Tečaj
XV.
List
gospodarske, obertnijske in národsk
Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer3fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl.30kr.
Ljubljani v sredo 14. januarija 1857.
Velika kmetijska razstava na Dunaji

zadnji
čas
9
vina od 3. do 8. majnika
9
- mašine
Oklic vsem živinorejcom in kmetovavcoin.
V 78. in 79. listu lanskih „Novic" smo govorili ob
in or od ja pa tudi od 14. aprila do 4. majnika.
Kdor nima na Dunaji cloveka, kterega bi pooblastil za razkladanje blaga in za pospravo po razstavi, mora to povedati razstavnemu odboru, da bo on to na njegove stroške
i
širno od te imenitne razstave in smo na drobno povedali: ki pa ue bojo veliki, storiti dal. Spremljavci živine naj bojo
kdaj bo in kako
kaj
bo obsegla,
kdo seje more udeleziti v obleki svojega kraja, ker tudi Dunajčani bodo opravo
in kaj je nje namen ali cilj in konec
N
y •
?	avslrijanskih narodov radi ogledovali kakor so jo lani
bravci tedaj že od lanskega leta vse to vedó;	Parižani. Kdor pošlje vina, ga mora poslati saj 6 stekle-
kteri pa morebiti naš list še le letos berejo, in pa hocejo	nic (flašk), na steklenici mora biti zapisano ime vina iu
v razstavo kaj poslati, naj si izposodijo imenovana dva lista,	letina, in vsaka steklenica mora dobro zapečatena biti. da zvedó kako in kaj.
Ker pa bo ta razstava, kakor se iz vseh kraj
Ker se bojo v razstavo zraven živine jemali vsi poljski
senozetni in gojzdni pridelki, tedaj vse žita, sočivje
cesarstva sliši, res zlo imenitna in bi se utegnil marsikdo ogeršica, predivo, konoplje, krompir
?
9
hmelj
pozneje kesati, da se je ni udeležil, se nam potreba zdi, brošč še enkrat glas povzdigniti in vabiti naše posestnike, velike itd., volna in male, naj v svojo in svoje dežele čast stopijo na
in se začno izpraševati: kaj tudi oni imajo, kar bi
repa
pesa
i
lan
buče
»
9 9
9
9
9
svila
čreslo, ježice, doge za sode, deske, škodlje , méd, vosek, moka, vino, ol, olje, žga-
nje
sir
noge
vredno bilo, da bi poslali v razstavo. Saj jim ne bo
naj
pošljejo karkoli hočejo, poslanj
benih drugih st
k
prizadj
kakor
da do bližnje dunajské
suho sadje, z eno besedo: vse kar se v kmetij-stvu prideluje in iz pridelkov izdeluje, se vidi iz tega, kako veliko stvari je za razstavo pripravnih, se vé da pose-buo takih, ki so posebno lepe, dobre in koristne.
Komur pa se morebiti pretežavno zdí, da bi sam svojo
živino ali ta in uni pridelk pripeljejo, da so žita ali karkoli robo na Dunaj spravil, naj se oberne do kmetijske dru bodi v pripravnih in čednih tružicah in kištah, in pa, da žbe svoje dežele: vsaka bode menda rada namesto nje dunajskému odboru tište male stroške povernejo, ki bojo za od peljanje živine ali blaga od železnice do razs
ga prevzela poslanje.
t
m za
Kraj ii ska kmetijska družba nam pa je
v
se
p o s p
po
cloveka na Dunaj
plaćati, ako nimajo zato kakosnega posebno naročila, naj razglasimo po „Novicah"
P
železnici se bovse na Dunaj in iz D
naja nazaj b
P
v •
P
9
kraj u skim gospodarjem, kteri imajo posebno lep i h in dobro, ne v dimu, posušenih in tedaj ne zaka-le z živino mora jenih češpelj in pa medií (sterdí) v lepem belem
kak človek iti, kteri pa bo na železnici potníno po najnižji in polnem s a to vj i v če d ii i h t r u ž i c a h : naj pošljejo
tarifi 3. klasa pl
imel.
