ciUžem na£Lep&e zeL^e Ut ce&titke za /. ma£~ptaznlk deLa GLASILO KOLEKTIVA PREDELAVE LESA LJUBLJANA 480081 ST. 2-3 TOVARIŠKO SREČANJE ZA NASE DELOVNE JUBILANTE DOLGOLETNA ZVESTOBA Čeravno pot ni bila vselej z rožicami posuta, pa so mnogi ostali v podjetju tudi po 10, 15, 20 in celo 25 let — Spomini, ki bi bili za skrbnega kronista dragoceno gradivo — Na srečanju z jubilanti je govo ril tudi glavni direktor dipl. inž. Jože Kovač V prijetno predpraznično vzdušje pred 27. aprilom — DNEVOM OF in 1. majem — PRAZNIKOM DELA se je v našem podjetju pridružilo tradicionalno tovariško srečanje, ki je namenjeno našim najlepšim željam in čestitkam vsem tistim članom delovnega kolektiva, ki praznujejo 10, 15, 20 in 25-letni delovni jubilej v našem podjetju. Kot je že v navadi, je bilo tudi tokrat tovariško srečanje v prostorih restavracije Rio, kjer so se zbrali vsi delovni jubilanti, teh pa ni bilo malo, ter mnogi drugi gostje. V prijetnem razpoloženju je minilo popoldne, ki se ga bodo vsi še dolgo radi spominjali. Seveda tudi tokrat ni manjkalo toplih besed direktorja našega podjetja dipl. inženirja Jožeta Kovača, ki je čestital vsem jubilantom, hkrati pa tudi orisal nekaj osnovnih smernic nadaljnega razvoja podjetja. Za sleherno podjetje je prav gotovo prijetno spoznanje, da ima v svojih vrstah veliko dolgoletnih sodelavcev. To so ljudje, ki so ostali v podjetju tudi v najbolj težkih trenutkih, ki so previharili vse viharje v upanju in prizadevanju, da bo nekoč boljše, lepše... Za sleherno gospodarsko organizacijo, pa tako tudi za našo, ni vselej z rožicami posuto. Dostikrat pride do zastojev v proizvodnji, do težav na tržišču, pa do raznih drugih nevšečnosti. A prav v takšnih trenutkih se kali zvestoba, privrženost delovni organizaciji. Pravijo, v težavi spoznaš prijatelja, prav to pa velja tudi za dobrega delavca, za nesebičnega in vzornega člana kolektiva. Ko je na tovariškem srečanju v prijetnem razpoloženju stekla beseda o tem in onem, o veselih in tudi neveselih trenutkih v minulih letih, se človek ni mogel otresti vtisa, da so tod zbrani samo tisti, ki bi bili še vedno pripravljeni odreči se marsičemu, če bi bilo to v prid podjetja, če bi šlo za lepšo prihodnost delovne organizacije. ki so ji s svojim delom že doslej pomagali do ugleda, ki ga danes ima med svojimi poslovnimi partnerji, pa tudi drugje. V minulih desetih, dvajsetih in še več letih, se je v našem podjetju marsikaj spremenilo. Seveda so te spremembe vezane na ničkoliko dogodkov, ki so jih na minulem tovariškem srečanju naši jubilanti spet iztrgali pozabi. Za skrbnega kronista bi bilo to zagotovo dragoceno gradivo. Tale posnetek je bil napravljen med tovariškim srečanjem naših delovnih jubilantov na vrtu restavracije Rio 2. STRAN *------- V PRVIH TREH MESECIH LETOŠNJEGA LETA Z doseženimi rezultati smo lahko zadovoljni Kot celota je podjetje »Hoja« (brez Podpeči) izpolnilo plan realizacije le 81,4 %, kljub temu pa se je povečala realizacija za 7 % v primerjavi z letom 1971 — V prvih treh mesecih še ni gradbene sezone, zato še ni toliko naročil V priloženi tabeli je za posa- dosežena realizacija za prve tri planirano realizacijo za leto 1972 obdobje leta 1971. mezne delovne enote prikazana mesece leta 1972, v primerjavi s ter doseženo realizacijo za isto Kot celota je podjetje »Hoja« REALIZACIJA PO DELOVNIH ENOTAH ZA I. TROMESEČJE LETA 1972 TER NEKATERE PRIMERJAVE Realizacija PLAN ZA Index Realizacija Realizacija Index I. trom. 72 L trom. 72 2 : 3 L trom. 72 I. trom. 71 5 : 6 Polhov Gradec 4.139.640,22 3.690.000,00 112,2 4.139.640,22 2.883.898,00 143,5 Mizarstvo II 4.228.115,45 5.215.000.00 81,1 4.228.115,45 3.866,617,70 109,4 Žaga Rob 751.746,15 587.500,00 127,9 751.746,15 819.893,15 91,7 Mizarstvo I 2.205.651,65 2.465.000,00 89,5 2.205.651,65 2.331.886,25 94,6 Žaga Škofljica 2.499.882,42 2.575.000,00 97,1 2.499.882,42 2.713.631,05 92,1 Tesarstvo 1.745.843,37 3.500,000,00 49,9 1.745.843,37 2.924.710,11 59,7 Gradbeni elementi 244.899,10 350.000,00 70,0 244.899,10 23.203,25 Velox 1.706.555,61 3.250.000,00 52,5 1.706.555,61 1.020.922,95 167,1 Uprava 467.499,99 467.500,00 100,0 467.499,99 235.396,20 198,6 SKUPAJ : 17.989.833,96 22.100.000,00 81,4 17.989.833,96 16.820.158,66 106,9 Podpeč 6.076.119,25 4.750.000,00 127,9 6.076.119,25 3.515.207,65 172,9 SKUPAJ : 24.005.953,21 26.850.000,00 89,6 24.065.953,21 20.335.366,31 118,4 REALIZACIJA PO DEJAVNOSTIH ZA I. TROMESEČJE LETA 1972 TER NEKATERE PRIMERJAVE DE Realizacija L trom. 72 PLAN ZA I. trom. 72 Index 2 : 3 Realizacija I. trom. 72 Realizacija I. trom. 71 Index 5 : 6 Žage 5.168.595,16 5.227.500,00 98,9 5.168.594,16 5.267.793,60 89,1 Galanterija 6.076.119,25 4.750.000,00 127,9 6.076.119,25 3.515.207,65 172,9 Stavbeno mizarstvo 3.504.944,35 4.987.500,00 70,3 3.504.944,35 4.382.314,60 80,0 Pohištvo 3.832.046,50 2.807.500,00 136,5 3.832.046,50 2.184.159,51 175,5 Tesarstvo 1.065.851,35 2.625.000,00 40,6 1.065.851,35 2.088.422,55 51,0 Rol.—zav. 1.466.662,00 1.885.000,00 77,8 1.466.662,00 1.099.081,20 133,4 Zaboji 532.779,90 500.000,00 106,6 532.779,90 518.864,80 102,7 Velox 1.706.555,61 3.245.000,00 52,6 1.706.555,61 1.020.922,95 167,1 Gradbeni elementi 244.899,10 350.000,00 70,0 244.899,10 23.203,25 Uprava 467.499,99 467.500,00 100,0 467.499,99 235.396,20 198,6 SKUPAJ: 24.065.953,21 26.850.000,00 89,6 24.065.953,21 20.335.366,31 118,4 IZOBRAŽEVANJE STROKOVNIH KADROV PRI NAS REFORMNA PRIZADEVANJA Razvoj gospodarstva je vedno terjal spremembe v strokovnem šolstvu V preteklem obdobju je bilo v gospodarstvu pogosto slišati pripombe, da strokovni kadri niso zadostno usposobljeni. Te pripombe so veljale predvsem kadrom, ki so prihajali iz strokovnih šol, veljale pa so tudi tistim, ki so prišli v podjetja in službe brez poprejšnjega izobraževanja v kakršnihkoli izobraževalni instituciji. Velikokrat so bile take pripombe upravičene. Izrečene so bile v dobri veri, toda večkrat brez ustreznih analiz in ugotovitve vzrokov. Praksa je torej terjala analizo sistema izobraževanja strokovnih kadrov. To je veljalo za kadre, ki sc izobražujejo v strokovnih šolah in za tiste, ki so se usposabljali na delovnih mestih v delovnih organizacijah. Podobne pojave lahko opazujemo v vseh državah, kjer so reformirali sistem izobraževanja strokovnih kadrov. Razvoj gospodarstva je vedno terjal spremembe v strokovnem šolstvu. Te narekujejo činitelji, ki jih ni mogoče prezreti. Kateri činite-Iji so delovali pri nas? RAZVOJ IN POTREBE DRUŽBE Sistem izobraževanja strokovnih kadrov se je pri nas mogel razviti do tolike mere samo zaradi naglega razvoja naše družbe. Samo v tem okviru so se razbistrila in izkristalizirala stališča, kakšen naj bo najustreznejši sistem izobraževanja v delovnih organizacijah. K temu so bistveno pripomogli delavski sveti in njihovi strokovni organi, ki so tudi usmerjali politiko izobraževanja. POTREBE GOSPODARSTVA Izobraževanje v delovnih organizacijah se razvija lahko le v tolikšni meri, kolikršen je interes delovnega kolektiva, oziroma kakršne so potrebe in zahteve po bolj in vsestransko usposobljenih proizvajalcih in upravljalcih. Potrebe so največkrat odraz pozitivnih stališč do izobraževanja in iniciative delovnih kolektivov. Dobro ugotovljene potrebe so najboljša osnova za to, da uresničimo vse pogoje za sistematično izobraževanje delavcev. Razvoj in potrebe gospodarstva oziroma posamezne delovne organizacije so močna spodbuda za organizacijo sodobnega sistema izobraževanja strokovnih kadrov. POTREBE PO VEČJIH SPLOŠNIH IN DRUŽBENIH ZNANJIH Izobraževanje strokovnih kadrov je celota, ki ne obsega samo znanja za neposredno izvrševanje strokovnega dela, ampak tudi istočasno skrb za vzgojo humane, razgledane in kulturne osebnosti. To narekuje, da nenehno skrbimo za splošna in družbena znanja, da bo vsak član delovnega kolektiva sposoben ne samo proizvajati, temveč tudi upravljati, soodločati in izpolnjevati delovne metode in ustrezne socialistične odnose. Zaradi navedenih činiteljev, ki so bistveno posegli v izobraževanje strokovnih kadrov, se gospodarstvo ni moglo zadovoljiti le s popravki dosedanjih učnih načrtov, temveč je moralo začeti z reformo celotnega sistema izobraževanja strokovnih kadrov. Zato reformna prizadevanja ne obsegajo le dopolnjevanja učnih načrtov, temveč vključujejo veliko popolnoma novih elementov, o katerih bomo še spregovorili. UKREPI, KI SO USMERILI PREOBRAZBO SISTEMA ZA IZOBRAŽEVANJE STROKOVNIH KADROV Danes so vsa prizadevanja pri preobrazbi sistema za izobraževanje strokovnih kadrov usmerjena v to, da je potrebno izobraziti take kadre, ki jih gospodarstvo in družbene službe potrebujejo. To načelo moramo uresničiti na vseh področjih strokovnega izobraževanja. Zato je naloga družbenih sil ter vseh ustreznih strokovnih organov tak sistem tudi resnično zagotoviti. Od načela do realizacije pa je seveda dolga in naporna pot. Uresničitev te zahteve pa ima pri nas specifično pot. Prvi skromni začetki te zamisli so bili v nekaterih podjetjih v Sloveniji že leta 1956. V ta poizkus seveda niso bile zajete strokovne šole, pač pa le izobraževanje za posamezna delovna mesta po potrebah in zahtevah delovne organizacije. Ze ti prvi in skromni poizkusi so pokazali, da je pred nami velika in težka naloga, kako naj bi po zahtevah in potrebah podjetij in družbenih služb najustrezneje izobraževali ves strokovni kader. Potrebno je bilo proučiti številne probleme, izvesti nove poizkuse in v praksi utemeljiti ter dokazati realnost predlagane koncepcije. V oblikovanje sistema izobraževanja strokovnih kadrov so odločujoče posegli in ga usmerili trije zgodovinsko važni dokumenti: Uredba o centrih za strokovno izobraževanje delavcev iz leta 1959, resolucija o izobraževanju strokovnih kadrov leta 1960 in priporočilo Ljudske skupščine LRS leta 1961. Ti dokumenti nakazujejo najvažnejša načela, ki jih je potrebno vključiti v sistem. Resolucija in priporočila dajejo okvir, v katerem naj se rešujejo problemi izobraževanja vseh strokovnih kadrov v šolah druge stopnje in v delovnih organizacijah. Ne bomo se spuščali v nadrobno vsebino resolucije in priporočil. Omenili jih bomo samo toliko, kolikor ti dokumenti zadevajo organizacijo sistema izobraževanja v gospodarskih organizacijah in družbenih službah. Temu je namenjeno tudi to delo. IZOBRAŽEVANJE STROKOVNIH KADROV JE CELOTA Kadar govorimo o sistemu izobraževanja strokovnih kadrov, v nobenem primeru ne smemo ločevati strokovnega šolstva od izobraževanja v delovnih organizacijah in v tistih vzgojno-izo-braževalnih ustanovah, ki v kakršnikoli obliki dopolnjujejo znanje delavcev in jim pomagajo do tiste izobrazbe, ki jim je potrebna za uspešnejše opravljanje njihovega dela. Govorimo torej o celotnosti sistema izobraževanja strokovnih kadrov. To lahko predstavimo v tejle shemi: REDENSEK DRAGO (brez Podpeči) izpolnilo plan realizacije le 81,4 %, kljub temu pa se je povečala realizacija za 7 % y primerjavi z letom 1971. V I. tromesečju so