Leto VI.
KOČEVJE 16. decembra 1961
Cena 15 din
Ob dnem naše armade
Letos proslavljajo jugoslovanski narodi 20-letnico vstaje in hkrati tudi 20-letnico naše Jugoslovanske ljudske armade. Dvaindvajseti december, dan osnovanja Prve proletarske brigade, ki ga proslavljajo naši narodi kot dan svoje armade, zavzema v tem jubileju posebno mesto. Jugoslovanska ljudska armada se je razvijala skozi štiri leta osvobodilnega in revolucionarnega boja. Bila je oborožena sila naroda, ki se je boril za svojo nacionalno in socialno osvoboditev. Od partizanskih odredov, v začetku majhnih in slabo oboroženih, je Jugoslovanska armada zrasla ob koncu vojne v močno vojsko z okoli 800.000 ljudmi.
Partizanski odredi, razsuti po vsej državi, so s svojo taktiko (iznenadnimi napadi na manjše garnizone in dele sovražnikove vojske, rušenjem komunikacij, zasedami, itd.) že v prvih mesecih vstaje dosegli velike uspehe. Po petmesečni borbi se je pokazala potreba po večjih vojaških edinicah. Dozoreli so tudi pogoji za njihovo ustanovitev. Novoustanovljene brigade so bile sposobne napadati sovražnika
v večjih in utrjenih oporiščih. Zaradi takega vojskovanja je moral imeti sovražnik stalno v pripravljenosti vse enote na področju naše države, ki je bila vsa eno samo veliko bojišče.
Polna tri leta so se borili narodi Jugoslavije popolnoma sami, brez vsake pomoči. Osvobodilna vojska je imela samo tisto orožje in opremo, ki jo je odvzela sovražniku. Sovražnikovo tehnično premoč je premagovala
visoka morala ljudske vojske, odnosno naroda, ki se je boril proti okupatorju in hkrati proti vsem reakcionarnim silam v državi, ki so se borile skupaj z okupatorjem. Sele 1944 je prišlo do neposrednejših stikov z zavezniki, vendar smo si z lastnimi močmi izbojevali končno zmago.
Povprečno je bilo med vso vojno v Jugoslaviji stalno 500 tisoč vojakov (tu so vračunane tudi sile nemških satelitov), ki so se morali neprestano boriti proti jugoslovanskim narodnoosvobodilnim enotam. Sovražnik je imel v Jugoslaviji 447 tisoč mrtvih ih 549 tisoč zajetih vojakov, da o orožju in drugem vojaškem materialu sploh ne govorimo.
Narodnoosvobodilna borba je imela tudi revolucionarni značaj, saj je narod obračunaval z okupatorjem in hkrati tudi z ostanki bivše jugoslovanske boržuazije, katero so razen okupatorja podpirali še reakcionarni elementi v državah naših zahodnih zaveznikov. Z razvija-
njem naše vojske so se ustanavljali in razvijali še drugi borbeni organi in organizacije (narodna oblast, vojnoteritorialni organi, borbene politične organizacije itd.), ki so predstavljale osnovo nove države, katera se je takrat oblikovala.
Danes se naša ljudska vojska še razvija, da bi lahko v primeru potrebe lahko zaščitila medvojne in povojne pridobitve in dosežke naših narodov. Naša vojska je zrasla iz borbe ljudstva in tudi zdaj, v miru, neguje in razvija vse značilnosti ljudske revolucionarne vojske.
Iz razširjene seje ObK ZK Kočevje
Delo komunistov v SZDL
V Soboto 9. decembra je bila v Kočevju razširjena seja Občinskega komiteja ZK. Na dnevnem redu je bila razprava o delu komunistov v SZDL. V Kočevju in še v nekaterih KO SZDL so bili člani ZK premalo aktivni, zato se tudi delo ni moglo razviti. Komunisti so v društvih in ostalih organizacijah veliko napravili, delo v SZDL so pa zapostavljali.
Po izčrpnem poročilu tovariša Merharja se je razvila živahna razprava, ki se jo je udele-
žilo nad polovico udeležencev. Diskusija je povsem potrdila že v referatu sproženo stališče, da
Dnevu JLA
11. decembra je imel sestanek odbor za organizacijo proslav ob 20-letnici vstaje pri Občinskem odboru SZDL v Kočevju. Na njem so sestavili dokončen program prireditev, posvečenih Dnevu armade in hkrati 20-letnici vstaje. V okviru proslav Dneva armade bodo v občini Kočevje na pobudo odbora za organizacijo proslav naslednje prireditve:
— Razstava slik iz življenja in dela JLA ter predvajanje vojaških filmov je bila v Dragi 14. decembra, v Vas-Fari 15. decembra, v Predgradu pa bo danes 16. in jutri, 17. decembra, medtem ko še ni določeno, kdaj bodo v Kočevski Reki in Strugah.
— Danes, 16. decembra, ob 15. uri bo v Ribnici namiznoteniški turnir. Na njem bodo sodelovale ekipe iz Kočevja, Sodražice, Ribnice in pripadniki garnizije Ribnica.
— Danes ,16. decembra, ob 15. uri bo v Ribnici nogometna tekma med nogometnim klubom iz Kočevja in ekipo garnizije iz Ribnice.
Jutri, 17. decembra, ob 9. uri bo v Kočevju šahovski dvoboj na petnajstih deskah med ekipo garniziie iz Ribnice ter rezervnimi oficirji in podoficirji iz Kočevja.
Jutri, 17. decembra, ob 9. uri bo v Kočevju tekmovanje v kegljanju med ekipami aktivnih ali pa rezervnih oficirjev in podoficirjev iz Črnomlja, Kočevja, Ribnice in Blok Najboljša ekipa bo dobila prehodni pokal, tekmovanje pa bo pod pokroviteljstvom nar. heroja Jožeta Boldana-Silnega.
18., 19. in 20. decembra bo v Kočevju razstava Jugoslovanske lijudske armade, ki jo bo organizirala ljubljanska garnizija.
— 21. decembra ob 19. uri bo* v Seškovem domu v Kočevju svečana akademija.
— V petek, 22. decembra, bo v Ribnici proslava Dneva armade. Takrat bo dobila tudi ribniška vojašnica ime po narodnem heroju Mirku Bračiču.