Z drugo kmetijsko robo pani nikomur treba samému
to m uno kmetijski družbi v Lj ubijan o; kar veljá,
9
dda se na ze lez ni ci s tištim pi sinom, ki ga je znanje dá, da bo izbrala potem med ponujenim blagom
le
ze poprej od razstavi povedal, kaj ji bo po
bo plaćala ; le to prosi
, naj se ji poprej po písmu na
komisij
Dunaja prejel, ko je
La
še nismo mogli gotovo povedati, kt
d
se
najlepše. Izmed druzih domaćih pridelkov so méd pa tudi suhe češplje poglaviten pridelk; tedaj kmetijska družba želí, da bi bile v d u naj s k i razstavi vredno nadome-
bo razstava začela, in kdaj da mora živina ali druga roba štovane. Če pa ima kdo še tudi kaj
druzega lepega blaga
na Dunaj
biti
9
vedati
aedaj pa smo že v stanu, to natanko po- izmed imenovanih pridelkov, naj se oglasi tudi s tem pri
družbi v Ljubljani (v Salendrovih ulicah od Brega gori) Karkoli misii kdo na Dunaj v razstavo poslati (žita da se pomenimo in tako z „združeno močjo" pošljemo le le-
>
mora biti najrnanj pol mernika, oljnatih semen najmanj 5 fun tov), mora poprej in sicer zadnji čas do 1. marca
pega blaga na Dunaj na ogled.
sca) o d b nadpisom
liché Aus povedati :
v
ru te raj An das (»
t
su-	Vemo sicer, da marsikdo ima kako posebno lepo žito
s pismom na znanje dati pod ali kaj druzega lepega, in da bo tudi to naše povabilo bral,
Comité fur d
in W
thschaft- pa bo s nosom potnerdal rekoč: „pojte se solit; kaj se bom
îi L'	un O i ft	fl	|U	... ^ 4*. .il A « Jra^i. 4 M^ l*>k
V tem pismu mora natanko se s tem ukvarjal
i
kaj želi pos
vemo tudi, da dosti takih grajšakov
iti, in svoje ime in da bo odbor vedil, k
«
J
rriu pos
razloćno p o d p i s a t i, odgovor: ali se bo njegovo blago v razstavo vzelo ali ne
kteri se še změnili ne bojo za
to imenitno razstavo; če

in pa mu poslati tište k
s kteri
se b
Je i
pa bi po tein za ba vlj ice brali v časnikih , da se je njih dezela tako slabo obnesla, bojo pa pehali sramoto na k m e-
potem njegova tijske družbe, kakor da bi te mogle za celo deželo orati
živina
blago brez pl
vo
ali drugo
Dobro si je tedaj zapomniti, da ta pravilo, in sicer, kakor smo že
železnice vzelo itd
P
rek!
7e d je perse mora to
in t med kter
ejat

ajšak
al vémo tudi, da tud
kmet
nj ka
k
e r I i h d o
se bojo pri
b
9
je perva v našem cesarstvu, potegnili za
t do
"J
čas v 6
h, tedaj p
me
suseom
zgod
maco, in k
ne boj
k k
• »
dei žali, ko se bo dalo z
Kdor je iz Dunaja
řr-
tovilo v roke dobil, da se bo
jh
t
% t
njego
živina
m s se m a n j s i m i
k i za dobro
ali druga roba v razstavo vzela, mora po- ime d
kaj storiti.
tem to reč ta kn nika na Dunaj
napraviti,
žita in
ode živina do 10. dan ma j
k
te kinetijsk

pridelki od 14. aprila (malega trav na) do 4. maj nik
d dj
Posebno pa se
in i ce svoje po
n a s a j o k m e t i i s k e
deželi, da b
družbe na pod-gale z besedo iu
14
(G
v
pa vendar dolgo časa brez prenehanja godejo. Cloveški naravi nasproti večidel le možki pojejo. Nekteri znajo tudi kaj
. raca.
Gospodarske skušnje.
i na drevji pokončati) je neki kmet na malega govoriti, pa vsak po svoje. Golob, vrana
spodnjem Frankonskem pod vsako drevo postavil ponvo z zer javico in žvepla na-njo vsul, da je dobro pokadil vsako drev
glas je skorej le mehko
vsak jo drugace zavija.. Nekterih lajanje. Nekteri pa Ie gerdo krulijo, akoravno imajo lepo
Vse gosence je nek končal in lani 500 brent jabelk pride- pisane suknje, drugi v ruja ve hale zaviti pa neizrečeno pri
lal, ki jih je prodal za 1000 gold.., v tem, ko so dre njegovih sosedov gosence čisto pokončale
Tako bere
jetno prepevajo. Petje jim je duh, veselje in žalost. Skorej vsi imajo nekaj umetniškega duha; vsi zidajo gnjezda,
v sicer poštenem časniku „Frau. Bi.". Ali pa to kadilo go- nekteri jih umejo prav umetno napraviti. Nekteri dobro zi-sencarn res tako za kožo gré, kakor je tukaj povedano, bi dajo in lepo pojejo; nekteri pa kar nič ne znajo, drugi spet ne hotli glave zastavili; skušnje je pa vredno, ako je res le to ali pa le uno. V stanovanji se kaže gospodarjev duh
tako zdatno, ker se ob kratkem opravi da se ogenj ne napravi in da žveplje
le
svoje pljuča ne dobi
varovati se je, in okus, v petji njegovi obcutki. Nekteri, ki prebivajo v dima clovek v slabih kočah in ki ne vedó si s petjem časa kratiti, si lev
obleki dopadajo. Narava čudno igra in ljubi spremembe! Saj
kam
CP
9
se
kam
di si
ali
gle pokladat
w
J
je tudi metuljem namesto umetniškega duha gosenc le lepo
d
drevó) je zato dobro, zlasti pri
obleko dala!