izpolnile plan realizacije DE Polhov Gradec, DE Rob, zelo blizu plana so DE Mizarstvo II, DE Mizarstvo I ter DE Škofljica, precej pod planom pa so DE Tesarstvo, DE Gradbeni elementi ter PE Velox. Vzrok, da so zadnje tri omenjene enote pod planom je iskati predvsem v pomanjkanju naročil v mesecih januar in februar, kar velja predvsem za Tesarstvo in Gradbene elemente. Za Velox, ki je izpolnil plan le 52,5 % pa je vzrok neizpolnitve plana to, ker prvo tromesečje pač ni gradbena sezona, da bi velox plošče lahko prodajali v velikih količinah, kot se to pričakuje v polni gradbeni sezoni. »Galanterija« Podpeč je presegla plan realizacije za I. tromesečje 1972 leta za 28 % oziroma za 73 % v primerjavi z istim obdobjem leta 1971, to pa predvsem zaradi ugodne prodaje obešalnikov. Če pogledamo tabelo, kjer so prikazane dosežene realizacije po dejavnostih, vidimo, da so dejavnosti pohištvo, za-bojarna ter galanterija precej presegle plan za I. tromesečje leta 1972, predvsem zaradi ugodnih naročil in ugodne prodaje artiklov, da so žage zelo blizu izpolnitvi plana in da so dejavnosti stavbeno mizarstvo, tesarstvo, gradbeni elementi ter ve!ox plošče izpod plana. Za tesarstvo, gradbene elemente in velox plošče smo že preje pojasnili vzrok nedoseganja plana, medtem ko stavbeno mizarstvo (predvsem v DE Mizarstvo II — Parmova) ni doseglo plana zaradi pomanjkanja delovne sile in pa zaradi tega, ker ima stavbeno mizarstvo (Parmova) že pripravljene elemente za montažo na objekt, ki pa še ni dograjen, realizacija pa se jim prizna šele takrat, ko bodo že izdelani elementi montirani na objektu. • Z doseženimi rezultati smo • zadovoljni, pričakujemo pa, • da bodo tudi tisti obrati, • ki v tromesečju niso izpol- • nili plana realizacije, to na- • doknadili v drugem trome- • sečju. PLANSKO-ANALITSKI ODDELEK RAZVOJ POHIŠTVENE DEJAVNOSTI V PODJETJU Petkrat večja vrednost proizvodnje Med velikimi proizvajalci pohištva smo si morali tudi mi poiskati svoj življenjski prostor — V končni fazi predvidene izgradnje v Polhovem Gradcu bi imel obrat 6080 kvadratnih metrov pokritih prostorov — V novi tovarni bo predvidoma zaposlenih 261 delavcev Pohištvene dejavnosti se pogosto razvijajo v veliko industrijo. Tako so nastale v svetu in tudi pri nas velike tovarne, ki industrijsko izdelujejo različne vrste pohištva. Ta proizvodnja je istočasno z razvojem opreme prešla tudi v specializacijo. Tako je danes vsepovsod vsaka tovarna pohištva specializirana na izdelavo določene vrste pohištva z ozirom na konstrukcijo in namen uporabe tega. Ločeno se razvijajo tovarne omarastega pohištva, sedežnega, kuhinjskega itd. Razmere razvoja pohištvene industrije v Sloveniji so več ali manj znane vsem, saj vsakdo pozna naše velike tovarne kot so »Meblo« Nova Gorica, »Stol« Kamnik, »Brest« Cerknica, »Marles« Maribor itd. Med vsemi temi velikimi proizvajalci pa smo si morali tudi mi poiskati svoj življenjski prostor. V okviru vseh velikih tovarn, ki imajo velikoserijsko proizvodnjo je na tržišču še potreba za maloserijskimi izdelki. Te izdelke pa je možno izdelovati v tovarnah, ki so nekoliko manjše. V tem okviru smo tudi mi iskali svoje mesto. Naša sedanja proizvodnja je osvojila proizvodni program izdelave pohištva po naročilu, t. j. opremljanje večjih poslovnih objektov. Vsak tak objekt je manjša serija, saj so ti izdelki za posamični objekt običajno različni po obliki in celo po površinskih obdelavah. Naša dosedanja proizvodnja nima posebno dolge zgodovine, vendar se je v teh kratkih letih kar lepo uveljavila na tržišču. Pri obdelavi razvojnega programa za podjetje je bilo kaj lahko ugotoviti, da moramo to proizvodnjo koncentrirati in jo razvijati na enem mestu. Ugodna lokacija za tak razvoj je v Polhovem Gradcu. Na tem je ta proizvodnja že utečena, obrat razpolaga s sredstvi, ki so primerna za izdelavo pohištva. Največja prednost tega obrata pa so ljudje, ki so navajeni proizvajati tovrstne izdelke ter potencialna možnost zaposlitve nove delovne sile. Nadaljna prednost te lokacije je tudi v tem, da ima obrat dovolj možnosti, da si pridobi zemljišče, ki mu je potrebno za daljšo perspektivno izgradnjo. Surovinsko tovrstni obrati niso strogo vezani na lokacijo, ker rabijo zelo malo masivnega lesa. Na osnovi takih predpostavk je bilo kaj lahko ugotoviti, da je v Polhovem Gradcu potrebno načrtovati večjo proizvodnjo, katere proizvod bo pohištvo. Pri ugotovitvi, kako se bo obrat razvijal, je potrebno izdelati točnejši načrt, da bi lahko vse odločitve bile usmerjene v končni cilj razvoja. Navedel bom nekaj primerov, ki naj potrdijo tako stališče. V razvoju sredstev na tem obratu smo prišli tako daleč, da je trato postaja obremenjena do konca. Pri izgradnji nove trato postaje je treba upoštevati bodoče potrebe in jo tako dimenzionirati. Sušilnice so tehnično popolnoma zastarele in je treba zgraditi nove, če hočemo to vprašanje rešiti zadovoljivo, moramo vedeti kje naj stojijo, da bo ta lokacija primerna za jutrišnji dan. Istočasno rabijo sušilnice mnogo toplote, zato je treba pri sušilnici postaviti tudi kotlovnico, ta pa je tako draga, da mora njena kapaciteta zadoščati za daljši čas in za celotno tovarno. V želji, da bi si odgovorili na vsa ta vprašanja smo morali izdelati idejne projekte, ki govorijo o vseh teh vprašanjih. Po izdelavi idejnih načrtov pa moramo obdelati vprašanje vrstnega reda izgradnje. Vsem nam je znano, kakšne bi bile posledice, če bi zgradili novo tovarno v kateri ne bi bilo električne energije. Ker je v našem primeru potrebno rešiti vsa vprašanja energetskih osnov, smo primorani izdelati še točnejše načrte. Pri obdelavi takih razvojnih konceptov, pa ne morejo sodelovati samo ljudje, ki so zaposleni v podjetju, pač pa je to vprašanje potrebno rešiti na širši osnovi. Svoje mnenje morajo povedati urbanisti, distributerji električne energije in drugi. Izdelati je potrebno urbanistično dokumentacijo, preiskati zemljišče, odkupiti potrebna zemljišča, vse te priprave pa so dokaj dolgotrajne. ® Vsa ta obdelava je za Polhov Gradec že opravljena, zato imamo tudi že © prve rezultate, s katerimi vas želimo seznaniti v tem članku. Iz priložene ® skice boste ugotovili, kako smo predvideli razvoj obrata v bližnji prihod-• nosti in kakšne bodo razsežnosti tega obrata. Sedanje stanje pohištvene dejavnosti: Pokritih površin 2150 m-. Tu so računani vsi prostori mizarske delavnice ter zabojarna z pokrito lopo za les. V teh prostorih je predvideno, da bo vrednost proizvodnje dosegla 7.655,380 din. Zaposlenih v tej dejavnosti je okrog 80 delavcev. V končni fazi predvidene izgradnje bi imel obrat 6080 m2 pokritih prostorov. Od sedanjih objektov se bo zamenjal z novim le zabojarna z lopo za žagan les. Na tem mestu bo skladišče plošč z razrezom, brusilnica orodja, kompresorska postaja, transformator, kotlovnica in sušilnice. Ostali obstoječi objekti ostanejo in bodo služili kot skladišče in pomožni prostori. V novi tovarni bo predvidoma zaposlenih 261 delavcev. Vrednost proizvodnje pa se predvideva z 35.000,000 din letno, kar pomeni skoraj 5-kratno povečavo sedanje vrednosti. FRANC MERZELJ, dipl. ing. PREDVIDOMA MESECA JUNIJA LETOS Volitve v naše samoupravne organe Z namenom, da bi naše sindikalne organizacije imele pregled, kdo vse naprej ostaja član teh samoupravnih organov in komu bo potekel mandat ter koliko predstavnikov bo letos voljenih v delavski svet in svet enote, objavljamo nekaj osnovnih podatkov Letos poteče mandat tisti polovici članov delavskega sveta in svetov delovnih enot, ki so bili izvoljeni na volitvah v samoupravne organe letu 1970 za mandatno dobo 2 let. Volitve bodo predvidoma v mesecu juniju, vendar o tem bo poprej sklepal delavski svet podjetja kot pristojni organ za razpis volitev. Pred nami pa je naloga, da začnemo z vsebinskimi pripravami za izvedbo volitev. Glede na to, naj bi sindikalne podružnice in strokovne službe že začele z evidentiranjem možnih kanditatov in z razgovori z osebami, ki jih nameravajo predlagati v delavski svet podjetja ali v svet enote. Da bi sindikalne organizacije imele pregled kdo vse naprej ostaja član teh samoupravnih organov in komu bo potekel mandat, ter koliko predstavnikov bo letos voljeno v delavski svet in v svet enote, navajamo nekaj osnovnih podatkov. 1. DELAVSKI SVET »HOJE« Mandatna doba poteče in se namesto njih voli nove člane 1. Šuštar Anton 2. Tehovnik Anton 3. Škof Jernej 4. Stritthof Rudi 5. Oražem Janez 6. Korenčič Janez 7. Jelovšek Andrej 8. Bibič Jože 9. Gradišar Ladislav 10. Favento Klavdio Mandatna doba ne poteče in ostanejo še člani organov 1. Logar Jernej 2. Božnar Alojz 3. Smuk Rudi 4. Mavsar Henrik 5. Mavri Janez 6. Kos Stane 7. Glavič Feliks 8. Trček Janez 9. Bergant Franc 10. Bergant Franc 9. SVET DE VELOX 1. Urbančič Franc i. ciber Jože 2. Hočevar Anton 2. Vidmar Janez 3. Knol Jože 10. DELAVSKI 1. Rogelj Stane 2. Remic Anica 3. Jurček Francka 4. Močnik Anton 5. Klančar Rudi 6. Smole Stane 7. Jereb Jože 8. Kos Andrej SVET GALANTERIJE 1. Doles Franc 2. Menard Jože 3. Petelin Jože 4. Možek Ivan 5. Peternelj Ciril 6. Alič Anton 7. Smole Marija I 8. Šuštaršič Marjan 9. Petrovčič Ivan 11. SVET DE GRADBENI ELEMENTI V letu 1970 enota Gradbenih elementov ni volila sveta enote. Ker se je število zaposlenih povečalo nad 10 do 30 članov, bo letos tudi ta enota volila pet članski delavski svet in sicer 3 člane za dvoletno in 2 člana za štiriletno mandatno dobo. C) Glede na to, da delavski svet po določbi 89. člena statuta šteje 25 članov ter, da so posamezne delovne enote po določbah 75. člena statuta zastopane v delavskem svetu, glede na število zaposlenih najmanj pa z enim članom, ter glede na število članov delavskega sveta in sveta enot, ki jim poteče mandatna doba (med temi je nekaj tudi takih, ki jim sicer časovno ne bi potekla mandatna doba, pač pa so prenehali delati v podjetju ali pa so premeščeni iz ene delovne enote v drugo in jim mandat poteče zaradi tega), bodo posamezne delovne enote v letu 1972 volile naslednje število svojih predstavnikov v delavski svet podjetja in v svet svoje delovne enote in sicer: 2. SVET DE 1. Pečaver Anton 2. Bradeško Jože 3. Bizjan Andrej 4. Malovrh Martin POLHOV GRADEC 1. Čamernik Franc 2. Kucler Andrej 3. Božnar Terezija 4. Hribernik Ivan ml. 5. Božnar Filip 3. SVET DE STAVB. MIZARSTVO I 1. Ferber Kristina 2. Koren Anton 3. Jelovšek Andrej 1. Lavrič Alojz 2. Kogovšek Miha 3. Šporar Franc 4. Strumelj Janez 4. SVET DE STAVB. MIZARSTVO II 1. Rihar Vera 2. Verčič Rudi 3. Grm Stane 4. Gradišar Anton 1. Kovačevič Emil 2. Bedenk Janez 3. Grm Anton 4. Ivanjko Aleksander 5. Hajdinjak Dominik 5. SVET 1. Švigelj Franc 2. Fister Milka 3. Mavsar Henrik DE TESARSTVO 1. Korenčič Janez 2. Zajc Marija 3. Mavri Janez 4. Brian Jože 6. SVET DE ŽAGA ŠKOFLJICA Delovna enota Število zaposlenih pred 1. 4. 