V soboto, 23. decembra, bo organizirala kočevska mladina oddajo Kočevska v NOB.
Proslave bodo še po vseh večjih krajih v občini, po kolektivih m šolah. V tem obdobju bo še več predavanj rezervnih oficirjev po šolah, srečanj pripadnikov JLA in civil-, nega prebivalstva tako v tovarnah kakor tudi v vojašnicah; mladina bo pisala šolske naloge o JLA, NOB in vstaji, proti koncu meseca pa bodo organizirani sestanki starih borcev in bork ter mater padlih herojev itd.
Prebivalstvo kočevske in ribniške komune bo slovesno proslavilo 20-letnico naše ljudske armade in hkrati lepo zaključilo proslavljanje 20-letnice vstaje.
morajo komunisti videti v SZDL svojo glavno osnovo, v kateri lahko pride do izraza njihova agilnost družbenega in političnega delavca. Komunisti morajo v SZDL prednjačiti predvsem z večjo mero družbeno politične aktivnosti in morajo imeti poleg svojih moralnih političnih kvalitet, tudi trdno idejno orientacijo. Občinski komite, predvsem pa vodstva osnovnih organizacij ZK naj skrbijo, da bodo komunisti resnično tudi najboljši člani SZDL. Tu se seveda ne gre zato, da bi komunisti prevzeli v SZDL vlogo nekih pokroviteljev, temveč se morajo afirmirati zgolj s svojo agilnostjo v delu kot člani SZDL. Veliko članov ZK je pasivnih v SZDL zaradi tega, ker so preobremenjeni z mnogimi ostalimi družbenimi funkcijami. Prav tu se kažejo velike pomanjkljivosti v kadrovanju komunistov kot družbenih delavcev.
V KO SZDL Kočevje je od 31 članov kar 27 komunistov, vendar je ta odbor (samo odbor, ne pa tudi člani SZDL) najbolj pasiven in se je začel samostojno uveljavljati šele po zadnjem
Priprave
za novoletno jelko
V Ribnici se marljivo pripravljajo za novoletno jelko. Delovni kolektivi so dali sredstva za kolektivno obdaritev. Obdaritve so namenjene tistim pionirskim odredom v komuni, ki so dosegli pri pionirskih igrah vidne uspehe, ter pionirjem tistih šol, katerim manjka sredstev za delo v krožkih.
Pripravljalni odbor je mnenja, da letos ne bi bilo individualno nagrajevanje cicibanov in mlajših pionirjev, kot je bilo to v preteklih letih. Pač pa priporoča staršem, da bi prišel Dedek Mraz v vsako vas, v vsako hišo in v vsako otroško srce. Novo leto naj bi postalo najlepši družinski praznik, s katerim bi vse zbrane družine nasmejane in polne pričakovanja stopi-le v nove dni.
plenumu Obč. odbora SZDL, ki je bil v novembru. Otresti se je treba vseh predsodkov in bojazni, da bi nečlani ZK ne bili zmožni, aktivno delati kot aktivisti SZDL. Ljubosumno čuvanje funkcij in nezaupanje do mlajših kadrov ni v ničemur v soglasju z vsebino in smernicami III. plenuma CK ZKJ. Nekateri člani ZK pa so zaradi omalovaževanja vloge SZDL ali pa zaradi okorelosti v svojem delu in prilagajanju razmeram pasivni kot člani SZDL. Nekateri se celo spuščajo v polemiko ali ima sedaj SZDL kaj večji ugled ali ne. Ta ugibanja naj povsem odpadejo, kajti, če se v zadnjem času SZDL močneje uveljavlja, prav gotovo ne raste samo njen ugled, temveč tudi ugled komunistov, ki tvorijo njeno idejno jedro.
Ob zaključku so bili sprejeti tudi sklepi, med katerimi je tudi ta, da se z gradivom plenuma seznanijo vse osnovne organizacije, kjer naj bi komunisti tudi poročali o svojem delu v SZDL in da se skliče aktiv komunistov, ki delajo izven območja svojega stalnega bivališča, da se z njimi pogovori o njihovem delu v SZDL.
/2^ jt
Na straži
Občinska konferenca LMS v Ribnici
Tesnejše sodelovanje mladine z drugimi organizacijami
V nedeljo, 10. decembra je bila v Ribnici občinska konferenca LMS. Poleg delegatov in gostov so bili na konferenci prisotni sekretar obč. komiteja ZK Debeljak Franc, sekretar obč. odbora SZDL Mate Vinko, predstavnik CK LMS Guzelj in sekretar OK LMS L jubljana Ivan Steblaj. Referatu o bodočih nalogah mladincev, ki ga je prečital predsednik obč. komiteja LMS v Ribnici Pajnič Jože. je sledila obširna razprava. Izvoljen je bil tudi nov občinski komite, ki šteje 19 članov.
Iz referata predsednika bomo povzeli najvažnejše misli o dosedanjem in bodočem delu. Uvodoma se je dotaknil vloge mladine v delavskem in družbenem samoupravljanju. Število mladih upravljalcev v raznih samoupravnih organih se je znatno povečalo. Kljub temu pa je pri tem še precej negativnosti in nepravilnih odnosov starejših, vodilnih uslužbencev do mladih. Aktivi LMS bi morali take od-
WBKSSmm
Na vaji torpednih čolnov naše vojne mornarice
nose v gospodarskih organizacijah obsoditi, kar je tudi njihova dolžnost, kajti v nekaterih podjetjih predstavljajo ravno mladi večino delovne sile. V organe samoupravljanja je treba vključiti še več mladine in jim preko teh organov nuditi določeno znanje na področju gospodarjenja. V družbenem upravljanju je stanje slabše, niti en odbornik občinskega ljudskega odbora ni mlajši od 25 let. Tudi v svetih in komisijah pri občinskem ljudskem odboru se čuti premalo mladine.
Vprašanje o delitvi čistega dohodka in oseb. dohodkov se rešuje že nekaj mesecev, toda žal je bila angažiranost kolektivov, predvsem mladih premajhno. Nobeno podjetje nima Kluba mladih proizvajalcev, ki bi vsaj delno lahko sodeloval pri izdelavi pravilnikov. Na mladino bo zelo pozitivno delovalo sodelovanje v organih samoupravljanja, preko seminarjev pa jim bo treba nuditi tisto, kar na delovnem mestu ne morejo pridobiti.