hruškah, da serčna korenina ne more navzdol v tla rasti,
On in ona se velikokrat dobi
razumita, imata svojo
ampak da se korenine razširijo bolj po širokém. Posebno je kuhinjo in naucita otroke marsikaj. Kteri izmed njih imajo
to vselej storiti, ako je spodnja zemlja globok lja.
doli
h- dobre glave, da jih tudi clovek zamore kaj naučiti. Nekteri
Kadar so korenine do kamnitih tal prišle, se morajo
lahko učé
i
drugi težko, drugi tudi novih pesem in besedi.
zakriviti, in prisilj
so tedaj na vse strani se razširjati; nekteri pa celo nic. Do dolocene stopnje, ktero prestopiti
to pa stori
9
da
V •
se muzgine cevcice ne
morejo zlo razteg- morejo, vse po cloveški navadi delajo; se vé da več niso v
niti
9
muzga mora tedaj pocasi
teci
9
in to spet stori
da
drevo ne more novih cvetnih popkov nastavljati in tedaj
rej
k r e p k e j š
ganjaj
Posebno v černi, mastni
zemlji je tak tlak pod drevesom se bo kesal, kdor bo tako storil
hvale vreden; malokdaj
Tiči.
Po Scheitlin-u.
Srečni tički prebivajo in veseli prepevajo v zraku. Dovolj imajo prostora; da bi pač tudi vselej hrane imeli! Stvarnik dobrotljivi pa skerbi tudi za-nje. Nad glavo mi radujejo se in tudi moje serce si čudno k njim gori želi. Dajmo njih telesce in njih naturo natanjčniše preiskati.
Tiči in čveteronogate živali so po zunajni postavi čio
noge s persti
veku zlo podobni. Glavo, vrat, persi, trebuh, kar vse lahko razločimo, imajo tudi te stvari. Clovek ima roke.
, vol pa ima namesto teh sprednje noge in tic ima peru-tnice. Pa tudi na koncu oskubljenih perutnic lahko vidimo dolge, sorašene, tanke košiće, ki so perstom podobne. Osku-ben tič ima zavolj hoje pokonci večjo enakost s človekom kakor čveteronogate živali, ktere po vseh štirih hodijo. Ker je že Platon cloveka enačil tiču, je enkrat greški Pavliha Diogen prinesel v Platonovo šolo oskubenega petelina, in ga med učence vergel z zabavljico: „To je Platonov clovek!"
Samo tičem je dano tako imajo tudi pljuča, serce,
n
HH "	mĚJ	u
srečnimbiti, da imajo perje. Sicer želodec. jetra, itd. se vé da niso
tudi brez mozganov. Tudi imajo životu vedno pretaka. Spé vsako noč
i	I
rudečo kri, ki se
po celem
9
pa ne celo zimo, ka
9
postavimo, gad in jež; kakor clovek vstanejo vsako
kor
jutro in vsak večer spet zaspé
Tiči živé v zraku
9
te
daj bi jim lahko rekli: zračnice. Kakoršni pridejo na svet, taki ostanejo do smerti in se ne spremené nič, samo da rastejo. Tudi ne slečejo nikoli kožuha, da bi novega ob-
lekli
9
kakor gosence
delajo
9
ampak oni ostanejo vedno
srajco. Torej pri njih bolj kakor pri nas suknji se meri mož".
