da se nikakor ni ujemalo z njegovo kraljevsko dostojnostjo. Ko se je bil tako nekoč upijanil, je govoril trdo razžaljivo in brezobzirno o svoji materi. Naslednji ,dan ga je njegov prijatelj opozoril na to, kako se je s tem svojo mater globoko užalil. Karel je obledil in pomislil za hip. Ta trenutek je postal odločilen za celo njegovo življenje. Potem je veiel: „Prinesite steklenico vina in kozarec!“ Vzel je oboje in šel h kraljici-vdovi. „Gospa“, je povzel s tresočim se glasom, „včeraj sem Vas razžalil, dati Vam hočem zadoščenje!“ In napolnil je čašo ter izpil, rekoč: „To je bilo poslednje vino, ki sem ga pil. Odslej nočem, da bi še kapljica vina značila moje ustnice 1 „In ostal je mož — beseda. Nikdar več ni poskusil vina.
Listnici uredništva.
Konjerejtki odsek II. — Došlo žal prepozno za 38 štev. Krapje. Odgovarjam pismeno. —■ N ¿katerim. Prevod Averčeakove humoreske »Krava, katero je treba obesiti« ni nikakor naperjen proti kmetom (!) marveč proti navijalcem cen brez razlike stanu in poklica. »Krava« in »surovo maslo« je le »simbol«. Kdor se torej čuti prizadetega, se sam obsodi! G. J. N., Sy. Jurij. Ce objavim Vaš dopis, ne bo prepiru ne konca ne kraja. Dopis \% Gornje Radgone je po mnenju mnogih preveč enostraaski, a tudi Vaš ima to napako; pa če je »nevtralnost« lista že dobila eno rano, ni potrebno, da jlobt Še drugo. Sicer pa je dejstvo, da doslej še nobena druga stranka ni priredila v G. R. političnega shoda in ste» bili Vi prvi. Večina pravi, da se je siem kršilo strankarsko premirje; Vi pa pravite, da ne in zahtevate, da obvelja Vaše mnenje. Ta zahteva bi bila ie tedaj upravičena, ako bi list moral zastopati Vaše mnenje, kar pa ne stoji v programu. Sicer pa nikar ne zavidajte ■uredniku njegovega položaja!
Ste prehlajeni? Imate bolečine o pršili? V grlu? Rli kašljate? Imate nahod? Dobri prijatelj b takih hudih dneh Vam je fellerjen prani flsa fluid! 6 doojnatih ah 2 oeliki špecijalni steklenici 24 K. Zagorski Sok zoper kašelj in prsne bolečine 1 steklenica 5 K. Slaba hrana Vam je poknarila želodec? fellerjene prane Ciza krogljice ga spranijo nred! 6 škatljic 12 K. Omot in pošinina posebej a najceneje! Cugen V. feller, Stubšca donja £lza-trg št. 264 Hroatska.
Odvetnik Ut Tkal
naznanja, da je otvorit svojo odvetniško pisarno
S v Mariboru, Goethestrasse št. 4, l.nadstr« ^nasproti trgovini Turad.
Žimnat«, kakor tudi prvovrstna svilnata mlinska sita (pajtlji)
iz Švice za moko vseh vrst se dobe v trgovini
AVGUST ČADEŽ
Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 35, nasproti stare Tišlerjeve gostilne.
namizna jabolka lli0pro:
«saki množini pri oskrbniitvu grajččine Gornja Radgona.
Srečko aovo leto
Sliši - Podgane
ščurki
želi vsem svojim zadružnikom in nastavljencem
Gospodarska zadruga v Gornji .Radgoni
posreduj« zanesljivo m«ško in žensko služinčad, eobarice za privatne hiše, hotele, natakarice za gostilne, hlapce, dekle itd., ter se priporoča
Rozalija Ruschar v Ljutomeru.	13—l
stenice
in rta pol »zen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mižim K 6-—, u podffme it» miži K #•—, za ščarke K 7*—, posebno mečna tinktnra za sinice E 6*—, aai-čevalee meijer. prašek za nži t ebleki in perila, preti mravljam, proti ašen pri peratnini K 5'—, prašek preti mrčesem K 5*—, mazile preti nšem pri ljadek K 4'—, mazile za tii pri živini K 3'—, tinktnra proti mrčesa na sadja in zeleajadi (uničevalcev rastlin) K 3‘—. Pošilja po povzetja Zavod za ekspert
Ena vprežna kobila
se proda pri Gospodarski zadrugi v Gornji Radgoni.