V nadaljevanju svojega referata se je dotaknil problema mladine na vasi. Ribniška komuna je klub nagli industrializaciji še vedno pretežno kmetijska, zato živi v vaseh še precej mladine. Sredstva, ki dotekajo i/. kmetijstva sp precejšnja, lahko pa bi bila še večja, če bi poskrbeli za arondacijo in melioracijo zemljišč in ravno tu bodo morali mladi še precej storiti. Mladinski aktivi na vaseh so do sedaj vse premalo razpravljali o teh problemih in vprašanjih. Vprašanje kmečke mladine in njenega družbenega udejstvovanja je na področju naše komune zelo pereče. Mladi ljudje na vaseh so v glavnem vključeni
(Nadaljevanje na 2. strani)
Mladina je obiskala pripadnike JLA v Ribnici
Razgovor z vojaki
Obiskali smo bližnjo vojaško enoto in se pogovorili z Alijem, Janezom, Rajkom in še nekaterimi vojaki o njihovem delu in življenju, posebno pa še o sodelovanju vojske s civilnim prebivalstvom. Povedali so, da so prav letos začeli tesneje sodelovati s prebivalstvom.
(Nadaljevanje s 1. strani)
Občinska konferenca LMS v Ribnici
Letos smo dobili od prebivalcev že dve diplomi: eno za so delovanje na mladinskem odbojkarskem turnirju, drugo pa za prostovoljno delo pri izgradnji kegljišča v Kočevju,« je začel eden, drugi pa je dodal:
»Na odbojkarskem turnirju smo zasedli četrto mesto, na kegljišču pa smo napravili vsak po več pristovoljnih delovnih ur«
»Sodelovali smo tudi na mladinskem tekmovanju Pokaži kaj znaš.« se je spomnil tretji. "Zasedli smo med osemnajstimi ekipami v drugi grupi I. mesto in dobili za nagrado več knjig«
Tako je stekel pogovor. Najprej smo se pogovorili o tekmovanjih, potem pa so prišli na vrsto še drugi stiki. Povedali so, da sodelujejo predvsem z mladino. Tako so šli z mladino na izlet ob odkritju spomenika v Dragi, z mladinci iz Avto-šole pa so šli na izlet na Bazo 20. Obiskali so že več podjetij, se zanimali za njihovo proizvodnjo, delavsko upravljanje, plan in seveda tudi za — plače. Prav zdaj ob Dnevu armade bodo obiskali še več podjetij. Povedati moram, da sta bila iz skupine več vojakov, ki se je zbrala okoli mene, le dva, ki sta delala v tovarni (eden v proizvodnji, eden pa v pisarni), medtem ko od ostalih osemnajstih večina podjetja od znotraj sploh ni videla. Bili so iz raznih krajev države. Vojaki so mi povedali, da se nepismeni naučijo
Člani kočevskega Fotokluba so s svojo II. klubsko foto razstavo že za občinski praznik položili obračun letošnjega dela. Na tej razstavi so bile slike tudi prvič ocenjene in sicer je bila komisija Foto in kino zveze Slovenije tista, ki je dala svoje strokovno mnenje o razstavljenih fotografijah. Priznanja za trud so bila vzpodbuda kočevskim amaterjem, da so poslali svoja najboljša dela tudi na VII. republiško razstavo umetniške fotografije v Kranj, ki je odprla svoja vrata na Dan republike.
Vsak fotoamater si šteje v čast, če mu uspe, da visi njegova slika na večji razstavi. Tudi na letošnji republiški razstavi je bila ostra konkurenca: 103 avtorji so predložili 538 umetniških fotografij, žirija pa je odbrala le 56 avtorjev in 136 slik. In med temi izbranci so tudi vsi štirje člani kočevskega fotokluba, ki so zastopani na razstavi s 5 slikami. To so ing. Milan Bižal (2 sliki) ter ing. Miha Briški, Jože Košir in ing. Dušan Oražem po eno sliko. Kočevski razstavljala so predložili skupno 15 slik, od katerih je bila sprejeta tretjina, kar je precej nad povprečjem, saj je bila na splošno sprejeta samo četrtina predloženih slik.
Da je bila konkurenca res ostra, priča že dejstvo, da je predložilo slike 22 fotoklubov iz vse Slovenije. Od teh jih 5 sploh nima nobene slike na razstavi, medtem ko ima vse predložene avtorje med razstavljale! le 6 klubov in med njimi je tudi naš fotoklub.
Ta uspeh kočevskega Fotoklu-
pri njih pisati in da znajo vsi, razen enega (ki je komaj prišel v njihovo enoto) igrati — šah.
No. in že smo prešli na vojaško priljubljeno temo: kako preživljajo svoj prosti čas. Največkrat igrajo šah. Zelo so navdušeni tudi za namizni nogomet. Igro »namizni nogomet« si je izmislil eden izmed njih. Dva igralca imata v rokah paličici in skušata z njima med 22 ovirami (igralci) potisniti kroglico v nasprotnikov gol. Vsak ima izmenoma po en udarec. Polčas traja 5 minut. Na razpolago imajo še radio, knjige itd. Poleti igrajo radi odbojko na svojem igrišču.
Povedal sem že, da nepismene nauče pisati. Vsakega nauče igrati šah (najprej je znal v enoti samo eden šahirati). Vsak dan imajo tudi dnevne informacije, da so stalno na tekočem o dogajanjih v svetu in doma. Še pred meseci nepismeni vojak zna pokazati na zemljevidu, kje je kongo, in ve, da je Tanganjika dobila šele pred kratkim neodvisnost. Pred meseci so se zelo zanimali tudi za konferenco nevezanih držav v Beogradu in so ves prosti čas presedeli ob televizorjih v nekem bližnjem podjetju.
Razen splošnih vojaških veščin si pridobivajo naši mladi fantje v vojski tudi ostalo zna-hje, ki jim bo v življenju koristilo. Vojaki radi sodelujejo tudi s civilnim prebivalstvom. Drug drugemu pomagajo s pro-
ba je zelo lepo priznanje prizadevnim članom, istočasno pa je tudi temeljni kamen razvoja umetniške fotografije v Kočevju.