v tistem, ki so ga na svet sabo přinesli. Kadar se sku-bejo, si le stari kožuh popravljajo. Včasih ima ona dru-gačno kikljo, kakor on skuknjo in tudi sinček drugačno
velja pregovor:,, Po Mnogo izmed njih iina lepo pisane oblačila, kakor metulji. Vjužnih krajih btvajoči so naj lepše pisani. Gorkota in svitloba tudi obleko polepšate; saj je tudi tisti clovek veliko živejše barve, kteri je večidel na solncu v prosti naravi, kakor tisti,
čepí.	,	toli
Nekteri tiči tudi znajo prav lepo peti, za kar imajo mnoge posebne priprave v gerlu. Njih petje je res kaj prijetno, kadar svoje mnogoverstne pesmi drobijo in jih glasno
ki vedno med zidovjem
stanu. Tii jih clovek prekosi in bolj visoko zleti
brez pe
rutnic. Stari ljudj
V oboj ih so
so prerokovali le po ticih in čveteronožcih si mislili zlo obdarované
ovane živali in prašali ;
tiči ali čveteronožci popolniši? Čveteronožci so popolniši
pa tici letajo.
Nekteri
tiči
zmiraj v enem kraji stanujejo, nekteri
skorej povsod; ti po mocvirjih, uni po vodah, nekteri se tudi preseljujejo kakor kočniki. Povodně živali so veliko bolj zabite od tistih, ktere na suhem
v •
w w
u°
Pri tičih bi
znala enaka biti, pa saj tici nikoli v vodi ampak le na vodi stanujejo. Njih velikost od kolibrička do postojne je mno-
goverstna
9
kakor njih živež.
Skorej
se navadijo v suž
nosti na vse cloveške jedila. Vkrotijo se vsi lahko; pa ne
vsi kaj navadijo. Rastejo hitro in vendar doživé visoko sta
rost kakor južni papiga in severni krokar
Nog
in klj
ima vsak po svoje vstrojene. Na njih obrazih se vidi ve
selj
9
jeza
9
lenoba in še vec drugega
žalost,
Pri nižjih živalih ne nahajamo nikjer take mnogoverst
nosti
Tušek
Starozgodovinski pomenki.
Skiti nikdar niso bili Slovani.
Spisal Davorio Terstenjak.
(Konec.)
V drugi polovici sedmega stoletja pred Kristom, toraj malo pred Ezehielom, so razvili Skiti veliko moč in sovražtvo. Ko so namrec Kimerce iz evropejskih stanovališč izgnali, so planili v Azijo, premagali Mede in zadobili gospodarstvo čez vso Azijo; celó skoz Palestino so prišli do Egipta; vendar so se na prošnje Egipčanov bogato obdarjeni nazaj povernili, in po 28letuem vladanji od Medov zavoljo ropa nj a in stiskanja iz Azije pregnani bili
i
Od T a n a i s a do Visle, toraj v historiški
dobi,
nahajamo Skito-Sarmate, dalje od ustja Ti rasa in Hipanisa do vi rov Bor y ste na. Tukaj toraj ne mo-
ni od ustja
remo sedežev Slovanov iskati.
T u d i
Istra do Karpatov, ker tam so stanovali Daki in Geti. Od virov Borystena gori dalje proti severju so pa bile nastanovljene finske plemena, toraj bi Štovanom le
okrozje od virov Visle in kar je zemlje od virov Borystena v ravni meri do baltiškega morja ostalo, ker na levem pobrežji Visle so že stanovali germanski rodovi. Ta prostor je za tako sila velik narod pre maj hen; mogli so tedaj še tudi dru gro okrožje posedovati, in to le spet zamore biti zemlja
Herad
103
i
1. Just 2, 5.
ega
morja do Karpatov od inej s ar- V zgodovini se bere, da so Ložanje z morsko soljo, usnjem
in istriškim vinom verlo barantali. Res so se pred kakimi
do v i r o v Drave.
od jazransk
mat i ski h J a z y g o v
Prof. Dr. Ilwof «e je prederznil terditi, da Slovani	50 leti še precej s kupčijo vkarjali in po nji lepe denarce
obcasu, koso Kelti planinske dežele (Alpenlánder) posedli,	v deželo donašali, toda ona kupčija je sedaj večidel vsa
to bi bilo proti koncu 4. stoletja pred Krist., niso še prišli	zaspala. Le poredkama se še narajma, da kakošen usnjar
do Volge.
svojega kljuzeta z usnjem otovori in ga cez gojzd íjuliske
Ker pa že od leta 1500 pred Krist, od Volge do planine) na kraške in isterške terge tira, kjer jih je pred
Bory
haj
Skit
bi si bili
S
leta 400 pred Krist, s silo
predreti do baltiškega morja,
nekoliko leti na tergih v Kopru, Mujah, Ricmanih, Bakru, K a s t v i, Beluncu, Pazinu in več drugod do-
li e Venede že v ti dobi stanuvajoče naha- volj bilo, in so s svojo robo dobro kupčevali.