Razpošiljam
samo na trgovce fino mast (vazelin za čevlje) v lesenih škatljicah, kakor tudi ličilo (biks), milo in drugo raznovrstno blago. J. Baaapt, Domžale.
Fran Josip« cest» 9 ffiafifeof Vetrinjska ulici 16
Pralnica
Čistilnica
Sveilolikainica
za žensks in moške obleke.
Vodstvo odlikovano na razstavi v Parizu 1914. QT\o/i>ifilitAtA * Ovratniki I K do I K 10 v»
gspeemiiteta . Zape.tIiic. i K ao v.
Gostilničarji, ftavarnarji, vinogradniki pozor!
Trgovina sz vinom
Hočete dobro in ceno kupiti?
fiijzinesljivejš« uri je
Suttnerjeva ura!
Niklasta, jeklena, srebrna ali zlata: vsaka Vas bo zadovoljila! Tud1 verižice, prstane in uhane, vsako' vrstne darove in potrebščine» kakor nože, priprave za britje, škarje, denarnice, šibičnjake, diamante za rezanje stekla, vse dobro in c«no najdete v ceniku od
Naznanjava, da imava veliko zalogo najboljšega sortiranega vina kakor: Mužkateljc rizling Šipon burgundor portugiser šilhar
pristnega Ljutomerčana Pekerčana Haložana
Birzeljčana
ter črna dalmatinska in banatska stara in nova vina
Kupujeva, iz vseh vinorodnih krajev vsa najboljša vina po hajvišjih cenah. Se priporočava
Andrej Oset is Franjo Cajnko
in krasne karbidne svetilke razpošilja vsako množino po tovarniški ceni glavna zaloga
v Mariboru, Schmidov trg, Koroška cesta 2
sveža kupi v vsaki množini in prosi za ponudbe eksportna trgovina Ed. Suppsnz, Pristova, Slovenija.
Gospodarska zadruga
za Prekmurje, ¡Sorsko polje in Slov. gorice r. z. z o. z.
im« v zalogi po najni-žjih dnevnih ___	cenah razno manufakturno blago za	__
I	moške iti ženske obleke, barhente, vseh
vrst platno, blago za ženske pred-pašnike; razno kuhinjsko posodo, riž,	L™
|==ij	čaj, papriko; usnje, podplate, moške in
ženske čevlje. Vseh vrst moko, zdrob,
__i	otrobe, testenine.	i®
—	Kupuje zrnje,	sadje, kože, vino,	___
B	sadjevec, žganje,	sploh vse poljedelske
pridelke.
Poškoduje pri nakupovanju strojev |
Kupovati in prodajali zadrugi imajo pravico samo člani. Novi člani ss sprejemajo v zadružni pisarni in pri podružnicah. Osrednja trgovina in pisarna: v Gornji Radgoni. Podružnice:	Cankova n IWus*eka Sobota.
PODRUŽNICA MURSKA SOBOTA
!| sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje jij po 3 % čistih brez odbitka. — Rentni davek plačuje zavod iz svojega.
Slnkaso faktur m trgovske informacije.
Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska [ji mesta. — Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje
in na blago, ležeče v javnih skladiščih.
Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji.
na osebni kredit, na hipoteke, trgovske kredite in v tekočem računu daje pod najugodnejšimi pogoji. Izposujuje tudi na zastavo vred-nostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzema Posojilnica na sebe in dolžnik plačuje svoj dolg pri Posojilnici naprej. Stroški za to ne presegajo nikdar 10 K. Prošnje za vknjižbo novih kakor tud: za izbris plačanih posojil dela Posojilnica brezplačno, stranka
2 so vsak pondeljek, torek, četrtek in petek od 9. do 12. tire dopoldne. Ako pa pride na ta dan praznik, uraduje se naslednji dan. Ob uradnih dnevih se sprejema in izplačuje denar.
se dajajo, prošnje sprejemajo in vsi drugi uradni posli
izvršujejo vsak (delavnik od 8. do ]?.. ure dopoldne.
Uradni prostor!
so v lastni hiši, Olavna cesta,
štev. S4, tik kolodvora.
Mariborska eskomptna banka podružnica Murska Sobota
Izriuja „Tiskovna zadruga*- v Radgoni.
Odgovorni urednik: Božidar Borko. >
lisk- tiskarne F. Seiniits-di / Radgoni,