1972 Voli predstavnikov V delavski svet V svet enote Polhov Gradec Stavbeno 121 2 4 mizarstvo I Stavbeno 77 2 3 mizarstvo II 125 2 4 Tesarstvo 102 2 5 Žaga — Škofljica 59 3 3 Žaga — Rob 19 1 2 Uprava 96 2 3 Velox 42 2 5 Gradbeni elementi 15 — 5 Galanterija 239 — 4 Skupaj 895 16 38 1. Matjaž Ludvik l. štancar Alojz • 2. Aličajič Hasan 2. Kordiš Franc 3. Cerar Jože 3. Debeljak Anton • 4. Garvas Jože • 7. SVET DE ŽAGA ROB • • l. Gradišar Lado 1. Javornik Janez • 2. Strle Anton 2. Žnidaršič Alojz 3. Hiti Erik e • 8 . SVET DE UPRAVA • 1, Martinčič Milan 1. Tehovnik Anton • 2. Kenig Stane 2. Čebular Franc 3. Primc Zoran 3. Logar Jernej 4. Homovec Vinko Bilo bi prav, do odbori sindikalnih podružnic ob evidentiranju možnih kandidatov, obravnavajo hkrati tudi delo delavskega sveta in sveta svoje delovne enote ter, da ocenijo vlogo teh organov v obdobju naslednjih 4 let. Pri ocenjevanju vloge samoupravnih organov v prihodnje, je imeti posebej v vidu XXI. in XXII. dopolnilo zvezne ustave ter stališče in predloge sindikata po tem vprašanju. Le ob upoštevanju tega bo možno izbrati najbolj ustrezne kandidate v posamezne samoupravne organe za naslednjo 4-letno mandatno dobo. DANILO BAJAT MALOMARNOST Samovžig Praksa je pokazala, da se kljub pouku in mnogim opozorilom še vedno najdejo delavci, ki ne upoštevajo predpisov, pa tako pride do samovžigov V lesni industriji, posebno tam, kjer so še stari, neprimerno grajeni objekti, preti stalna nevarnost požara. Taka nevarnost pa se še stopnjuje, če se zanemarijo predpisani preventivni ukrepi, ki bi jih morali izvajati prav vsi zaposleni. Taki ukrepi so v glavnem: stroga prepoved kajenja v delovnih prostorih, urejenost električne napeljave, red in snaga, izločitev iz uporabe odprto ogrevanje, pravilno ravnanje z vnetljivimi tekočinami in onemogočanje samovžiga. Tokrat bi obravnavali pojav samovžiga, ki nam je v zadnjem času nekajkrat ogrozil obrat, pa ga je vredno od bliže pogledati: sicer smo ta pojav dosledno obravnavali v programu iz varstva pri delu, pa vendar delavci le težko dojemajo to nevarnost. Šele praktični primeri prepričajo očividce, da je ta pojav požara izredno nevaren. Torej, kaj je samovžig? Znanstveno in v praksi je dokazano, da se nekatere snovi zaradi kemičnih procesov vžgejo same po sebi, ne da bi bil prisoten ogenj. Med take materiale spadajo predvsem mastne krpe, posebno tiste, ki so prepojene s fime-žem in terpentinom. Tudi ža-govina >in oblovina prepojena s firnežem in terpentinom je prav tako material, ki bo zanesljivo že v nekaj urah povzročil požar. Da je temu res tako, naj navedemo, da smo imeli samo v enem obratu v zadnjem času kar dva primera samovžiga. Le sreči je pripisati, da je bil začetni požar takoj odkrit in brez škode zadušen. Krivci pa so bili kaznovani s kaznijo zadnjega javnega opomina. Naš interni predpis navaja: »Mastne krpe in podobne materiale je treba takoj zažgati, zakopati ali spravljati v pločevinaste posode s pločevinastimi pokrovi«. V praksi pa smo ugotovili, da se kljub pouku in čestim opozorilom še vedno najdejo delavci, ki ne upoštevajo tega predpisa. Tako sta dva delavca dobila nalog od neposrednega vodje dela, da naj odneseta zaboj z lesnimi odpadki, v katerih so bili tudi oblanci prepojeni s firnežem v kurilnico, kjer naj jih skurita. Zaboj sta oostavila pod silos in odšla. Čez pet ur je izbruhnil požar, ki ga je na srečo opazil čuvaj in ga pogasil. Po preteku nekaj tednov pa sta zopet dva druga delavca v istem obratu odnesla prepojene oblance 'S firnežem pod silos. Tudi tu je čez šest ur prišlo do požara. Omenjeni primeri morajo služiti kot resno opozorilo v izogib hujši katastrofi. SLUŽBA ZA VARSTVO PRI DELU KER SE NASE ZAKONSKE DOLOČBE NISO PREMAKNILE OD NAPISANEGA K REALIZACIJI Mladina odhaja v uk k avstrijskim obrtnikom Gospodarske panoge so odprle vrata k učenju za nove poklice tudi tistim učencem, ki so registrirani v naši »zakladnici« osnovnošolskega osipa — Avstrijski delodajalci iščejo predvsem ceneno delovno silo, pri tem pa jim je vseeno, kakšna bo nadaljnja usoda takšnega mladinca, ki bo pri njih končal učno dobo V tem zapisu se omejujemo le na probleme šolanja za poklicne delavce in na tisti del izobraževanja, ki poteka v okviru učnih pogodb. Zato je potrebno, da se seznanimo z nekaterimi podrobnostmi poklicnega izobraževanja pri nas in onstran meje. Minilo je že nekaj časa, odkar je skupščina SR Slovenije sprejela zakon o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij z dobro namero, da z zakonskimi določbami uveljavi nove oblike izobraževanja. Šele s tem zakonom smo torej izpopolnili poslednjo vrzel v našem izobraževalnem sistemu in tako omogočili širokemu krogu mladine, da se po končanem obveznem šolanju vključi v nadaljnji izobraževalni sistem. Kolikor dosedanji zakon o srednjem šolstvu ni mogel upoštevati tistih učencev osnovne šole, ki niso uspešno končali vseh osem razredov osnovne šole, je sedaj z novim zakonom odprta tudi pravna pot tem učencem, da si prek učne dobe pridobijo izbrani poklic. Z uveljavitvijo omenjenega zakona se je kaj kmalu občutno povečalo število poklicev in s tem učnih mest v industriji, kakor tudi v obrti. Mladina si torej glede na to, kako je končala osnovno šolo, izbira tudi nadaljno pot izobraževanja in zaposlitve. V juliju lanskega leta je gospodarska zbornica SRS izdala prvi spisek (nomenklaturo) poklicev, po katerem tanko mladina sklepa učne pogodbe, ne da bi bil pogoj za učenje poklica uspešno končana osnovna šola. Spisek obsega 67 poklicev, od tega 11 metalurških, 1 rudarski, 6 za gumarsko industrijo, 1 gozdarski, 5 čevljarskih, 3 gostinske in 40 obrtnih poklicev. Vendar tega še ni konec, kajti naša industrija in obrt se razvijata in modernizirata. Zato je pričakovati vsako leto še več takšnih delovnih mest, za katera so potrebni novi poklici, novi strokovnjaki — specializirani delavci. Vse je torej pripravljeno, kakor pravimo z drugo besedo — »nared« za sprejem novih učencev. Gospodarske panoge so odprle vrata k učenju za nove poklice tudi tistim učencem, ki so registrirani v naši »zakladnici« osnovnošolskega osipa. ® No, in kaj se dogaja poleg vseh naprednih prizadevanj naše družbe, da mlade ljudi usposobi za sodobno proizvodnjo v industriji in obrti? Mladina kljub vsemu temu odhaja v uk k avstrijskim obrtnikom. Verjetno je glavni vzrok v tem, ker se še naše zakonske določbe niso premaknile od napisanega k realizaciji. Kakorkoli že, o tem bi bilo potrebno kaj povedati. Dobro je, da si malo pobiiže pogledamo, kako pripravljajo mlade delavce naši sosedje — Avstrijci. Le tako bomo tudi lažje presojali vrednost našega izobraževanja učencev in vrednost zamejskega izobraževanja vajencev. Že bežen pregled nam lepo pokaže, kakšno mesto v izobraževalnem sistemu imajo poklicne šole, v katere sprejemajo učence z učno pogodbo. Naj na kratko povzamem. Za poklicnega delavca se morajo učenci že opredeliti v 5. razredu obvezne šole, ali drugače povedano, v 1. razredu Hauptschule, kjer sta dve smeri (dve poti). Ena smer je za bolj nadarjene, druga pa za tiste, ki se odločijo za drugačen program in nimajo namena nadaljevati šolanje na srednji stopnji. Tudi tisti učenci, ki niso uspešno končali vseh osem razredov obvezne šole, in velika večina tistih učencev, ki so še obiskovali (okrog 18,5 %) višje razrede osnovne šole, se odločajo za obrtne poklice. Torej vsi učenci, ki so se odločili v obvezni šoli za takšno življenjsko pot, se zbirajo v devetem letu šolanja v politehnični enoletni pripravljalni šoli. V tem razredu se zbirajo tudi tisti učenci, katerim se je druga pot zalomila. Namesto da ponavljamo prve razrede srednje šole (za strokovne delavce, za tehnike, gimnazije, realne gimnazije itd.), se lahko odločijo za omenjeni deveti razred. Šele po devetem letu šolanja sklepajo učne pogodbe. Avstrijska zakonodaja dopušča učence v uk ne glede na to, ali je učenec uspešno končal svojo šolsko obveznost in ne postavlja pogojev na zahtevnost poklica. Bistveno od našega načina sprejemanja učencev v uk se razlikuje že samo izobraževanje, tako teoretično, kakor tudi praktično. Učenci, ki so sklenili učne pogodbe, so obvezni obiskovati v 3 letih učenja tudi obrtne šole. Teh šol je več vrst, nekaj pa imajo še takih, ki so mešanega tipa. Torej pouk v njih ni prirejen za posamezne poklice. Na splošno obiskujejo učenci vsako leto 8 tednov pouka, ki je lahko organiziran periodično po 2 meseca ali pa skozi vse leto kot 1 učni dam v tednu. Predmetna področja obsegajo: verouk, državoznanstvo, ekonomska znanja in strokoznan- stvo. V vseh treh letih je to 960 učnih ur (ure verouka niso vračunane). Zanimivo je tudi to, da učenec, ki ne izdela uspešno razreda, lahko kljub temu v normalnem času konča učno dobo in se prav tako lahko pripravi za opravljanje pomočniškega izpita. Obrtna šola in gospodarska organizacija ali obrtnik nimata nič skupnega, kajti vsak obravnava učenca po svojih predpisih in vsak zasleduje svoje smotre. Šola se povezuje z obrtno organizacijo ali z združenjem samo v primeru, če najde ravnatelj šole osebne stike in je sam pobudnik sodelovanja. Za primer naj navedem, kako je to pri nas, v naši poklicni šoli. Bistvena razlika je v tem, ker sodimo, da je učenje za določen poklic celota in zato morata oba partnerja skrbeti za izvajanje enotnega učnega načrta in zasledovati enoten vzgojno-izobraževalni smoter. Šola in delavnica sta v tesni povezavi, ne samo v zakonskem predpisu (19. člen zakona o srednjem šolstvu), temveč tudi v praksi. Imamo namreč izdelane učne načrte za teoretični in praktični pouk. Če pogledamo predmetna področja, ki zagotavljajo naš profil poklicnega — kvalificiranega delavca, se bistveno razlikujemo od zamejskih pojmovanj. Tako npr. naš avtomehanik rabi za izučitev poklica 3 leta (36 mesecev). Celotno učenje obsega: praktični pouk (v podjetju, pri obrtniku) 2.420 ur (54,8 %), strokovna teorija 1.154 ur (26,2 %)> zdravstvena in telesna vzgoja 245 ur (5,5 %) in družbeno jezikovne skupine predmetov 595 ur (13,5 %). V primeru, da učenec ni uspešno končal učenja, vključno praktičnega pouka, ne more postati poklicni delavec. Naša informacija pa ne bi bila popolna, če ne bi povedal še nekaj o razgovo- ru, ki smo ga imeli v avstrijskem zveznem ministrstvu za pouk in umetnost. Predstavniki zveznega ministrstva so ob poznavanju našega izobraževalnega sistema menili, da nam delajo slabo uslugo, ko sprejemajo naše učence, ki niso uspešno končali osnovne šole, v poklice, za katere je pri nas drugačen sprejemni pogoj. Poleg tega tudi sami kršijo svoje predpise, ker ti učenci iz Slovenije nimajo 9. politehničnega razreda, ki je pogoj za sprejem v uk. Naj končamo. Po obisku v Avstriji, kjer smo se dobro seznanili z njihovim šolskim sistemom, nam je povsem jasno, zakaj avstrijski organi sprejemajo našo mladino v uk mimo svojih predpisov, čeprav so za svoje državljane glede tega zelo strogi in natančni. Mislimo, da mora biti tudi vsem šolnikom jasno, da gre pri tem le za ceneno delovno silo in da je avstrijskemu delodajalcu pač vseeno, kakšna bo nadaljna usoda takšnega mladinca, ki