jamo
To bi bila k
ojska s Skiti, od ktere
bi nam vendar Herodot bil kaj povedal
Slovani so pre
Vlastniki Loža so bili, kakor Valvazor v XI. bukvah
.	'	v	*
stran 324. piše, Ložki gospodje. Ze v letu 1227 je bival
d Skiti v Evropo prišli, toraj že tukaj Albert
y
y
pozneje Ulrih , v letu
1282 je gospodoval pa
pred 1500 leti pred Kristom, in ob času, ko so Rusko Lozar. On in Herman in Volfrard
Kelti planinske let takraj Volge stanovali.
i
i— ali sta
vojili, so že več kakor jezero bila omenjena dva plemenitaža Rusko-va brata ali pa le
so ravno v tem letu bili
Pa tudi ostanjki skitiškega jezika pričujejo, da Skit
i • V
nikdar niso bili S
na primer
i

FI ay a lï] xvcùv žxv&kjzi". p
po
k i t i š k
strica, se za gotovo ne vé
planili čez neke kmetije bistriškega samostana, in so si jih usvojiti mislili, toda jim ni šlo po sreči.
V letu 1320 so
Pagaje2) „MbvtiXt] rj Ge\r\vr] naça Zxv&aig". Mesp
bili štirje bratje posestniki Loža, kteri so imeli tudi na Krasu in v Ipavi več grajšin in so krog in krog jako
m
Skitih
Zxv&ai". Sp T e m e r i n d i
s e
ok ocant
„En o v rov ocpdalpov xaléovai slovéli, od kterih so poslednjega gospodarja kmetje blizo veli pri Skitih 4) Maeotin Scytae Soteske poleg Ker ke ubili. V vedni spomin umora so
y
quod
significat
t
maris, potomci tukaj kamnitno groblo sčasoma
nakopičili, ktera
je
5
6
yy
TIodBiôécùv Oafiifiavcrádag". Poseidona T h a m i m a sa d
„Taoaváog"
po
kitiškem severni olen, j
še dandanašnji viditi. Pozneje so Loz pa ortenburški za njimi pa celjski gro tje pod svojo oblast spravili. Po smerti
»
das Rennthier
7
) Scythae C
montem G
cas u m appellavere, hoc est nive
did
rau- omenjenih grofov je přišel Lož z Ortenburgom in Ce-Skiti so lj em leta 1454 pa pod austrijansko oblast, v kteri se
Ka u k A m a a
imenovali Grauk

kar pomeni
gob
8
imeuujejo Skiti Oirpata; to ime pa v helen
skem jeziku pomeni
b i v k
y
O
imenujejo moza
)
pat
pa pomeni
biti
9
znajde še do današnjega dné, ne pa, kakor Megiser krivo terdi, v letu 1435. V tem letu je bil Lož le od Friderikove vojske obležen; ko je pa neki pogumen Ložan (Frank po
je
2Jxv &ai rovg (pvyaâag JlaQ& o v g imenu) vojsko vodja Krištofa Fladnicer-ja umoril
y
xaXovGiy. Skiti beg
menujejo Parth
itd
Iz vsega tega se lahko prepričamo, da niti z god
ke svedočanstva klasiških pisatelj
bil naenkrat obsedve konec, in obsedniki so urno svoje ko pita pobrali in jo od tod
ostanki jezika
ne gov orej
za
t
Skit
pobrisali, kar urniše so le mogli. Mestice je bilo zastran napadov ljutih Turkov z moč-
obzidano, kterega je pa že davnej
nim zidom krog in krog
V mali Azii ni nikdar bilo Slovanov razun unih, kteri
Krist, tam naselili. Imena Zagora, Carusa,
Sora niso slovanské, ampak me-dopersiške. Sama enakoličnost besed ne dokaže ničesa. Sicer bi mogli Afrikance
eo se po Her pa, Z
y
D
y
zob casa razrusil in so Lozanje večidel poderli. Nad mestom proti jutru se vidijo na prav stermem griču razvaline stapa le kavke gospodarijo. V notranjem
rega
gradu, v kterih
prostoru imajo Ložanke svoje gredice, v ktere kapus in za Slovake imeti, ker tudi drugo zelenjad sejejo. Blizo mesta je cerkvica sv. Roka,
Afriki je Nit
y
ali pa B
m
za K

kjer se mestnjani
pokopujejo; za cerkvijo
pa jama, iz ktere
ker se njih selo imenuje Korošk
Ozir
domačii

Ložka dolina.