-Era
X Ponikvah uspešno delajo
V	Ponikvah je zaposlenih že 30 članov invalidne mladine, ki se usposablja v treh delavnicah za delo v proizvodnji. V kovinski delavnici izdelujejo Termo člene in pomožna stikala za elektromotorje trofaznega toka. Delo jim preskrbi obrat Iskra v Predstrugah. Delo pri sestavljanju termočlenov in pomožnih stikal poteka normalno. Ljudje so zadovoljni in veseli svojih uspehov. V galanterijski delavnici izdelujejo obešalnike za obleke in brisače; poleg tega imajo še šivilsko delavnico, ki se še razvija.
Dejavnost bodo še razširili postopoma in delovni kolektiv bo rastel. Računajo, da bodo po planu zaposlili čez 100 ljudi. Za Ponikve in obrat je velik problem voda. Ce bi bil obrat preskrbljen z vodo, bi se proizvodnja pocenila ip obrat bi lažje napredoval.
V	obratu v Ponikvah imajo tudi televizor in lepo urejeno kino dvorano, kjer so vsak četrtek filmske predstave, ki jih člani delovnega kolektiva radi obiskujejo.
stovoljnim delom ali pri izobraževanju. (Ko sem se pozanimal, kje so dobili knjige, ki so bile na polici ločene od drugih, so mi povedali, da jim jih je posodila organizacija LMS). Prisrčno sodelovanje med vojsko in narodom se je kazalo na vsakem koraku.
Se ena stvar me je pri naših vojakih presenetila. Prav med svojim razgovorom z njimi jih je vprašal oficir, o katerih športnih dogodkih so govorili pri jutranjih informacijah. Pričakoval sem, da bodo našteli precej stvari. Pa niso. Eden izmed vojakov je vstal in pojasnil:
— Nič. Nas ne zanima najbolj šport. Važnejši je položaj doma in v svetu, skratka: važnejše je vprašanje miru in svobode.
Počitniška zveza vzgaja svoje člane v socialističnem duhu. Konzervativna miselnost o vrednosti in manjvrednosti nekaterih poklicev je med njenimi člani že zdavnaj izginila, saj vključuje mladino vseh poklicev.
Na izletih se utrjuje ljubezen do narave, sklepajo se nova prijateljstva in se izmenjavajo izkušnje, ki so si jih posamezniki nabrali pri svojem delu.
Da bi imeli člani PZ možnost, spoznati čim širši krog domovine, imajo že 5-članske skupine popust na železnici in ladjah; po vsej državi so tudi razni domovi in centri, kjer dobijo izletniki prenočišča in včasih tudi hrano po zelo nizkih cenah.
Članarina, ki znaša letno 300 dinarjev, je glede na ugodnosti, ki jih nudi organizacija, nizka in dostopna vsem mladincem.
V Kočevju delujejo tri družine PZ; dve na obeh osemletkah ena na gimnaziji, ki vključuje poleg gimnazijske mladine še ostale mladince iz proizvodnje, ki so člani organizacije.
Pred dnevi je bil občni zbor družine PZ na gimnaziji. Poročilo predsednika je pokazalo, da so bili ferijalci v letošnjem letu zelo delavni. Izvedli so večje število enodnevnih izletov v bližnjo in daljno okolico. V počitnicah je posebno lepo uspel tridnevni izlet na Gorenjsko, tritedensko potovanje po Jugoslaviji in kolesarsko potovanje po Črni gori. Največ članov pa se je udeležilo taborjenja na Lo-
Trčenje
tovornjakov
11. decembra ob 9.30 uri sta trčila na cesti Brezovica—Bistrica tovornjaka TAM, last KGP, ki ga je upravljal Ivan Pirkovič in Studebecker, last Franca Rožiča iz Loke pri Črnomlju. Do nesreče je prišlo predvsem zaradi slabe ceste in poledice ter snega. Na vozilih je škode za okoli 100.000 dinarjev, ponesrečen pa ni bil nihče.
le v gasilskem društvu, ker nimajo druge možnosti za udejstvovanje. Mladinski aktivi, kakor tudi druge organizacije bodo morale temu problemu posvetiti več pozornosti. V preteklih letih se je mladina udejstvovala v raznih kulturnoprosvet-nih prireditvah, česar pa sedaj ni opaziti. To vrzel bo treba izpolniti z ustanavljanjem klubov, ki bodo mladim ljudem na vasi nudili kulturno in politično izobrazbo.
Kljub precejšnjim kritikam se je precej mladine udejstvovalo pri delu v društvih in družbenih organizacijah, da pa bi njihovo število bilo še večje, bo treba izboljšati programe društev, kajti le tako bodo postala za mladino privlačna. V vodstvih društev je bilo preč j e mladine, toda pojavile so se določene nepravilnosti, kajti nekatera vodstva, kot na primer tabornike so popolnoma pomladili. in zato delo ni bilo uspešno. Gotovo to ni bilo pravilno, najmanj pa vzgojno. Starejši, namesto da bi dopustili, da bi ob njih raste’ mlajši kader, skušajo dokazati nesposobnost na ta način, da jih prepustijo samim sebi, jim ne nudijo pomoči, pozneje pa trdijo, saj so pokazali, kaj znajo. Važno vlogo pri vzgoji mladine ima tudi šola, ki bi morala dati mlademu človeku vsaj osnovno politično vzgojo. Idejno delo v šolah pa ni najboljše, saj imamo primere, ko v šoli predava učitelj o razvoju človeka, pozneje pa sodeluje pri verskih obredih; zato nebi smeli dopuščati, da skrbijo za vzgojo naše mladine ljudje, ki po svojih nazorih spadajo v prejšnje stoletje. V bodoče bo treba pri politiki štipendiranja poskrbeti za kadre, ki bodo imeli vsaj osnovne politične in moralne kvalitete, kar smo od njih upravičeni zahtevati.
Za borbo proti raznim negativnim pojavom moramo oborožiti vsakega mladinca, ki mora v družbenem razvoju odigrati
parju na Rabu, ki je bilo zaradi izrednega zanimanja organizirano v dveh izmenah. V zimskih mesecih, ko ni primernega vremena za izlete, je odbor družine priredil za svoje člane predavanja o raznih potovanjih, v tednu PZ pa je bila v propagandne namene v dvorani množičnih organizacij zanimiva razstava o delu PZ.