bo pri njem končal učno dobo. Pomočniškega izpita v večini primerov ne opravijo, ker ne obvladajo nemščine, samostojne obrti ne morejo odpreti in končno s svojimi spričevali o obrtni šoli prihajajo nazaj v domovino z manjšo ali večjo vsoto konvertibilnih šilingov. Druge skrbi za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, nostrificiranje kvalifikacije itd. pa lahko spet prevzamemo na svoja ramena. Ne bi našli države v Evropi, ki bi svoj izobraževalni sistem prilagajala trenutnim nenormalnim pogojem v gospodarstvu ali da celo slepo prenaša drug sistem mimo svoje politike izobraževanja. Slabo informirani predlagatelji avstrijskega načina sprejemanja učencev v uk namreč pri vsem tem pozabljajo, da se pri našem sistemu poklicnega izobraževanja nad 31.000 učencev, to je 52,1 % vseh učencev v srednjih šolah, in da najbrž ob novem zakonu o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij in ob novi nomenklaturi poklicev ne bomo zaradi nekaj desetin odhajajočih učencev v Avstrijo šli korak nazaj in spreminjali naša načela in sistem poklicnega izobraževanja delavcev. SLUŽBA ZA IZOBRAŽEVANJE SESTANEK PREDSTAVNIKOV GRADBENIH, INŠTALATERSKIH IN LESNOPREDELOVALNIH PODJETIJ Stanovanjska kriza za vajence izven Ljubljane V šolskem domu ni prostora za vse učence — Več vzrokov za slabše učne uspehe Na minulem sestanku predstavnikov gradbenih, inštalaterskih in lesnopredelovalnih podjetij, ki je bil sredi aprila v prostorih poklicne šole »Ivan Kavčič« v Ljubljani, je bilo govora o uspehu ob prvi kon-lerenci druge izmene šolskega leta 1971/72, o nadzoru učencev v podjetjih ter o vpisu v šolsko leto 1972/73. Tega zanimivega sestanka so se udeležili predstavniki podjetij skoraj iz vso Slovenije. Ko je po poročilih stekla razprava, je bilo ničkolikokrat omenjeno, da velike težave povzroča pomanjkanje stanovanj za vajence izven Ljubljane. To je sila pereč problem, kajti poklicna gradbena šola lahko sprejme v svojih izmenah večje število učencev kot je resnična potreba, toda dom te šole lahko sprejme le okrog 400 učencev, se pravi četrtino vseh vajencev. Zato so podjetja izven Ljubljane pred težko nalogo, če želijo zagotoviti stanovanja za vse vajence, ki hodijo v šolo. Zato so bili na primer predstavniki iz Primorske mnenja, da bi v Postojni odprli še eno poklicno šolo, ki pa naj bi sodila v okvir ljubljanske poklicne šole. V Postojni bi lahko izšolali okrog 300 tesarjev, zidarjev in drugih. Seveda je to zelo dobra zamisel, a pri tem vseeno ne smemo pozabiti, da ima ljubljanska šola »Ivana Kavčiča« sodobne delavnice za praktični pouk, česar na primer v Postojni najbrž ne bi imeli. Precejšen problem pri šolanju povzročajo tudi učenci — vozači, ki zaradi oddaljenosti in slabih prometnih zvez dostikrat izostanejo od pouka, posledica tega pa so seveda slabši učni uspehi. S tem problemom se v prvi vrsti srečujejo podjetja iz Kranja, Kamnika, Trbovelj in od drugje. Seveda pa so za slabši uspeh v šoli krivi tudi učenci sami, saj so nekateri premalo zavzeti za čim boljše spričevalo. Sicer^ pa poglejmo, kakšen je bil učni uspeh v prvem razredu, v katerega je bilo vpisanih 872 učencev: 13 odličnih, 108 prav dobrih, 454 dobrih (po opravljenih popravnih izpitih) ter 227 zadostnih (po popravnih izpitih). Osip je bil torej osem odstoten. V tem času pa je bilo izrečenih 239 ukorov razrednika, 51 ukorov razrednega zbora, 5 ukorov ravnatelja in 6 izključitev. Vedenje je bilo ocenjeno takole: 542 učencev odlično, 233 prav dobro, 47 dobro in 17 zadovoljivo. DRAGO REDENSEK PRAV JE, DA SE VSI ČLANI NAŠEGA DELOVNEGA KOLEKTIVA SEZNANIJO Z XXI. in XXII. USTAVNIM AMANDMAJEM K ZVEZNI USTAVI Uveljanje ustavnih dopolnil v praksi Vsakemu članu kolektiva je dana možnost, da s svojim mnenjem in predlogi kar najbolj uspešno sodeluje pri odločitvah o ustvarjanju temeljnih organizacij združenega dela V prihodnjih dneh bo povečana aktivnost sindikata, ZK, samoupravnih organov in tudi strokovnih služb v podjetju na uresničevanju tistih ustavnih dopolnil k zvezni in republiški ustavi, ki zadevajo položaj človeka v združenem delu. Da bi člani kolektiva bili čimbolj seznanjeni z vsebino teh dopolnil, smo se odločili, da ponatisnemo v »Hoji« XXI. in XXII. ustavni amandma k zvezni ustavi. Menimo, da bo tako dana možnost vsakemu članu kolektiva, da s svojim mnenjem in predlogi kar najbolj uspešno sodeluje pri odločitvah in ustvarjanju temeljnih organizacij združenega dela ter opredelitvi pristojnosti posameznih samoupravnih organov o bistvenih vprašanjih združenega dela. XXI. in XXII. amandma se glasi: Amandma XXI 1. Temelj socialističnih samoupravnih odnosov je družbenoekonomski položaj delovnega človeka v družbeni reprodukciji, ki mu zagotavlja, da s svojim delom in sredstvi reprodukcije v družbeni lastnini ter s tem, da neposredno in enakopravno z drugimi delovnimi ljudmi v združenem delu odloča o vseh zadevah družbene reprodukcije v pogojih in odnosih medsebojne odvisnosti, odgovornosti in solidarnosti uresničuje svoj osebni materialni in moralni interes in pravico, da uživa uspehe svojega dela in pridobitve splošnega materialnega in družbenega napredka, da na tej podlagi čim popolneje zadovoljuje svoje osebne in družbene potrebe in da razvija svoje delovne in druge ustvarjalne sposobnosti. Za zagotovitev takšnega družbenoekonomskega položaja delovnega človeka je delavcem zajamčeno, kot njihova neodtujljiva pravica, da na podlagi svojega dela v temeljnih organizacijah združenega dela, v katerih se združujejo in v njih delajo, ter v vseh oblikah združevanja in poslovnega sodelovanja teh organizacij pridobivajo dohodek ter upravljajo zadeve in sredstva družbene reprodukcije ter odločajo o dohodku, ki ga kot del skupnega družbenega dohodka ustvarijo v različnih oblikah združenega dela in združevanja sredstev. Dohodek, ki ga ustvarijo v katerikoli obliki združenega dela in združevanja sredstev, pripada v celoti temeljnim organizacijam združenega dela. Od dohodka, ki ga temeljne organizacije združenega dela skupaj ustvarijo z združevanjem in poslovnim sodelovanjem, pripada vsaki teh organizacij del, ki ustreza njenemu prispevku pri njegovem ustvarjanju in je sestavni del dohodka, ki ga temeljna organizacija združenega dela ustvari s svojim celotnim poslovanjem in o katerem delavci v njej neposredno odločajo na podlagi svojega dela. Skupen dohodek, ustvarjen v temeljni organizaciji združenega dela, je materialna podlaga delavčeve pravice, da odloča o svojih delovnih pogojih in o delitvi dohodka ter pridobiva osebni dohodek v skladu z načelom delitve po delu in s povečanjem produktivnosti njegovega in skupnega družbenega dela. 2. Temeljna organizacija združenega dela je temeljna oblika združenega dela, v kateri delavci na podlagi svojega dela neposredno in enakopravno urejajo medsebojna razmerja pri delu, upravljajo zadeve in sredstva družbene reprodukcije, odločajo o dohodku in o drugih vprašanjih svojega družbenoekonomskega položaja. Vsak del delovne organizacije (podjetja, zavodi ipd.), ki pomeni delovno celoto, v kateri se uspeh skupnega dela delavcev lahko potrdi kot vrednost na trgu ali delovni organizaciji in je lahko na tej podlagi samostojno izražen, imajo delavci pravico organizirati kot temeljno organizacijo združenega dela. Delavci temeljne organizacije združenega dela v sestavi delovne organizacije imajo pravico svojo temeljno organizacijo združenega dela izločiti in jo konstituirati kot samostojno organizacijo na način, ki ga določa zakon. Z organiziranjem temeljne organizacije združenega dela v sestavi delovne organizacije ali z njeno izločitvijo iz sestava delovne organizacije se ne smejo kršiti pravice delovnih ljudi v drugih delih omenjene organizacije niti interesi in pravice te organizacije kot celote, ki izhajajo iz medsebojne odvisnosti pri delu ali iz skupnega dela z združenimi sredstvi in ne enostransko spreminjati medsebojne obveznosti. 3. Dohodek razporejajo delavci v temeljni organizaciji združenega dela za svoje osebne in skupne potrebe ter za razširitev materialne osnove združenega dela in dvig njihove delovne sposobnosti. Od dohodka kot uspeha njihovega skupnega dela v organizaciji in skupnega družbenega dela, ki ga ustvarijo na trgu in v vseh medsebojnih odnosih in zvezah v različnih oblikah delovnega sodelovanja in skupnega poslovanja, pripada delavcem za zadovoljevanje njihovih osebnih in skupnih potreb del v sorazmerju z njihovim delom in s prispevkom k uspehu in razvoju organizacije, ki so ga dali s svojim delom. Vsakemu delavcu v organizaciji združenega dela gre v skladu z načelom delitve po delu osebni dohodek, ki je sorazmeren uspehom njegovega dela in njegovemu osebnemu prispevku k uspehu in razvoju organizacije, ki so ga dali s svojim delom, sedanjim in minulim delom v njej. Delovni uspeh in osebni prispevek delavcev k uspehu in razvoju organizacije združenega dela sta, poleg drugih osnov in meril, določenih po načelih vzajemnosti in solidarnosti, osnova in merilo tudi pri odločanju o uporabi sredstev, izločenih v organizacijah združenega dela za njihove skupne potrebe. 4. Delavci v temeljni organizaciji združenega dela določajo osnove in merila za razporeditev dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke v skladu z osnovami in merili, ki jih določajo samoupravni sporazumi in družbeni dogovori. Če se delavci ne ravnajo po osnovah in merilih, ki jih določajo samoupravni sporazumi ali družbeni dogovori, oziroma če takšnih sporazumov ali dogovorov ni, z razporeditvijo oziroma delitvijo pa se kršita načelo delitve po delu ali normalen potek družbene reprodukcije, se lahko z zakonom določijo ukrepi, s katerimi se zagotovijo odnosi, ki ustrezajo omenjenim sporazumom ali dogovorom, oziroma ukrepi, s katerimi se zagotavlja enakopravnost delavcev pri uporabi načela delitve po delu. 5. Vsakemu delavcu v združenem delu z družbenimi sredstvi je zajamčeno, da uresniči s svojim delom vsaj tolikšen osebni dohodek in vsaj toliko drugih pravic, da sta zagotovljeni njegova socialna varnost in stabilnost. Višina osebnega dohodka in obseg teh pravic ter način njihovega uresničevanja se določijo s samoupravnim sporazumom oziroma družbenim dogovorom ali z zakonom, odvisno od splošne stopnje produktivnosti skupnega družbenega dela in od splošne stopnje produktivnosti skupnega družbenega dela in od splošnih razmer okolja, v katerem delavec dela in živi. 6. S svobodno menjavo svojega dela z delom delavcev v organizacijah na področju izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva in drugih družbenih dejavnosti kot delu enotnega procesa družbenega dela zagotavljajo delovni ljudje svoje osebne in skupne potrebe na teh področjih, s takšnimi odnosi se zagotavlja delavcem v omenjenih dejavnostih enak družbenoekonomski položaj, kot ga imajo delavci v drugih organizacijah združenega dela. Delavci v organizacijah združenega dela družbenih dejavnosti in uporabniki njihovih storitev ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti in določajo s samoupravnimi sporazumi in pogodbami medsebojna razmerja, pravice In obveznosti. Samoupravne interesne skupnosti lahko ustanavljajo delovni ljudje kot uporabniki tudi za zadovoljevanje določenih osebnih in skupnih potreb in za uresničevanje svojih interesov na podlagi vzajemnosti in solidarnosti, pri čemer določajo na samoupravni podlagi svoje skupne in posamične obveznosti do omenjenih skupnosti ter svoje skupne in posamične pravice, ki jih v njih uresničujejo. Zakon lahko določa obvezno ustanavljanje interesnih skupnosti, načela za njihovo organizacijo in za medsebojna razmerja delavcev zainteresiranih področij dela ter obvezno plačevanje prispevka interesnim skupnostim za financiranje njihove dejavnosti po načelih solidarnosti in sorazmernosti prispevka z osebnimi dohodki delavcev oziroma ekonomsko močjo drugih zavezancev. 