ob hudem deževji voda hahlá, kakor iz šneperskega O b e r h a in meče kakor v Viru poleg Z a t i č i n e berlož-nje ali močerilce i proteus anguinus, človeške ribice) včn iz svojih podzemeljskih cemunov, kamor prijatli naravoslovja o poletnih dnéh radi zahajajo. V ti jami je, kakor so letni časi bolj ali manj deževni, tudi več ali manj vode ; da pa
Od več krajev prinašajo Novice od časa do časa zani-mive popise raznih krajev, le ložka dolina medií kakor borna in zapušena samica, kakor da bi v nji žive duše ne
ta voda, ki o povodnjih iz jame hahlá, ne doteka semkej
bilo, ktera bi za peró přijela in
od nje naravnih kraj
ra
iz merzle jame izza Križne gore, kakor gosp. Zorer terdi,
Una da
ampak po naših mislih o hudih nalivih le iz Blok. pride pa pod Steberkom na dan in je koj tako močna
y
dovednim bravcom kaj več omenila. Sam gospod Križno- precej neki mlin goni
(Dalje sledi.)
gorski nam, hvala jim
včasih. pa le preporedkoma iz tega
y
kraja kaj malega na znanuj ej
Lozka dolina je na Notranjskem, eno uro hodá proti
ezera. Meje nje so: proti jutru Loški
jutru od cerkniskega j potok, proti jugu
Juliške planine
pa Bloke (Obloke). V omenjeni fari je okoli 5000 prebi-vavcov, kteri v 23 večih ali manjših vaseh in v mesticu Ložu prebivajo, kteremu je Friderik III. v leta 1477 razne služek4
ubranska c z Javornik
kraj
y
vred
y
proti zahodu proti severju
Kralkočasno berilo.
Srečen Anzè,
Iz nemškega po ^Grirnmu^ prosto poslovenjeno.
V 1
enem gospodarj
Sedem let je sluzil Anžč pri žicu sedmega leta pa mu reče: „Gospod, moj čas j
0 bo-
5 pre
tekel
previlegije podělil, in ga v versto
t povzdignil
y
po
šel bi toraj rad domu k svoji materi. Dajte mi pri-
Gospod mu reče: ,,Služil si mi zvesto; kakoršna služba, takošno naj bo plačilo", in dá mu tako kepo zlata, kakor Anžetova glava. Anže prinese ruto, zavije kepo v njo,
pred se je pa le terg imenoval, zato se njegovi mestnjani
še dandanašnji večidel le ter žanje zovejo. Ložanje živijo naloži na herbet, se poslovi ter dandanašnji večidel le od poljodelstva. Kupčija jim ne gré	~~ - - «
kakor bi radi, menda zato ker so predeleč od velicih cest.
spi
pot proti domu
wV	~
Ko nekaj časa potuje, ga zlato breme tako teži
y
da
komaj še gre noga memo nogé
Kar ga sreća jezdec, ki
vesel in židane volj
berzem konji sedé prepeva in zvizga
Dr. Ilwof „Beitrage zur Gesch. der Alpen- und Donaul." str. 32 Hesycli II. 834,	» ^^ «---
32.
4. 27. 5) Pcin. 6. 7., Herodot 4. 59. 7
Hesych II, 578,
zant pod besedo fshavoi.
8
P li n i us
Her o dot S t e p h. By
„Oj", reče Anžč na ves glas, „kako prijetno je jezdariti,
ker jezdec sedi kakor na stolu, ne zadene na noben kamen,
da ne vé
19.
si lahko čevljev prihrani ter pride berzo naprej
y
kako
u
Ko ga jezdec sliši
v I
y
mu rece: „Zakaj pa ti. Anze
y
pešč hodis?44
yy
E kaj
y
to kepo moram dom« nesti; je sicer odgovorila, da je zadovoljna s temi pogoji; in ker jih je
plečmi hudo tišči; bi se toraj rad tega nerodnega bremena znebil4*. „Ves kaju, rece jezdec in obstoji,
zlato, pa ze ne morem glave po koncu deržati, tudi me med tudi zavezni odbor svajcarski v Bernu poterdil, ni
dvombe. da tudi véliki zavezni zbor, kteri nadome-
*	'	II I	m!	ř
menajva! jez ti stu je švajcarsko ljudovlado, bo ž njimi zadovoljen. To vse
dam konja, ti pa meni zlato44. „Iz serca radu, mu Anžé	je gotovo, čeravno besede, po kterih se je mirna sprava
vès vesel seže v besedo, „toda zagotovim vas, dovolj boste	dosegla, še niso natanko znane; pa lahko je uganili, da
imeli nesti.u Jezdec stopi s konja, vzame zlato, pomaga	bistvo njeno je tole: Švajcarji razpustijo vjete puntarje
Anžetu na konja, mu podá berzdo v roko, ter mu reče:	brez sodbe, pruska vlada pa se za vselej odpové pravici
„Ce hočeš, da naj hitro teče, moraš z jezikom cmakati in	do Neuenburga. In tako je tedaj novo leto tudi posled-
„hop
i
hop4* reci4*.