Na občnem zboru sta bila sprejeta med drugim dva važna sklepa: da je potrebno v najkrajšem času ustanoviti občinski odbor PZ, ki bo povezoval delo med družinami in organiziral večje akcije. Treba bi bilo ustanoviti tudi družine po podjetjih in tovarnah. Te bi prirejale ob koncu tedna izlete v naravo, da bi se mladina, po napornem delu v zaprtih prostorih naužila svežega zraka in si nabrala novih moči. Odbor gimnazijske družine PZ si je letos zelo prizadeval ustanoviti občinski odbor, vendar ni našel razumevanja pri odgovornih krogih. Ob tej priliki apelira navoizvo-ljeni odbor na mladinsko organizacijo, da mu po svojih močeh pomaga pri delu. Sklenili so, da se mora članarina za prihodnje leto plačati najkasneje do konca meseca aprila in ne šele tik pred kakšnim izletom oziroma taborjenjem.
V izkaznicah pa morajo imeti vsi članis liko, sicer izkaznica ni veljavna.
Program dela za prihodnje leto je zelo pester. Predvideva precej eno- in večdnevnih izletov ter potovanj na Gorenjsko in Štajersko, pa tudi v kraje izven Slovenije. Ce bodo dopuščale finančne možnosti, se bodo poleti člani spet lahko udeležili taborjenja na Loparju. Lahko pa gredo tudi na taborjenje v Zadar, ki ga vsako leto organizira Okrajni odbor PZ Ljubljana.
Želimo, da bi se v PZ vključilo čim več novih članov, ki bodo aktivno delali v organizaciji in se pri delu vedno zavedali gesla Počitniške zveze:
»Spoznavaj domovino in še bolj jo boš vzljubil!«
-eta
pozitivno vlogo. Pri tem svojem delu bomo naleteli na velike težave, ki jih bomo morali premagati s pomočjo SZDL in Delavske univerze, ki bo pripravila razna predavanja, s pomočjo Občinskega komiteja LMS bo organizirala večerno politično šolo in razne seminarje, za kmečko mladino pa večerne kmetijske šole in preko vseh teh oblik skrbela za idejni dvig mladega človeka.
V zelo plodni diskusiji je bilo govora o vlogi mladine v samoupravnih organih in premajhni angažiranosti mladine pri delu svoje organizacije. Precej so razpravljali tudi o MDB, za katere je bilo glede na velikost komune vse premajhen odziv, precej krivde za to nosi premajhna agitacija in seznanjenost mladincev o pomenu mladinskih delovnih akcij. Premajhno je bilo tudi udejstvovanje mladine v raznih društvih, n. pr. TVD »Partizan«, kjer bi mladina lahko dobila svojo za-
Da bi lovci-kinologi čim dostojneje proslavili za vse jugoslovanske narode pomembno obletnico, je Lovska zveza Kočevje na svojem občnem zboru 2. žuli j a 1961 sklenila pozvati Lovsko zvezo Koper na skupno prireditev tekme med kratkodlakimi istrskimi goniči, ki so zvesti in dobri lovski pomočniki. Istra je namreč domovina naše edine domače pasme lovskih psov, na območju Lovske zveze Kočevje pa so se psi te pasme poplemenitili, za kar imata največje zasluge pokojni lovski in kinološki organizator dr. Ivan Lovrenčič in njegov naslednik in zaslužni kinolog tovariš Adolf Ivanc iz Sodražice, ki je za pokojnim dr. Lovrenčičem prevzel to dediščino.
Lovska zveza Koper se je ra-devolje odzvala temu vabilu in po medsebojnih razgovorih je bilo sklenjeno, da se bo prireditev izvedla v dveh etapah oziroma tekmah in sicer naj bi bila prva tekma na Travni gori
pri Sodražici, druga pa v Strunjanu pri Portorožu. Nadalje je bilo tudi določeno, da bo sodelovalo na obeh tekmah po 6 najboljših psov obeh lovskih zvez.
Prva tekma na Travni gori je bila izvedena v dneh 25. in 26. novembra. Prvič po osvoboditvi so bili pri nas v gosteh lovci iz naše lepe Istre.Tekme psov so se izvajale pod vodstvom tov. dr. Janka Lavriča in so tekmovali psi v vseh disciplinah kot izsleditev, gonja, delo na krvni sledi, poslušnost itd. Pri ugodnem vremenu je delo vseh psov
PREDLOG ZA DELITEV DOHODKA
14. decembra je bil na LIP Ribnica sestanek kolektiva, kjer so razpravljali o predlogu delitve čistega in osebnega dohodka. Podjetje so razdelili na 7 ekonomskkih enot: predračunske pomožne obrate, žago, vra-tarno, obrat finalnih izdelkov, žago Goriča vas in pomožno enoto skupnih potreb podjetja. Predlog o delitvi čistega dohodka je obrazložil tovariš Stane Goršič, podrobno ga bodo obravnavali na sestankih ekonomskih enot.
bavo in splošno izobrazbo. Sekretar Okrajnega komiteja LMS tov. Šteblaj je povdarii, da je bil storjen korak naprej, vse premalo pa je komite spremljal in povezoval delo mladinskih aktivov. Sekretar Občinskega odbora SZDL je poudaril, da mladina premalo sodeluje na zborih volivcev, kjer bi se lahko seznanila z različnimi problemi komune. Predstavnik CK LMS tov. Guzelj je ugotovil, da je bilo delo aktivov premalo prilagojeno željam mladincev in poudaril, da se je razprava premalo dotaknila problemov mladine na vasi.
Na koncu je bil izvoljen 19-članski komite. Za predsednika komiteja je bil izvoljen tov. Ci-hal Veno, za sekretarja tovarišica Šmalc Metka, v sekretariat pa še naslednji tovariši: Pajnič Jože, Lesar Franc, Vesel Vladka, Varga Ivan in Zupančič Franc, za delegata na VII. kongresu LMS je bil izvoljen tov. Čihal Veno.
bogato poplačalo trud vodnikom, vodstvu tekme in sodniškemu zboru.