7. Sredstva, ki jih delavci v temeljni organizaciji združenega dela razporedijo za razširitev materialne osnove dela, so kot del skupnih sredstev družbene reprodukcije namenjena za razširitev materialne osnove dela v njej in v družbi kot celoti v skladu z njihovim interesom, da jih uporabljajo v njej ali da jih združujejo s sredstvih drugih organizacij za skupno delo in poslovanje. Z zakonom se lahko skladno z ustavo oziroma pokrajinskim ustavnim zakonom začasno oiheji razpolaganje z delom sredstev družbene rekrodukcije ali naloži obvezno združevanje dela omenjenih sredstev za financiranje določenih nujnih potreb družbene reprodukcije. 8. Organizacije združenega dela so v okviru samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, družbeno-politične skupnosti pa v okviru svojih z ustavo določenih pravic in dolžnosti dolžne, v skladu z načelom vzajemnosti in solidarnosti poskrbeti za ekonomsko in drugo pomoč organizacijam združenega dela, ki zaidejo v izredne ekonomske težave, in nastopiti z ukrepi za njihovo sanacijo, kadar je to v družbenem interesu. Organizacije združenega dela zagotavljajo same ali v okviru samoupravnih sporazumov po načelih vzajemnosti in solidarnosti sredstva za zaposlovanje, prekvalifikacijo in uresničevanje drugih pridobljenih pravic delavcev, kadar zaradi tehnoloških ali ekonomskih razlogov njihovo delo v organizaciji ni več potrebno. — ^ _----” ---"rt" jam združenega dela določene ma terialne obveznosti za ustvarjanj« skupnih sredstev, da se izpolnijc naloge iz prejšnjih odstavkov 9. Za zadovoljevanje z ustavt oziroma s pokrajinskim ustavniit zakonom določenih splošnih druž “enih potreb, ki jih uresničujejc v družbeno političnih skupnostih, plačujejo delavci iz dohodka te meljne organizacije združenega de la ah iz svojih osebnih dohodkov na podlagi zakona določene davke za te potrebe. Obveznosti delavcev in organizacij združenega dela do družbe-no-političnih skupnosti se določajo odvisno od sposobnosti gospodarstva, da v skladu z doseženo stopnjo produktivnosti skupnega družbenega dela in s potrebami materialnega in družbenega razvoja. ki ustrezajo možnostim gospodarstva in dolgoročnim interesom razvoja produkcijskih sil družbe, zagotovi zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi in potreb razširjene reprodukcije, ter odvisno od sposob- nosti organizacije združenega dela/ da v skladu s splošnimi obve^j nostmi gospodarstva ter z uspen dela in doseženim uspehom z?g0* tovi delavcem v ustavi določene pravice. To načelo se uporablja tudi j vseh drugih primerih, kadar drus-beno-politične skupnosti v okvir1* svojih, v ustavi oziroma v pokrajinskem ustavnem zakonu določenih pravic in dolžnosti s svojinn akti začasno omejijo razpolaganje s sredstvi, ki jih upravljajo organizacije združenega dela. ali jn*1 naložijo, da jih morajo zdjružiti.^ 10. Zoper organizacijo združenega dela, ki ne izpolnjuje svojih/ z zakonom določenih obveznosti/ ali ki s svojim poslovanjem huie oškoduje družbene interese, ali Je v njej bistveno skaljeno uresničevanje samoupravnih pravic delavcev, se sme ob pogojih in po P°' stopku, kot to določa zakon, nastopiti s posebnimi, v rakom! določenimi začasnimi ukrepi. 11. S tem amandmajem so na' domeščene določbe 11. iri 12. čl®-na. tretjeea odstavka * s. čle^a in drugega odstavka 18. člena ustave SFRJ. Amandma XXII 1. Svoje delo in sredstva družbene reprodukcije v osnovnih organizacijah združenega dela delavci oogosto združujejo v podietjih, zavodih in drugih delovnih organizacijah ali drusih oblikah združenega dela, vštevši tiste, ki onravljajo kreditne in bančne ter zavarovalne posle, da povečajo dohodek v osnovni organizaciji združenega dela. zboljšajo lastno in skuo-no delo in razvijajo lastno in skuono poslovanje ter dvignejo orodukfivoost skupnega družbenega dela. Medseboina razmerja v teh organizacijah urejajo delavci s samouoravnim sporazumom o združevanju na podlagi enakonravnosti. zagotavljajoč v vseh teh razmerjih neodtujljivo nravico delavca, da na nodlagi svojega dela upravlja zadeve in sredstva družbene reprodukcije ter odloča o dohodku, ki ga ustvari temeljna organizacija združenega dela, v kateri dela. Statut in drugi splošni akti organizacije, v kateri so združene temeljne organizacije združenega dela, ne smejo biti v nasprotju s samoupravnim sporazumom 0 združevanju. Temeljne in druge organizacije združenega dela so nosilci pravic in obveznosti, ki jim pripadajo po ustavi, zakonu in samoupravnem sporazumu o združevanju. 2. Dohodek, ki ga temeljne organizacije združenega dela z združevanjem dela in sredstev ter s poslovnim sodelovanjem z drugimi organizacijami skupaj ustvarijo v obliki obresti od kredita ali v kakšni drugi obliki, je sestavni del njihovega dohodka, ki _ga ustvarijo s svojim celotnim poslovanjem in jim pripada s°razmerno z njihovim pri-sPevkom k ustvarjanju omenjenega dohodka. 3. Organizaciji združenega dela, ki uporablja pri svojem Poslovanju združena sredstva drugih organizacij združenega dola, ki imajo po tem naslo-vu pravico do deleža v njenem dohodku, morajo biti v doseženem dohodku zagotov-Jjena sredstva za osebno in skupno porabo delavcev ter sfedstva za razširitev mate-ri,alne osnove dtla glede na njen prispevek k skupnim delovnim uspehom. Merila za ugotavl,anje sred-stev za osebno in skupno po-rabo delavcev ter prispevka £ skupnim delovnim uspe-nom se določajo s pogodbo v skladu z enotnimi načeli o ^druževanju sredstev, ki jih določa zvezni zakon, in s sa-JPoupravnimi sporazumi ter družbenim dogovorom o teh merilih. ni mogoče pridobiti nobenih 'astninskih ali drugih trajnih Pravic. Pravica do deleža pri dohodku druge organizacije naslova združevanja sred-stev ugasne s tem, da se sMadno z enotnimi načeli o 2druževanju sredstev in skladno s pogodbo vrnejo oziroma amortizirajo sredstva, z zdru-djvijo katerih je bila ta pra-. Ica pridobljena. Druge vza-!emne pravice in obveznosti naslova združevanja sred-stev se uresničujejo v skladu 8 Pogodbo. 4. Organizacije združenega dola smejo vlagati sredstva družbene reprodukcije v tuji-m uporabljati sredstva tu-)m oseb ob pogojih in v me-jan, ki jih določa zvezni zakon. Pravic tuje osebe do sred-8y6v, ki jih vlaga v organiza-npo združenega dela v drža-'■ ni mogoče po sklenitvi po-Sodbe zmanjšati z zakonom 3,1 drugim aktom. s- Da razširiio materialno Osnovo dela, lahko organiza-npe združenega dela zbirajo donarna sredstva občanov in ,lrn poleg vračila teh sredstev Ugotovijo tudi nadomestilo 23 vložena sredstva v obliki doresti, ali še drugih ugodnosti. 6. Medsebojna kreditna raz-Jddnja organizacij združenega dela in njihova razmerja z dnugimi osebami v okviru Mmditnega sistema se urejajo Skladno z enotnimi načeli, ki J m določa zvezni zakon. S pogodbami o medseboj-nin kreditnih razmerjih med organizacijami združenega de-la in o njihovih razmerjih a drugimi osebami v okviru Kreditnega sistema ni mogo-ee izven meja obveznosti, ki Jm določa zakon glede pogojev in vračanja kreditov, do- ločati še drugih obveznosti, s katerimi bi bile omejene v ustavi določene pravice delavcev. 7. Da bi uresničile skupne interese pri zagotavljanju denarnih sredstev za opravljanje in širjenje svoje dejavnosti, lahko organizacije združenega dela, interesne skupnosti in družbeno-politične skupnosti s pogodbo ustanavljajo banke kot posebne organizacije združenega dela, interesne nje kreditnih in drugih bančnih poslov. Organizacije združenega _ dela, interesne skupnosti in družbenopolitične skupnosti ter druge draž-beno-pravne osebe, ki združi io svoja sredstva v banki, upravljaj.) njene posle v skladu s pogodbo o njeni ustanovitvi in z njenim statutom, ki se sprejme v skladu z omenjeno pogodbo. Sredstva, ki jih ustvari s svojim poslovanjem, razdeli banka, po izločitvi dela za osebne in skupne potrebe delavcev, ki delajo v njej, in za zboljšanje materialne osnove njihovega dela, v skladu s svojim statutom med družbene pravne osebe, ki so v njej združile svoja sredstva. Iz dela sredstev, ki so združena pri njej in iz dela razdeljenih sredstev, ki jih je ustvarila s svojim poslovanjem, oblikuje banka rezervni sklad. Sredstva, ki se razdelijo iz dohodka banke, smejo biti obdavčena le kot dohodek oseb, na katere so bila razporejena, in le po predpisih in v prid družbeno-politične skupnosti, kateri se plačuje davek od njihovega dohodka Poslovanje bank, ki se nanaša na zbiranje hranilnih vlog občanov, pravice in obveznosti bank v zvezi s tem poslovanjem ter pravice občanov, da pridobijo iz naslova svojih hranilnih vlog poleg odgovarjajočih obresti še druge pravice, ureia zakon skladno z enotnimi načeli kreditnega sistema. s. Organizacije združenega dela. interesne skupnosti, družbenopolitične skupnosti in druge družbene pravne osebe, ki svoja stva združujejo v zavarovalnih in drugih denarnih organizacijah, imajo glede upravljanja omenjenih organizacij in glede delitve načeloma enake pravice, kot jih imajo družbene pravne osebe, ki svoja sredstva združujejo v banki. Pravice občanov — zavarovancev do udeležbe pri upravljanju in druge njihove pravice določa statut skladno z zakonom. Organizacije združenega dela, interesne skupnosti, družbeno-po-litične skupnosti in druge družbene pravne osebe imajo v organizacijah združenega dela, ki se poleg drugih dejavnosti ukvarjajo tudi z bančnim ali podobnim poslovanjem. da pridobivajo dohodek, načeloma enake pravice kot družbene pravne osebe, ki združujejo sredstva v banki, in sicer v delu, ki se nanaša na omenjeno poslovanje. Ustanavljanje in poslovanje organizacij združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev, se urejata skladno z načeli združenega dela in samoupravljanja, medsebojnega vpliva na poslovno politiko v okviru njihovega sodelovanja s proizvajalnimi in drugimi organizacijami, skupnega prevzemanja rizika in skupne odgovornosti za razširjanje materialne osnove in povečanje produktivnosti dela v produkciji in blagovnem prometu ter ustreznega deleža v dohodku, ustvarjenem s tem sodelovanjem. S tem amandmajem so nadomeščene določbe četrtega odstavka 19. člena ter četrtega in petega odstavka 29. člena ustave SFRJ. DANILO BAJAT NEKAJ INFORMACIJ, DA SE BOSTE LAŽJE ODLOČILI ZA DOPUST Vabijo gore in morje Velika izbira krajev — Nekoliko višje cene — Z malo dobre volje bomo lahko vsi prispevali k uspehu letošnje akcije »Očistimo Slovenijo« Tudi letos bomo združili prijetno s koristnim in svoj letni dopust izkoristili tako, da si bomo nabrali novih moči in okrepili zdravje za nadaljnje delo. Čas beži, mesec april rok za oddajo prijav za letovanje se nagiba h kraju. Upamo, da ste vsi, ki ste se odločili za letovanje v svoji delovni enoti dobili cenike in prijavnice za bližnjo sezono. Rok vračila prijavnic je 30. 