nja dva spodtikljeja odpravilo, ktera sta se štela v ovéro
Serčno vesel je bil Anze, ko
MfláfaÉyÉA^^H v ■■HJLMHflM n^mm^^
stanovitnega
je tako prost na konji
sedel in jezdaril. Cez nekaj časa se spomni, da konj še	.
hitreje zamore teči; začel je toraj cmakati in konja pod tija izcimila, ker Moldova in Valahija še niste vredjene
mirú: rusovsko-turško zadevo in pa prusko švajcarsko, — če se ne bo spet kje drugod kaka nova homa
y
vamp suvati. Konj jame dirjati
ker Anžé še počasnega
napolitanske in gerške zadeve tudi še ne popolr.ama porav
Casnik ..Austria4 je naznanil te duí: koliko
na ne.
jezdarenja ni bil vajen, se zveme s konja v neko grapo
tik njiv na tla. Ušel bi bil konj, ako bi ga kmet ne bil blaga se je lánsko leto (od januarja do oktobra) iz ptujih dežel v naše cesarstvo pripeljalo, koliko pa iz
vjel. Anze se pobere in se komaj spravi na noge. Bil je
nevoljen in rece kmetu
Jezdariti; je pač kaj nerodno
posebno na taki kljuzi, kakor je ta, ki ber
in
suje, da bi
našega cesarstva v ptuje dežele izpeljalo. I j a 1 o se je I a n i več kot predl ans kem ta čas kave (ko
si
človek kmali na njem vrat zlomil če raz njega pade; ttfa) za pol drugi milijon funtov.
vsem skupe}
jez se ze vec ne usedem na-nj. Vaša mir
pac bolj dopada; pri nji gi
človek
na kravica mi počasi, in ima
311/
4
mil. funtov) ;
po ma ranč in limon se je po vžilo
sira od nje. Ko
lahko
pri vsem tem še vsak dan mleka, puti liko bi utegnila taka kravica vredna biti?44 „No44, pravi kmet, če vam je že le tako všeč, vam dam kravo za va-
: kmet
700.000 več kot predlanskem; — ocisćenega ( laiiuiianega) cukra 4 mil. in 300.000 funtov več; — sirovega to baka desetkrát več, predlanskem le 2 mil. funtov, lani 20
mil. ;
kož za 2 mil. funtov več:
y
vina za 2 mil
sega konja
Neznano vesel mu seže Anžč v roko
tem zapisu se števili vse po funtihj; tudi
pa zasede konja in v berzem teku po cesti dirja
Anžč mirno
kravo pred seboj in premišlja srečno
barantijo. „Imam le košček kruha, in tega mi vendar, mi slim, ne bo manjkalo; si ga lahko, če se mi poljubi, s pu
funtov več
pre moga za 2 mil. funtov već; čeravno imamo v našem cesarstvu bogate jame pieoioga, se ga je vendar lani vpeljalo 127 mil. funtov; tuili železa se je zavolj železnic

veliko več vpeljalo;
zlata predlanskem 326, lani pa
trom namažem ali si s pomolzem kravo
om post režem
ce
sem zejen
y
in pijem mleko. Sercek, kaj se poželji Pri neki kerčmi ostane in od veselja poje včs kruh, ga je sabo imel in za poslednje peneze poluka polič ola.
nem domu. Vi
kar
v •
Potem gré s kravo naprej proti mater
je bila proti poldnevu zmiraj hujši
y
in Anžé je bil na
10.647 funtov, s r e b ra predlanskem 257 funtov, lani 241.411
funtov, zato, ker je dunaj«ka banka pomnožila svojo sre-berno gotovino; — bombaža iu prediva seje veliko več vpeljalo, volné pa manj; žita sploh se je zavolj dobre letine veliko manj vpeljalo kot predlanskem, le j e č
mena se je vpeljalo skor toliko kot predlanskem; tudi moke
polji, ki je celo uro dolgo. Zelo mu je bilo vroče in jeziku
HH HMHNMHHMHHHHHHI
se je za polovico manj vpeljalo.