Pod večer prvega dne tekem so se podali vsi lovci v lovsko kočo lovske družine Sodražica, kjer so oskrbeli vse na tekmi sodelujoče pse. Po kratkem odmoru v Turističnem domu pa so se podali vsi prisotni že v trdi temi na najvišji vrh Travne gore, k spomeniku žrtvam za svobodo. Vsi lovci, med katerimi so bili tudi mnogi borci, ki so se bojevali v teh krajih, so se pomikali v koloni po poti kot nekdanji partizani in marsikatera beseda je bila izrečena iz spomina na težke dni našega ljudstva, polne trpljenja in borb.
Po zboru pred osvetljenim spomenikom je spregovoril vsem lovcem tov. dr. Janko Lavrič, ki je prikazal težke borbe partizanov na tem področju, kjer so mnogi tudi umirali in našli tu svoj posledni dom. Po končanem govoru so položili vsi lovci pred spomenik smrekove vejice in ta-
ko počastili spomin vseh onih, ki so žrtvovali svoje najdražje za našo lepšo bodočnost. Visoko v gori, kjer se je bil nekdaj boj med pravico in krivico in kjer je govorila puška, se je v temno in spokojno noč oglasil lovski rog in zaključil to skromno a tembolj prisrčno svečanost.
Pri skupni večerji v Turističnem domu, kjer so se zbrali vsi sodelujoči in zastopniki obeh lovskih zvez, se je po pozdravnih govorih razvila debata o vseh vprašanjih lovstva in kinologije, o veselih in tudi žalostnih doživljajih, sploh o vsem, kar zanima članstvo zelene bratovščine. Približevalo se je srce k srcu, odkrivali so se značaji, utrjevalo se je medsebojne vezi, zaupanje, sodelovanje in pravo lovsko tovarištvo, ki je temelj vsemu lovskemu udejstvovanju in napredku.
Drugi dan, 26. novembra 1961 so se tekme nadaljevale in končale pri nas. V Strunjanu pri Portorožu pa bodo izvedene tekme 6. in 7. januarja 1962.
Takih in podobnih prireditev ie želeti čimveč, kajti na njih so članstvo spoznava, zbližuje in medsebojno izpopolnjuje, kar vse pomaga k dvigu kinologije, in lovstva.
Uspeh kočevskih fotoamaterjev
Spoznavaj domovino in še bolje jo boš ljubil
Delo Ljudske mladine dopolnjujejo še razne specialne mladinske organizacije. Ena teh je tudi Počitniška zveza.
Že iz imena je razvidno, da PZ prireja izlete in potovanja. Tako postopoma spoznavajo člani domovino, njene zgodovinske in kulturne znamenitosti ter se pobliže seznanjajo s kraji, ki so odigrali pomembno vlogo v NOB. Pri tem sc poglabljajo vezi med mladimi vseh narodov Jugoslavije.
Kinološka prireditev
V počasitev 20-letnice vstaje jugoslovanskih narodov so bile razne lepe in dostojne prireditve, pri katerih imajo tudi lovci precejšen delež. Razvili so dva prapora, in sicer 28. junija 1961 Lovske zveze Kočevje in na Dan republike 29. novembra 1961 Ixivskc družine Mala gora pri Kočevju. Kot tretja prireditev pa so bile tekme kratkodlakih istrskih goničev med Lovskima zvezama Kočevje in Koper.
LD Mala Gora je 24. novembra 1961 razvila prapor
ŠAH
V nedeljo 10. decembra je bil odigran v Starem trgu ob Kolpi prvi šahovski turnir, na katerem so dosegli naslednje rezultate: Egon Petrič 5, Vinko Kobe 4, Jurij Šuštar 3.5. Peter Butala 3.5, Pavel Kralj 2, Peter Sterk 2, Zdravko Kobe 1 točko.
V	sredo 6. decembra sta se končala dva polfinalna turnirja za 12 najboljših šahistov v Kočevju. Že v prvem tekmovanju se je pokazalo, da je to eden izmed najmočnejših turnirjev za prvenstvo Kočevja, saj so mnogi mladi šahisti pokazali, da so enakovredni vrhu kočevskega šaha.
V	finalu igra 12 igralcev in bo odigranih ti kol, ker se prvim 6 igralcem šteje za finale že ti kol iz polfinala. Po VII kolu vodi Mestek s 6 točkami, Ada-
mič in Mohar 5 in Šafar 4,5 točke.
V počastitev Dneva republike je šahovska sekcija Svobode Ribnica priredila šahovski brzo-turnir, katerega se je udeležilo 12 igralcev. Prvo mesto je zasedel Golij e Dragan z 10 točkami, drugo Debeljak Tone z 9,5 točkami, tretje in četrto mesto sta si delila Lesar Janez in Mladenovič s 3.5 točke.
KMALU DOVOLJ POMARANČ
Tanjug poroča, da bodo že v nekaj dneh na razpolago večje količine južnega sadja, ki ga bomo uvozili iz Grčije in Izraela. V Grčiji je že natovorjenih 5000 ton pomaranč, 1000 ton mandarin in 1000 ton limon, iz Izraela pa bomo dobili 2000 ton »ja-fa« pomaranč (prva ladja je pri-
Mladinska priredilev
Prihodnjo soboto, 23. decembra ob 19.30 uri bo v Seškovem domu prireditev -Kočevska v NOB«. V počastitev 20-letnice vstaje in 20-letnice ustanovitve JLA jo bo organiziral mladinski komite.
Na prireditvi se bodo pomerile mladinske ekipe v prvi skupini o temah: Kočevska v NOB, Oblike dela LMS. Turnir kandi-datiinj v Vrnjački banji (za svetovno prvenstvo 1961), Državno
spela že včeraj). Prvo južno sadje bi lahko uvozili sicer že prej, a bi bilo znatno dražje. Po kalkulacijah direkcije za prehrano bo južno sadje letos v prodaji po približno istih cenah kot lani, se pravi grške pomaranče po 200 do 210 din kg, -jafa« pomaranče pa po 220 do 225 din kilogram.
ofnHAiuHMJU,
Gibanje. prebivalcev Obvestila Spatedi čestitke Mali aqlasi
KOČEVJE
Poročili so se: Vidervol Jože, strojevodja iz Šalke vasi 105, star 24 let in Majcen Marija, delavka iz Salke vasi 105, stara 19 let; Debeljak Franc iz Kočevja, Rudnik 32, star 69 let in Muhič Terezija, gospodinja iz Starega Loga 13, stara 65 let.