4. 1972. Zavlačevati z oddajo prijavnic pomeni otežkočati delo pri izdelavi razporeditve prijavljenih v posamezne počitniške domove. Delo želimo opraviti kar najhitreje tako, da bodo člani kolektiva že do kraja meseca maja pismeno obveščeni kam bodo razporejeni. Med drugim moramo omeniti tudi to, da vsem željam prav gotovo ne bo moč ustreči. Čeprav so kapacitete ležišč za to sezono neizpremenjene, bodo nastopile težave ker skoraj vse do sedaj prejete prijavnice glase za letovanja v Pelegrinu. Pripomb na račun razporeditve verjetno ne bo malo. Upoštevali jih bomo po najboljši presoji, stalne »nergače«, ki svoje zahteve hočejo uveljaviti za vsako ceno pa bomo preusmerili. Upamo in želimo, da bo vsak razporejen po najboljši možni varianti morda tudi v Portorož, Strunjan ali Selce saj ni nikjer tako slabo, da se ne bi dalo prijetno preživeti svoj dopust. Navedemo naj samo en primer. Če letujemo v Pelegrinu plačamo samo bivak (ležišče) 7,00 din na dan medtem, ko v Portorožu koristimo ležišče in tri obroke hrane samo za 10 din. Navedene cene veljajo za delavce podjetja in nezaposlene družinske člane. Vse to navajamo v premislek. Res, da je počitniški dom v Portorožu odmaknjen od obale, pa je letovanje ugodno, saj je dovolj svežega zraka, brez hrupa in organizirana prehrana. Pričakujemo razumevanja in zadovoljni bomo vsi. Za lažjo orientacijo navajamo še naslednje podatke o zmogljivosti in času koriščenja domov. Počitniški dom Štev. hišic Štev. ležišč Prehrana DA NE Cas koriščenja od do Strunjan 2 6 DA 19. 6.— 3. 9. Pelegrin pri Umagu 4 23 NE 1. 5.—30. 9. Selce camp 2 10 DA 15. 6.—15. 9. Selce privat 3 sobe 7 DA 1. 7.—31. 8 Portorož 6 24 DA 19. 6.— 3. 9. Fiesa 2 12 NE 1. 5.—30. 9. Krvavec 1 10 NE neprekinjeno Cene letovanj so v primerjavi z lanskim letom nekoliko višje. Manj za delavce in nezaposlene družinske člane, nekoliko več za člane ožjih družin, ki so zaposleni saj le-ti prejemajo regres iz svojega naslova zaposlitve. Polno ceno penzionov pa plačujejo tuji gostje. Cene pension dni so naslednje: Počitniški dom Polna cena odrasli din Polna cena otroci din Strunjan 47,00 35,00 Umag 11,00 9,00 Selce camp 23,00 18,00 Selce privat 39,00 34,00 Portorož 37,00 28,00 Fiesa 7,00 6,00 Krvavec — let. sez. 6,00 8,00 Krvavec — zim. sez. 10,00 6,00 Delavci »Hoje« nezapos. druž. člani ter upokoj. pod. Otroci delavcev Člani ožje Tuje osebe in^ svojci, ki niso ožji čl. druž. od 4 do 10 let zap. izven »Hoje« otroci od 4—10 let ostali nad 10 let 16,00 10,00 47,00 35,00 47,00 7,00 5,00 11,00 10,00 18.00 12,00 7,00 23,00 18,00 30,00 13,00 7,00 39,00 35,00 42,00 10,00 7,00 37,00 29,00 37,00 5,00 3,00 7,00 6,00 12,00 3,00 3,00 3,00 6,00 8,00 5,00 3,00 6,00 6,00 10,00 Letovanje je možno in se regresira od 3 do največ 10 dni. Turistična taksa je vračunana le v ceni počitniškega doma Selce camp. Izmene v vseh domovih so po že ustaljeni praksi ob 12 uri. Goste naprošamo, da navedeno upoštevajo. V primeru predčasnega prihoda vaš predhodnik ni dolžan hišico izprazniti pred 12 uro. Za zaključek naših informacij pa še nekaj vrstic na račun čistoče v domovih, okoli njih oziroma povsod koder se pojavimo. Znano nam je, da prav v letošnjem letu teče akcija »OČISTIMO SLOVENIJO«. Ta naslov nam dovolj jasno pove, da ne samo v svojem najožjem krogu temveč povsod v širšem prirodnem okolju nenehno negujemo čistočo, saj je to tudi prva pot k dobremu počutju in zdravju. Veliko govorimo o pozitivnih učinkih turizma in to v družbenem in ekonomskem smislu, vendar na drugi strani že čutimo ne-gativne posledice. Nevzgojen turist je »SOVRAŽNO« razpoložen do narave, do okolja, uničuje vegetacijo, onesnažuje okolje z vsemi mogočimi odpadki sodobne civilizacije in danes skoraj ni kraja, kjer ne bi bile vidne posledice njegovega razdiralnega uničevanja. ZAKAJ TAKO? Potrudimo se vsi. Res ni vseeno kako bomo imeli urejeno okrog naših počitniških hišic, kako se bomo počutili mi in tisti, ki bodo prišli za nami. Z malo dobre volje in čuta do okolice in s trohico dela bomo dali vzgled drugim in tako tudi mi podprli akcijo »OČISTIMO SLOVENIJO«, ki je smela a koristna. !• S. PRED PRVOMAJSKIMI PRAZNIKI Srečanje z našimi delovnimi jubilanti Kot že vsa druga dosedanja srečanja z delovnimi jubilanti je bilo tudi minulo srečanje v prostorih restavracije Rio. Na tem srečanju so se zbrali vsi tisti, ki so zdaj napolnili 10, 15, 20 ali 25 let dela v našem podjetju. Kot smo že na prvi strani našega glasila zabeležili, je tudi tokrat govoril glavni direktor dipl. inž. Jože Kovač. Teh nekaj posnetkov, ki jih objavljamo na tej strani, pa je fotoreporter napravil na tem tovariškem srečanju, ki bo vsem ostalo v najlepšem spominu. Naj zdaj zapišemo še imena tistih, ki so zadnji torek v aprilu praznovali svoj jubilej. 25 let: 1. VOLJČ ANTON — DE Mizarstvo I. 2. NARTNIK JERNEJ — DE Polhov Gradec 3. CERK ANA — Galanterija Podpeč 4. JENC JOŽE — Galanterija Podpeč 5. KOLARIČ MARIJA — Galanterija Podpeč 6. REPAR DORA — Galanterija Podpeč 7. ŠILC JOŽE — DE Uprava 20 let: 1. BERGANT FRANC — DE Mizarstvo II. 2. GRIMSlČ JOŽE —- DE Tesarstvo 3. KORENČIČ JANEZ — DE Tesarstvo 4. PETELIN ANTON — DE Tesarstvo 5. MOČNIK ANTON — Galanterija Podpeč 6. ŠINKOVEC ALOJZ — Galanterija Podpeč 7. USNIK VIDA — Galanterija Podpeč 8. ZVOLJENEK ANTONIJA — Galanterija Podpeč 9. MARN IVAN — DE Uprava 15 let: 1. MATEŠA VINKO — DE Mizarstvo L 2. JELOVŠEK ANDREJ — DE Mizarstvo L 3. PAVLOVIČ ANTONIJA — DE Mizarstvo II. 4. ERJAVEC VALENTIN — DE Mizarstvo II. 5. MAVSAR HENRIK — DE Tesarstvo 6. REPAR JANEZ — DE Tesarstvo 7. JANŠA JANEZ — DE Polhov Gradec 8. KOPRIVEC ALOJZIJA — DE Polhov Gradec 9. ATAJIČ OMER — DE Škofljica 10. CERK MARIJA — Galanterija Podpeč 11. JARC IVANKA — Galanterija Podpeč 12. KRANJEC IVAN — Galanterija Podpeč 13. MARINČIČ MARIJA — Galanterija Podpeč 14. NOVAK FRANCKA — Galanterija Podpeč 15. SUHADOLNIK MATILDA — Galanterija Podpeč 16. ZALAR PAVLA — Galanterija Podpeč 17. ŽOT IVANKA — Galanterija Podpeč 18. PREBIL JOŽE — DE Uprava 10 let: 1. JELNIKAR ANTON — DE Mizarstvo II. 2. NAJGER VLADO — DE Mizarstvo II. 3. BOŽNAR PAVEL — DE Polhov Gradec 4. GRBEC FRANC —• DE Polhov Gradec 5. HRIBERNIK JANEZ — DE Polhov Gradec 6. PUSTAVRH AMALIJA — DE Polhov Gradec 7. ŠAJN STANE — DE Škofljica 8. RUPAR JOŽE — DE Rob 9. MAZI MARIJAN — Galanterija Podpeč 10. NOVAK TEREZIJA — Galanterija Podpeč ČESTITAMO ! Že četrt stoletja zvesti našemu podjetju Dve desetletji v podjetju Petnajst let elani našega kolektiva Kolektiv podjetja Jubilanti, ki so že deset let pri nas LASTNA STANOVANJSKA POLITIKA V PODJETJIH »HOJA« IN »GALANTERIJA« Srednjeročno programiranje stanovanjske graditve Na podlagi svojega programa za reševanje stanovanjskih potreb bodo delovni ljudje v svojih temeljnih organizacijah združenega dela samostojno določali del sredstev, ki bodo namenjena za stanovanjsko graditev — »Stanovanjski anketni list« bodo prejeli vsi zaintere- Potrebe po uspešnejšem reševanju stanovanjskih problemov so narekovale Resolucija o nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva. Zakon o programiranju in financiranju graditve stanovanj ter Zakon o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu, ki jih je objavil Uradni list SRS, št. 5/72. Bodoči razvoj stanovanjskega gospodarstva moramo namreč zasnovati in usmerjati za daljše razdobje in ga prilagajati družbeno ekonomskemu razvoju. Stanovanje moramo uveljaviti kot dolgoročno dobrino z vsemi njenimi ekonomskimi in socialnimi značilnostmi. natančno izdelan program. V zvezi s tem je inujno preučiti : 1. stanovanjsko stanje v delovni organizaciji glede na doseženo raven zadovoljenih stanovanjskih potreb; 2. obseg in struktura po- Občina in delovna organi- novanjske politike v srednje- nadaljnjemu delu mora biti treb po stanovanjih; zacija imata po zakonu o pro- ročnem obdobju. Njenemu osnova dobro premišljen in 3. cilj zadovoljevanja sta- gramiranju in financiranju stanovanjske graditve pomembno vlogo. Nujno je, da se odpravi na stanovanjskem področju tista socialna diferenciacija, ki je posledica prepočasnega uveljavljanja ekonomskih odnosov ter čvrstih socialnih kriterijev. Z željo, da bi se zagotovila sredstva za družbeno pomoč občanom z nižjimi osebnimi dohodki ter mladim družinam, bo predpisala občinska skupščina obvezen prispevek za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Ta prispevek se bo zbiral v solidarnostnem stanovanjskem skladu, ki bo samostojna pravna oseba. Prispevek bodo dolžni plačevati vse organizacije združenega dela, skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji ter občani, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb. Pri določanju pogojev za posojila, ki se bodo dajala iz solidarnostnega stanovanjskega sklada, .se bo predvsem upoštevalo socialno stanje posojilojemalcev. Na podlagi svojega programa za reševanje stanovanjskih potreb, bodo delovni ljudje v svojih temeljnih organizacijah združenega dela samostojno določali del sredstev, ki bodo namenjena za stanovanjsko graditev. Naj-nižja višina sredstev, ki je namenjena za te potrebe, pa je že določena s samoupravnimi sporazumi. Za posojila iz teh sredstev mora veljati načelo, da so do njih upravičeni ma stanovanja, ali rekonstruirajo obstoječe stanovanjske hiše in stanovanja. Odplačilna doba teh posojil ne sme biti daljša od 25 let, obrestna mera pa ne višja od 2% odobrenega posojila. Po čl. 8 Zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj so organizacije združenega dela dolžne sprejeti s splošnim aktom program za reševanje stanovanjskih potreb svojih delavcev. Ta program mora biti izdelan za dobo, za katero se bo sprejel občinski program stanovanjske graditve, ki pa ne sme biti krajši od petih let. Tako je delovna organizacija dolžna opraviti vse priprave za določitev lastne sta- predvsem delavci, ki ob lastni udeležbi grade ali kupujejo nove stanovanjske hiše oziro- PRAV JE, DA TUDI VI TO VESTE Deljena krivda Zanimiv primer iz sodne prakse o krivdi za nesrečo pri delu Glede zanimivosti, predvsem pa zaradi pouka, kako sodišča v praksi izvajajo zakonite predpise o varstvu pri delu v primeru nesreč pri delu, objavljamo v celoti članek »DELJENA KRIVDA«, ki je bil objavljen v strokovni reviji »Delo in varnost«, št. 1/72. Dne 30. 8. 