Govorica, da bode
slin zrnanjkuje molzil bom kra1 drevesu in pod
yy
Hocem si pomagati44, si misli Anžč
yy
in mleko popil44. Pi
ki
k suhemu
kapo
da bi va-njo molzel ; pa ako
ravno
se trudi in trudi, mleka ni zagledal. Ker se je pa
ga
se nerodno obracal, tako hudo na čelo bei dolgo nič ne zavé.
epoterpezljiva
e, da se revež
zival z zad njo nogo na tla zveme in se
pelje
K sreči pride po cesti mesar, kteri na vozičku
P
v • V
svitli nadvojvoda Ferdinand M a k s izvoljen za kralja namestnika na Laškem, da bo pa zraven tega tudi obderžal višje poveljstvo ces. p o m o r s t v a , se ce dalje bolj uterduje; ako se to zgodi, bo stanoval svitli nad vojvoda v Milani, ene mesce v lelu pa bo prebival v Be netká h in v Terstu. — Se zmiraj so vsi časniki point popisov tistega groznega hudodelstva, ki seje v Parizu doperneslo zoper občespostovanega škofa; na drobno po-
pisujejo življenje pobožnega iu milodarnega škofa, ki je tudi
yy
Kaj se tukaj z vami godi?44 vpraša Anžeta in mu svojemu morivcu veliko dobrot skazal, — nasprnt pa tudi živ
pomaga na noge
1
ke pijače, ter rece:
mu vse pove. Mesar mu ponudi ne- ljenje ntorivca
Ditn á~kíi	/I» l.„ l*„ 1 :T„ f ir____________..	■ «
y
ki je
bilo poslednje leta polno madežev;
„Pite en malo, da ho boljše! Ki
ne da mleka, to je stara dima, ki že ni več za rabo
pra\ ijo
y
kakor da jo daste mesarj
44 Dete. dete!44 pravi Anžé m
y
se za
praska, „kdo bi
bro, če se tak brav zakolj
y
meso je za me preterdo in ni dosti tolsto. Pac dru
kdor ima takega preš i ča Čujte
}
I
da že 26. dan p. m. je sklenil to hudodelstvo, in ker se pri sodniskíh preiskavah obnaša popoinoma zaveden, ni misliti, da bi bil v norosti stegnil grozovito^ roko po živ-da je do- ljenji svojega vladika, kterega slovesní pogreb je bil vce-
to je kaj mesa, pa goveje raj (13. dan t. m.). Pravijo, da 17. dan t. m. pride mori vec pred porot no sodbo; tù se le se bo vse bolj go-
bil to vedil
Se
s
je,
je roba, in pa še klobáse44, tovo zveiilo.
Na Na p o I i t a n s k e m se je spet strasna
yy
ki
y
Anze44, rece mesar, „ker ste vi, vam
preši ča dati
u
reče Anžč, mu dá ki
„Bog vam poverni vaso prijaznost44,
) m vzame pr
(Konec sledi.)
V •
z voza.
Na j va; por je pora
• *
hocem za nesreća zgodila ; ponoći od 5. do 6. t. m. se je na eni naj
lepših napolitanskih ladij vnelo 27 centov smodnika, ki je na drobue ko«e in s strasnim gromom raznesel I a ( lijo. ktera je imela 70.000 pušk in pa nekoliko vojakov v Palermo peljati. 80 vojakov je konec vzelo, veliko pa jih je hudo ran
jenih; k sreči je prihitela angležka ladija berž na pomoć iu iz morja zajela več nesrećnih, ki bi bili sicer utonili. 7. dan t. m. je kralj sardinski odperl zbor deržavni. novica poslednjih dni je, da tudi tisti raz- Veliki knez rusovski Konstantin je zajuslil 6. dan t. m.
A A .	V	V	•	A
Noučar iz mnogih krajev

ki je
ojsk
S
Pru
Petrograd in se lia daljno potovanje podal,
na kterem bo
sijo in po ti vecji plamen vneti. Telegraf je 10. t. m. nvojo mater v Ni ci obiskal, potem pa nek tudi v Pariz
prinesel iz Pariza novico. a in f r a n c o z k a vlada
da
t r i i a n s k
k

šel, kjer se že v cesarskem poslopji Etisee dtlajo sjajne
P
b
kterimi se zamorete \ rarzalieviin svoie èanii
k
h misel sostavile pogoje, priprave za velicasten spiejem njegov.
m
« . •
nora y umili.
k
ka vlada
vlada if»
Cdgo
ednik: Dr. Janez bleiweis
Naliskar iu založnik : JoŽef BlàZnik