V	Ljubljani so se poročili: Pugelj Julijan iz Četeža 7, star 25 let in Drobnič Marija iz Dvorske vasi 42, stara 40 let; Dernuljec Stanislav iz Pake 2, star 23 let in Žulič Terezija iz Ljubljane, Miklošičeva 1, stara 25 let; Sevšek Milan iz Željn 2, star 30 let in Prhaj Danica iz Vidma 49, stara 31 let; Nose Anton iz Kolenče vasi, star 32 let in Stih Ana iz Kompolja 15, stara 38 let.
Rodile so: Glavač Ivanka, trgovska pomočnica iz Kočevja, Mestni log 3 — deklico; Jakšič Nada, gospodinja iz Kočevja, Rožna ulica — dečka.
V	Ljubljani so rodile: Ferbežar Stanislava iz Brega pri Kočevju — deklico; Zupanc Zorka iz Kočevja, Rudnik 92 — deklico; Resinovič Pavla iz Kočevja, Cankarjeva 5 — deklico; Hrovat Kristina iz Kočevja, Rudnik 7 — deklico; Vesel Terezija iz Kočevja, Ljubljanska cesta 4 — deklico; Lipovec Marija iz Rap-ljeva 23 — dečka; Šeme Ivanka iz Željn 3 — dečka, Bence Anica iz Koprivnika 30 — dečka; Levstek Ana iz Kočevja, Reška g _ dečka; Mihelčič Nežka iz Kočevja, Mestni log 12 — dečka; Strumberger Marija iz Klinje vasi 10 — dečka.
Umrli so: Zatler Marjeta iz Kočevja, Trata, upokojenka, stara 76 let; Križman Frančiška iz Podtabora 29, stara 79 let; Horvat Alojzija iz Kočevja, Koška cesta 66, stara 81 let; Jakšič Jože, otrok iz Kočevja, Rožna ulica.
DOLENJA VAS
Poročili so se:	Črne Norbert.
logar iz Grčaric 34, star 24 let in Gorše Anica, kuharica iz Rakitnice 17, stara 23 let; Koklič Franc, zidar iz Trbovelj, star 24 let in Mohar Frančiška, gospodinjska pomočnica iz Grčarskih Raven 2, stara 20 let.
Rodili sta: Sapeta Jožefa, gospodinja iz Grčaric 37 — deklico; Lavrič Anica, gospodinja iz Rakitnice 50 — deklico.
LOŠKI POTOK
Rodila je: Lavrič Marija s Hriba 53 — deklico. V Ljubljani sta rodili: Šega Antonija iz Travnika 122 — deklico; Koš-mrlj Katica s hriba 19 — dečka.
Umrla je: Ivančič Frančiška iz Retja 107, stara 66 let.
OBVESTILA
Delavska univerza Kočevje vabi na javno predavanje -O EICHMANOVI OBSODBI«, ki bo v torek, 19. decembra ob 19.30 uri v dvorani družbenih organizacij. Predavatelj je tov. Herbert Grtin — novinar.
★
Stanovanjska skupnost Ribnica- je ustanovila naslednje servise:
1.	Mehanični servis za popra-
»NOVICE« — glasilo Občinskega odbora SZDL Kočevje in Ribnica. Izdaja in tiska CZP »KOČEVSKI TISK« v Kočevju. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Peter Šobar. Uredništvo in uprava v Kočevju, Ljubljanska cesta 14-a, telefon uredništva in uprave 389. Naročnina je 500 din, polletna 250 din in jo je treba plačati v naprej. Za inozemstvo 1000 din oz. 3 ameriške dolarje. Tekoči račun: 600-78-1-265 pri Komunalni banki Ljubljana, podružnica Kočevje
vila dvokoles, motornih vozil in vseh ostalih kovinsko mehaničnih uslug.
2. Radio elektro servis za popravilo vseh radio aparatov in vseh elektro gospodinjskih aparatov.
Servisa poslujeta vsak dan dd 7. — 15. ure v prostorih:
pod 1. nasproti gostilne »Cene« pod 2. v zadružnem domu (bivši odkup).
Usluge izvršujemo hitro, poceni in kvalitetno. Izkoristite usluge, ki vam jih nudi Stanovanjska skupnost Ribnica.
Cenjene potrošnike obveščamo, da bodo prodajalne mesa od 17. decembra 1961 ob nedeljah in praznikih zaprte. Odjemalce obveščamo, da si preskrbijo meso ob sobotah ali dan pred praznikom.
Mesari ja-klavnica-Kočev je
V sredo ti. decembra se je našel pri pošti v Kočevju otroški dežni plašč. Informacije na upravi »Novic«.
PRODA
Zaradi selitve nujno prodam dobro ohranjeno kuhinjsko pohištvo. Cena ugodna. Naslov v upravi »Novic«.
Ugodno prodam dobro ohranjen šivalni stroj znamke »Adler«. Naslov v upravi »Novic«.
RAZPIS
Službo dobi kuharica in gospodinjska pomočnica v slovenskem hotelu v Rimu. Ponudbe poslati na: Hotel — Penzijon »Bled«, Via Statilia 19, Roma (Italia).
Čestitajo
Antonu Rejcu iz Kočevja čestitajo za njegov osemdeseti praznik in mu želijo še veselih let med svojimi. Žena Justina, hčerke Tončka, Lojzka in Ela,
zeti Gvido in Jože ter vnuki Milan, Jožica in Zmago.
Družini Moharjev! iz Melbur-na, Avstralija, želijo srečno in uspehov polno Novo leto 1962. Družine: Zupančič, Mijat, Košir, Horvat in Ješelnik iz Kočevja.
Dragi teti, stricu in Toniju DEBELJAK ter Mary in Dicky iz Sudburya, Ontario Canada, želimo vse najboljše ob Novem letu ter še na mnoga zdrava leta vaši Glisti, Anica in mala Nevi. Čestitki se pridružujejo še družine: Zalar, Smuk, Petrič in Samsa.