1969 se je na delu v tovarni obutve telesno poškodovala nekvalificirana delavka Vikica P. Takrat je na stroju za oblikovanje notranjikov delal delavec Anton P., ki se je med delom za krajši čas odstranil od stroja. V času njegove odsotnosti sta pristopili k stroju Vikica P. dn njena sodelavka Jožica T. ter brez naloga nadaljevali delo na stroju, pri čemer je Vikica P. vlagala vanj notranjike, Jožica T. pa je s pritiskom na dva gumba sprožila delovanje stroja. Do nezgode je prišlo na ta način, da je Jožica T. pritisnila gumbe takrat, ko je imela Vikica P. levo roko še v stroju. Posledica je bila poškodba roke, z amputacijo dveh prstov. V pravdi, v kateri je zahteval zavod za socialno zavarovanje od tovarne povračilo stroškov zdravljenja in nadomestila osebnega dohodka Vikice P., je tovarna trdila, da ni bila opisana nezgoda v nobeni zvezi z zanemarjanjem predpisanih varnostnih ukrepov, temveč sta nezgodo zakrivili delavki sami, ker sta se samovoljno in brez naloga lotili dela na stroju. Na podlagi podatkov dokaznega postopka je sodišče I. stopnje tožbenemu zahtevku zavoda za socialno zavarovanje do polovice ugodilo, medtem ko je presežno polovico zahtevka zavrnilo. Sodišče I. stopnje je namreč ugotovilo, da sta nezgodo zakrivili deloma navedeni delavki sami, deloma pa tudi tožena stranka s tem, da je že prej odrejala ali dopuščala na tem stroju delo v dvoje, čeprav je iz varnostnih ozirov potrebno, da dela ma stroju en sam delavec (ker ne more istočasno vlagati n-otra-njikov in pritiskati na gumbe). Pritožbo tovarne proti obsodilnemu delu sodbe je sodišče H. stopnje zavrnilo zaradi naslednjih razlogov: Iz podatkov republiškega inšpektorata za delo, iz navedb same tožene stranke ter iz izpovedb zaslišanih prič skladno izhaja, da je bilo varno delo na predmetnem stroju zagotovljeno samo v primeru, če je delal pri tem stroju en sam delavec. To pa zato, ker je delovna operacija na tem stroju takšna, da je treba po vložitvi notranjikov v stroj s pritiskom na dva gumba sprožiti delovanje stroja, s čimer je onemogočeno, da bi s pritiskanjem gumbov zaposleni delavec istočasno vtaknil roko v stroj. Prav iz razloga, ker sta delali v kritičnem času na tem stroju dve delavki, je prišlo do predmetne nezgode. ko je delavka Jožica T. pritisnila na gumbe v hipu, ko je imela Vikica P. levo roko še v stroju. Sodišče I. stopnje je v tej zvezi pravilno ugotovilo, da zadene del krivde poškodovano Vikico P. samo, ker se je brez naloga in samovoljno lotila dela pri tem stroju ter pri tem zanemarila potrebno skrb za previdnost. Vendar je treba pritrditi nadaljnji ugotovitvi sodišča I. stopnje, da zadene del krivde za navedeno nezgodo tudi toženo stranko. Vikica P. dn Jožica T. sta kot priči (soglasno izpovedali, da sta že prej večkrat po nalogu mojstra delali na tem stroju v dvoje, tj. skupaj z delavcem Antonom P. Po izpovedi Jožice T. se je to zgodilo večkrat tudi brez naloga mojstra Š. M., vendar je le-ta tako ravnanje videl in dopuščal. Tudi delavec Anton P. je pri zaslišanju pred inšpekcijo dela potrdil, da je Vikica P. že prej večkrat skupaj z drugim delavcem delala na tem stroju. Iz teh izpovedb zanesljivo izhaja, da je odgovorni mojster 5. M. v nasprotju s predpisom II. odstavka 7. člena Spl. pravilnika o higienskih (in tehničnih varnostnih ukrepih pri delu odrejal na nevarno delo delavko, ki za to (delo ni bila usposobljena, pri čemer je odrejal in dopuščal na tem stroju delo v dvoje, čeprav je bilo takšno delo p-o navedenih ugotovitvah v .nasprotju z varnostnimi predpisi in pravili. Prav takemu nepravilnemu ravnanju mojstra Š. M. je treba pripisati, da sta si delavki Vikma P. in Jožica T. upali sami in brez naloga začeti z delom v dvoje na navedenem stroju. Očitno je, -da bi tega ne bili storili, če navedeni mojster takšnega nevarnega načina dela me bi bil že večkrat prej sam odrejal, ali pa ga v nekaterih primerih vsaj dopuščal, namesto da bi ga bil od vsega začetka najstrožje prepovedal. Samovoljni pristop Vikice P. k delu v dvoje na tem stroju je bil torej vsaj deloma nosledica opisanega nepravilnega ravnanja mojstra, nastala nezgoda pri delu pa je s tem nepravilnim ravnanjem nedvomno v vzročni zvezi. Končno je treba pripisati toženi stranki v krivdo tudi dejstvo, da njen delavec Anton P. v času svoje odsotnosti stroja ni izključil iz pogona, čeprav bi bil to moral iz varnostnih razlogov storiti. • Spričo vsega tega je sodišče I. stopnje upravičeno ugotovilo, da zadene odgovornost za posledice predmetne nezgode pri delu ne samo poškodovanca Vikica P., temveč tudi toženo stranko, kot odgovornega delodajalca, nri čemer je sodišče I. stopnje tudi pravilno ocenilo stopnio obojestranske krivde v sorazmerju 50 % proti 50%. Služba za varstvo pri delu novanjskih potreb z vidika delovne organizacije; 4. specifičnost zahtev po zadovoljevanju stanovanjskih potreb; 5. možnosti delovne organizacije, da bi zagotovila sredstva za realizacijo programa. • Da bomo lahko izdelali srednjeročni program stanovanjske graditve v naši gospodarski organizaciji so nujni določeni podatki, ki jih lahko da le vsak posameznik sam. Vsled tega smo (izdelali »Stanovanjski anketni list«, ki ga bodo — kolikor ga že niso — prejeli v teh dneh vsi zainteresirani delavci. Obrato-vodje so zadolženi, da poskrbijo v svojih obratih, da bo ta anketni list res dobil vsak zainteresirani delavec, ga izpolnil in vrnil. Obratovodje morajo do 31. 5. oddati vse izpolnjene anketne liste ref. za družbeni (Standard na Upravi. Na tega referenta (se lahko tudi (Obračate z eventualnimi zahtevki za pojasnila v zvezi z anketo. Apeliramo na vse člane kolektiva, da vzamejo to anketo resno. Podatki in odgovori naj bodo resnični in točni. Pri tem pripominjamo, da bodo bodoče komisije pri reševanju prošenj v zvezi s stanovanjskimi problemi v prvi vrsti reševale tiste primere delavcev, ki bodo v tej anketi navedli, kako in kdaj nameravajo svoje stanovanjske težave rešiti. Programiranje naše bodoče stanovanjske politike bo tako slonelo na resničnih potrebah in planih delavcev. K boljšemu programiranju pa bo pripomogla tudi analiza že prehojene poti in uporaba izkušenj preteklosti. • Ker je izdelava programa stanovanjske graditve pomembna tako za člane kolektiva, kot tudi za delovno organizacijo kot celoto smatramo za nujno, da bodo organi samoupravljanja določili in zadolžili strokovni team, ki bo na podlagi analitično obdelanih in preciznih argumentov, dejanskih potreb in realnih možnosti delovne organizacije izdelal predlog tega programa. S potekom svojega dela bi team občasno seznanjal vse člane kolektiva, da bodo le-ti lažje odločali o ciljih, 'ki naj bi jih dosegli s programirano stanovanjsko izgradnjo. Program stanovanjskih potreb, sestavljen za srednjeročno obdobje, to je vsaj za 5 let, bo tako postal osnovni dokument za določitev višine sredstev, ki jih bomo v bodoče namenili reševanju stanovanjskih potreb v okviru podjetja, zato zahteva izdelava in sprejetje tega programa visoko stopnjo odgovornosti in realnosti od vseh sodelujočih. MARIJA LOGAR KDO NAM POMAGA PRI USTVARJANJU NAŠE PROIZVODNJE Priprava širokih tračnih žagnih listov Zagni listi, ki se uporabljajo na bločnih tračnih žagah, se pripravljajo po naslednjem zaporedju: — spajkanje — lotanje v brezskončno obliko — dajanje notranje napetosti — valjanje — pritlačevanje zob — brušenje in egaliziranje — nanašanje stelita in brušenje Na naši žagi Škofljica uporabljamo tračne žagne liste širine 140 mm in debeline 1,3 mm. Nabavljamo jih pri tovarni »Kordun« v zvitkih — rolah. Nao bratu jih brusač s škarjami odreže na dolžino 9500 mm in spajka na stroju za spajkanje. Pred spajkanjem poševno obrusi oba konca žagnega lista v širini ca. 14 mm. Poševno obrušenje se opravi na posebnem brusilnem stroju z lon-často brusilno ploščo, ki vpeti žagni list točno in čisto obrusi. Tako obrušena oba konca žagnega lista se potem vstavita v spajkalni aparat. Pred tem se obrušene dele namaže s spajkalno pasto. Med obrušene dele se vloži srebrni trak za spajkanje širine 15 mm, točno naravna oba konca žagnega lista, stisne, pritisne na sredino spaj-kanja oglje, ki se segreva. Segrevanje je električno in se opravlja postopoma, do okrog 720° C. Ko srebrni lot steče se segrevanje izključi. Opusti se vpetje žagnega lista, medtem ko pustimo vložke iz oglja še vpete, da se žagni list popolnoma ohladi. Na ta način se ta del žagnega lista od prejšnjega segrevanja popusti, da ni vkaljen — pretrd. Za dobro spajkanje žagnih listov je potrebna precejšnja praksa in natančnost delavca. Najvažnejše je, da so vsi deli žagnega lista in spaj-kalnega aparata čisti, da se žagni list med spajkanjem enakomerno segreje, da se ga ne pregreje in da se ga vpetega ohladi. • Vse omenjene naprave, to • je škarje, brusilni strojček • in spajkalni aparat so od • firme »IDEAL« iz Zahodne • Nemčije, ki pa po začetnih • težavah prilagajanja delajo • brezhibno. Spojen žpgni list se na spoju dobro očisti in potem se na stroju za valjanje da žagnemu listu notranjo napetost. Omenjen s.troj ima pritiskalne valje skozi katere se pošlje žagni list. Pritisk se doseže z zateznim kolesom. Bistvo, da žagnemu listu damo notranjo napetost je v tem, da srednji del žagnega lista podaljšamo. Ker se med žaganjem na prednji strani, to je v coni zob žagni list segreva in pri tem razteza, se na ra- čun že dane notranje napetosti to izenači in žagni list lepo teče po kolutih ter ne zahaja. Za popravilo tračnih žagnih listov je na delovni mizi še ravna plošča in nakupovalo s priborom. Če pride do napak na žagnem listu (da ni raven hrbet, prevelika ali premajhna notranja napetost, zvitost ali poškodba od tujega telesa v hlodu) ga mora brusač s pomočjo križnih kladiv in stroja za valjanje zopet usposobiti za normalno obratovanje. To delo zahteva od brusača precejšnjo mero znanja, rutine in prakse. Nadaljnja priprava žagnih listov se v glavnem opravlja strojno, predvsem priprava zob, to je tlačenje ter brušenje in egaliranje zob. Stroj za tlačenje zob je sestavljen iz stroja in stojal po katerih teče žagni list. Stroj ima pogonski elektromotor s katerim se preko prenosnih mehanizmov pomika žagni list skozi stroj ter opravlja pritlačevanje ter egaliziranje roba na širino. Vse te operacije se zaporedno opravljajo za vsak zob posebej v delovnih taktih. Bistvo pritlačevanja zobnih konic je, da namesto klasičnega raz-f perjanja (kjer se vsak zob zase izmenično levo in desno razperi) vse zobne konice enako povečamo. Zob se pritlači na podlagi stiskanja oziroma vlečenja materiala. Ena pritlačitev zadošča za približno 5 brušenj. Zmogljivost stroja do 30 zob na minuto. • Samo delo zahteva natančnost % in uporabo pravilnih tlačnih • sornikov in pravilne izbire in • nastavitve nakovala ter krivine % za pritlačevanje. Zagni list s pritlačenimi zobmi se nazadnje nabrusi na avtomatskem stroju za brušenje tip Cana-S, ki je povezan s strojem za egaliziranje zob tip EMS. Omenjena dva stroja sta povezana med seboj z gibljivo kardansko osjo, tako, da delata v istem delovnem taktu. Glavni stroj (Gana S) brusi zobe s hrbtne in prednje strani. Zadnji stroj EMS pa brusi zobe z obeh strani. Tako pride žagni list iz dveh strojev končno pripravljen za delo. Zmogljivost omenjenih strojev je 20—50 zob/min. Konstrukcija in delovanje glavnega stroja Gana S) je v glavnem ista, kot stroj za brušenje polnojarme-niških listov, ki smo ga že opisali v prejšnjem glasilu, le da ima do^ datna stojala, po katerih teče tračni list. Stroj za egaliziranje, ki stoji v povezavi za njim, ima pa nalogo, da pomika žagni list skozi stroj in obrusi pod kotom zobno konico z obeh strani. O Omenjena strojna grupa za bru- • šenje je v glavnem prirejena % tudi za brušenje žagnih listov 0 katerih konice so poboljšane s • »Stelitom«. »Stelitiziranje« ali Q nanašanje stelita je prišlo do 0 veljave pri žaganju tropskih le- • sov. Omenjeni lesovi vsebujejo • v sebi veliko mineralov v obli- • ki kristalov, tako da je nave- • den žagni list iz krom-vanadije- • vega jekla pri delu takoj oto- • pel. Z varjenjem stelita (poseb- • na sestavina trdih kovin) na 0 zobne konice pa se je uporab-0 nost žagnih listov tudi za žaga-0 nje tropskih lesov zelo pove-0 čala. Zelo dobro so se taki 0 žagni listi obnesli tudi pri ža-0 ganju bukovine in ostalih do-0 mačih trdih listavcev. Naprava 0 za nanašanje ali varenje steli-0 ta je podobna varilnemu avto-0 genemu aparatu, le da je po-0 trebno še stojalo z naležnimr 0 valjčki za postavitev in premi-0 kanje žagnega lista med samim 0 varjenjem. Zagni list se normalno pripravi kot za navadno brušenje, le da se po pritlačevanju na konico zoba s prednje strani nanese kapljo stelita in potem brusi in egalizira kot je že prej opisano. En nanos stelita zadostuje približno za 5 normalnih brušenj. Trajnost oziroma zmogljivost pri delu pa pri takem žagnem listu povečamo za večkrat, tako da se omenjena ob- delava žagnih listov izplača tudi če ne žagamo tropskih lesov. 0 NA ŽAGI ŠKOFLJICA OME-0 NJEN AGREGAT 2E S PRIDOM 0 UPORABLJAMO, KER SO SE 0 POKAZALI RES DOBRI REZUL-0 TATI. ANTON TEHOVNIK Stelitiziranje tračnih žagnih listov Stroj za brušenje in egaliziranje tračnih žagnih listov Naprava za spajkanje tračnih žagnih listov Stroj za pritlačenje zob V NASI KOČI NA KRIŠKI PLANINI Nujna obnovitvena dela Čimpreje bi se bilo treba dogovoriti za udarniško delo Naše podjetje je že od leta 1963 lastnik koče na Kriški planini, ki so jo leta 1959 udarniško zgradili člani kolektiva Tesarstvo. Po dvanajstih letih je seveda kočo že načel tudi zob časa, še posebno pa kamnito škarpo pred kočo in pa leseno ograjo okrog nje. Bred štirimi leti so bile pre-lakirane zunanje stene koče, zdaj pa je spet čas za to opravilo. Prav bi bilo, da bi letos lakirali tudi notranjo stensko oblogo, pa okna, vrata in stropne nosilce v dnevni sobi. Čas bi tudi bil, da bi v kuhinjo napeljali stropno plinsko luč ter postavili plinski štedilnik. In še nekaj, v kuhinji bi lahko obesili še eno visečo omarico. To pa seveda še ni vse. Rešiti je treba tudi vprašanje smetiščne jame in greznice. Ne bi bilo napak, če bi, tako rkoit mnoge druge koče na Krvavcu, tudi naša koča dobila svoj televizor. Kako prijetno bi bilo to za tiste, ki se mudijo v koči v zimskih mesecih. Naj povem, da imajo nekatere koče tudi svojo samopostrežbo z vinom, pivom in radensko. Seveda, pri vsem tem se zastavlja vprašanje, kako vse to opraviti. Menim, da bi obsežna dela pri prestavitvi ograje, postavitev nove betonske škarpe, izkop smetišč- ne jame ter ureditev greznice niškim delom. Ta dela je tre- opravili že spomladi z udar- ba končati najkasneje do 10. junija, ko pastirji priženejo živino na planino. Seveda pa naj bi potem imeli udeleženci tega udarniškega dela tudi prednost pri bivanju v koči. JANEZ GABROVŠEK Tole je naša koča na Kriški planini, ki je bila zgrajena že leta 1959, pa bi jo bilo treba letos nekoliko obnoviti. TEKMOVANJE V KEGLJANJU ZMAGAL JE TEHNIČNI SEKTOR Že zdaj začetek priprav na jesenska tekmovanja Kegljišče pri gostilni Pečarič je bil prizorišče zagrizenih kegljaških borb med obrati Hoje. Po večtedenskih borbah je ekipa tehničnega sektorja pokazala največ vzdržljivosti, kar je pripisati mladosti ter izkušenosti, saj se člani te ekipe redno športno udejstvujejo. Volje za zmago, za prestiž ni manjkalo nobeni izmed devetih ekip. Vsi udeleženci tega tekmovanja pa že zdaj mislijo na jesensko sezono. Pričakovati je, da bodo letos slabše uvrščene ekipe organizirale preko polletja posebne treninge. Pravijo, da morajo uresničiti pravilo •. »Prvi bodo zadnji, zadnji bodo prvi«. REZULTATI: 1. Tehnični sektor — 4684 podrtih kegljev, 2. Tesarstvo I — 4607; 3. Parmova I — 4501; 4. Parmova II — 4340; 5. Tesarstvo II — 4306; 6. Škofljica — 4218; 7. OGE — 3914; 8. Slomškova — 3872; 9. Komercialni sektor — 3813. Najboljši posamezniki: 1. Kern (Tehnični sektor) 191 (povprečno štev. podrtih kegljev), 2. Pirc (Parmova I) 177, 3. Žitnik (Tesarstvo I) 174, 4. Karaš (Parmova I) 173, 5. Žgajnar (Tesarstvo I) 173, 6. Erčulj (Tesarstvo II) 172, 7. Oven (Parmova I) 170, 8. Tehovnik (Tehnični sektor) 167, 9. Kordiš (Škofljica) 167, 10. Logar (Tehnični sektor) 166 kegljev. KERN BOJAN, dipl. inž. ZAPOSLOVANJE IN UVAJANJE DELAVCEV V Način spoznavanja človeka Piše: DRAGO REDENŠEK V vsakdanjem življenju spoznavamo lastnosti ljudi skozi prakso svojega izkustva. Pri tem načinu spoznavanja nam je potrebna zelo dolga doba, da se prikopljemo do tistih znanj, ki nam omogočajo, da lahko človeka hitro in dokaj pravilno ocenimo. Kljub temu je to spoznavanje zelo subjektivno in pogojeno z našimi napakami. Navadno smo nagnjeni k temu, da dajemo kratke neobjektivne in prehitre ocene. Poleg teh subjektivnih pristopov obstajajo skozi zgodovino celo določene vede, katerih predmet je spoznavanje človeka. Znana je kiro-logija, pri kateri beremo človeku usodo iz poteze na roki,- fiziognomika napoveduje človekove lastnosti na podlagi obraznih potez; grafologija pojasnjuje človekove lastnosti na osnovi pisave; astrologija čita usodo človeka iz pozicije zvezd itd. Dokazi v zgodovini kažejo, da ti pristopi spoznavanja človeka niso zanesljivi in dostikrat islonijo na 'osnovah, ki nam znanstveno niso dostopne. Da hi bilo spoznanje človeka pri zaposlovanju v podjetju čimbolj zanesljivo, se običajno poslužujemo poleg subjektivne ocene v človeku še: a) šolskih spričeval; b) preizkusnega dela; c) delovne karakteristike. Vsi ti trije podatki nam dajejo neko okvirno sliko o človeku, ki pa ni povsem zanesljiva. Skozi šolska spričevala spoznavamo človeka na splošna in strokovna znanja, šolske ustanove, zainteresiranost človeka pri pridobivanju znanja itd Vendar praksa lepo kaže, da ljudje z odličnimi spričevali običajno pri delu ne uspevajo posebno do- bro. Vzrokov za ta pojav je več. Lahko šolski programi niso prilagojeni praksi, lahko se je nekdo učil samo za dobre ocene, ni pa osvojil znanja itd. Pri delovni preizkušnji tudi spoznavamo človeka na svojstven način. Hitro vidimo, kako se znajde, kaj zna, kakšen je njegov delovni učinek in kakšen je njegov odnos do sodelavcev. Kljub tem podatkom pa ocena po preizkušnji ni zanesljiva, ker lahko delavec tedaj mnogo bolj zainteresirano dela, ko pa kontrola preneha, popusti. Poleg te pomanjkljivosti pa so lahko vzrok neuspeha v preizkusni dobi tudi sodelavci, organizacija, vodenje itd. Tudi delovna 'karakteristika delavca je dobro sredstvo za spoznavanje delavcev pred zaposlitvijo. Razvidna je deloma iz delovne knjižice (čas zadrževanja v podjetjih — me- njanje podjetij), zdravstvene knjižice (bolovanja) in iz informacij, ki nam jih posredujejo delovne organizacije, v katerih je delal delavec v zadnjem času. Toda tudi ti podatki niso povsem zanesljivi. Informacije o delavcu so dobre, vendar je delavec slab ali obratno. Vedeti moramo, da 'Oseba, ki daje informacije, prav lahko le-te potvarja, zaradi nekaterih namenov ali pa mirna sama zanesljivih informacij. Vsi ti pristopi so pri sprejemanju delavcev v rabi, vendar so neznastve-ni. Edini zaenkrat zanesljivi in znanstveni pristop za spoznavanje človeka so psihološki testi, s katerimi merimo stopnjo razvitosti določene sposobnosti. Testov je zelo veliko. Nekateri merijo splošno inteligentnost, drugi pa spet samo specifične sposobnosti. Testi so v bistvu preizkusi človekovih zmožnosti. Imajo eno zelo dobro lastnost, da vse kandidate podredijo pri preizkusu enakim pogojem in zahtevam, ter nam na ta način posredujejo razlike med ljudmi. S testi merimo znanja, sposobnosti, pa tudi značajske lastnosti. Testi vsebujejo naloge ali situacije, na katere mora kandidat odgovoriti ali reagirati. Te reakcije se točkujejo in tako dobimo določene vrednosti uspeha na testih. Na osnovi uspehov na testih sklepamo na stopnjo razvitosti določene lastnosti pri kandidatu. B. Postopki pri sprejemu delavca na delo V literaturi je navedeno veliko postopkov in metod za sprejem delavcev v podjetje. Kljub temu dandanes v malokaterem podjetju sprejemajo delavce tako, kot bi jih morali. To je tudi do neke mere razumljivo, ker je tempo dela v naših 'podjetjih izredno dinamičen, fluktua-cija delovne sile zelo velika, zahteve proizvodnje nestabilne itd. Vendar moramo jasno ločiti dva načina sprejemanja ljudi v podjetje: a) sprejem delavcev za nov oddelek, izmeno, halo ali celotno tovarno; b) dopolnjevanje delavcev na izpraznjena in nova odprta delovna mesta. (SE NADALJUJE) OHO! AHA! BREZ BESED OPOZORILO V hotelu je na vratih viselo opozorilo.- — Prosimo vse goste, da ne prijemajo električnega stikala z mokrimi rokami, dokler ne poravnajo svojega računa. WtVlVtViV /n i rr: ivn n BREZ BESED OTROŠKA USTA Teta je vprašala vsevednega Janezka: — Ali veš, zakaj ribe ne govorijo? — Tudi ti bi, draga teta, onemela, če bi vselej držala glavo v vodi! BREZ BESED BREZ BESED SPI EDI j j / !: 'jj\ \\ BREZ BESED SMEH Ves objokan je sin pritekel k materi: — Očka se je udaril s kladivom po prstu. — Zaradi tega pa vendar ni treba jokati! — Tudi sam sem tako mislil, pa sem se smejal, ko je oče stokal zaradi bolečin. DARILO Škot je imel doma velik sadovnjak s čudovitim sadjem. Nekega dne je poslal kraljici Elizabeti polno košaro svojega sadja. Ko je čez čas pismonoša prinesel kraljičino zahvalno pismo, je Škot začudeno vprašal: — Kje pa je košara. BREZ BESED BREZ BESED ŠKOT — Koliko stane tale srajca? — vpraša Škot. — 30 šilingov, — odvrne trgovec. — To je predrago. — 20 šilingov. — Tudi to je predrago. — 10 šilingov. — Še vedno je drago. — Vzemite potem zastonj. — Hvala lepa. Dajte mi dve. BREZ BESED I w ^ BREZ BESED hoja GLASILO KOLEKTIVA PREDELAVE LESA LJUBLJANA HOJA — Glasilo kolektiva HOJA — PREDELAVA LESA LJUBLJANA, Langusova 8 — Odgovorni urednik Drago Redenšek — Ureja uredniški odbor: Alojz Cerjak, ing. Anton Majcen, ing. Ciril Mrak, Drago Redenšek, Anton Šuštar, Anton Tehovnik in Aleš Wabra — Tiska Tiskarna PTT, Ljubljana, Tržaška cesta 42.