A
Dragemu atu in mami Novak iz Ljubljane, Šmartinska c. 143, želimo vse najboljše in še na mnoga leta ob njunem prazniku. Njihova sinova z družinama.
prvenstvo v atletiki 1961 in Prvenstvo Evrope v nogometu. V drugi skupini pa se bodo pomerili recitatorji, pevci, godbeniki, šaljivci ter plesalci.
Za nastop se je doslej prijavilo že 11 ekip — največ za odgovarjanje na vprašanja o športu in Kočevski v NOB. Tudi za zabavni del programa imajo že nekaj prijav, vendar nobenega za šaljive in plesne točke.
Avdicija za nastopajoče oziroma tekmovalce bo 17. decembra ob 10. uri v gimnaziji. Do takrat bo sprejemal mladinski komite tudi prijave za nastop. Najboljše ekipe in posameznike, ki bodo nastopili na tem tekmovanju, bodo nagrajeni z nagradami, ki so jih prispevala podjetja.
SPET MLADINSKI PLES
Po dolgi borbi in prepričevanju si je mladinska organizacija le priborila prostore za mladinski ples. Odslej bo mladinski ples vsako soboto od 19. do 21. ure v mali dvorani Šeškovega doma, prvič pa bo danes 16. decembra. Za organizacijo in potek plesa ter za red med plesom bo skrbela komisija za družbeno in zabavno življenje pri občinskem komiteju LMS. S plesom bo precej stroškov (čiščenje dvorane, elektrika, glasba itd.), zato bodo pobirali vstopnino (za dijake in vajence 40 din, za starejše mladince pa 60 din), s katero bodo krili del stroškov, drugi del pa bo prispeval mladinski komite.
SVEŽIH JAJC NI
Kočevje ima lepo tržnico, vendar skoro nikoli na njej ne prodaja nobena branjevka — o pač. Branjevke s hrvaškega prodajajo različne spominke, seveda je med njimi največ kiča in različnih spominkov s slikami razgaljenih lepotic, medtem ko gospodinje in mamice zastonj pričakujejo, da bi lahko kupile na tržnici kakšno sveže jajce.
NI NEVARNO
— Ivanček, ne smeš se igrati s kladivom. Se boš udaril po prstku!
— Ne bom se mamica, saj bo Metka držala žebelj.
Vesele praznike in srečno novo leto, želi družinam Skender v Avstraliji, Matiju v Bratislavi ter Katarini Poje in ostalim sorodnikom v New Yorku
Skender Alojz z družino
ZAHVALA
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila moja žena in naša mama
LUCIJA SMALCELJ iz Predgrada 35
Žalujoči mož, sinovi in hčerke, zetje, snahe z družinami ter ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob težki izgubi moje ljube žene, mame in stare mame HELENE ŠTIH iz Stare cerkve 43 se najtopleje zahvaljujemo vsem ki so nam stali ob strani za časa njene bolezni in smrti. Posebna hvala gospodu Dobovšku — župniku za vso pomoč in ganljive besede pri odprtem grobu.
Žalujoči mož Anton, hčerke in sinovi z družinami.
JADRAN KOČEVJE: Od 15. do 17. dec. amerški barvni filmi »Osamljeni maščevalec«, 18. in 19. decembra ameriški barvni film »Valentino«, 20. in 21. decembra ameriški barv. film »Jaguar, gospodar džungle«, od 22. do 24. decembra amer. CS barvni film »Vikingi«.
SVOBODA RUDNIK: 16. in 17. decembra ruski barvni film Rdeče listje«, 23. in 24. dec. francoski barvni film »Grof Monte Cristo« I. del.
SVOBODA STARA CERKEV: 16. in 17. decembra jugoslov. film »Kekec«, 23. in 24. dec. franc, film »Čarovnice iz Salerna«.
RIBNICA: 16. in 17. decembra ital. CS barvni film »Noči Lu-krecije Borgie«, 23. in 24. dec. angleški CS film »Ključ«.
SODRAŽICA: 16. in 17. decembra japonski vojaški film »Ljudje torpeda«, 23. in 24. decembra francoski CS film »Vrnil se bom v Kandaro«.
LOŠKI POTOK: 17. dec. amer. barvni VV film »Iskalci«, 24.
Kje naj zgradimo turistično postojanko v Ribnici?
Turistično olepševalno društvo Ribnica se je s svojim delom že lepo izkazalo, posebno še letos. Priznati je treba, da se delo društva pozna. Ne le v Ribnici, ampak tudi v okoliških vaseh so se začeli ljudje zanimati za olepšavo svojega kraja. Prebivalci kar tekmujejo med seboj v urejenosti svojega doma in okolice. Posebno nekatere vasi so glede tega kar vzorne. Vsakdo ima rajši lepo in vse lepo nas privlači. Naša Ribniška dolina pa prav z lepotami in zanimivostmi ni skromna. Komarkoli se ozremo, povsod nekaj posebnega, nekaj mikavnega. Lepe razgledne točke, prekrasni gozdovi, polni divjačine, ki so ob vsakem letnem času posebej privlačni. Kraški pojavi s kraškimi jamami, polnimi prelepih kapnikov. Celo najglobje do zdaj znano brezno na Dolenjskem imamo pri nas, »Brezno pod Tobakovo hruško«. Francetova jama je že tako znana, da ima vedno dovolj obiskovalcev. Ko pa bo dograjena koča ob njej, se bo število obiskovalcev še znatno povečalo.
Ribničanje, kot tudi okoličani in sploh vsi ljudje radi hodimo na izlete in sprehode. Po napornem delu se nam res prileže lep sprehod v naravo. Radi pa gremo tja, kjer je ne le lepo. ampak tudi prijetno. Ne zadovoljimo se le z lepim razgledom, naravnimi lepotami in naravnimi zanimivostmi. Radi se tam tudi vsedemo, se okrepčamo, morda celo malo zaplešemo in se poveselimo. Prijetno razpoloženi, naužiti svežega zraka, se vračamo domov, polni novih moči za delo. Proti koncu tedna pa že spet sprašujemo, kam pa v nedeljo? In zdaj smo tu, kam?
V Ribnici glede tega res ni mnogo izbire. Nekaj gostišč, vsaj bolj majhna in nekaj lepih izletniških točk (Travna gora, Grmada), ki pa so za manjši izlet oziroma sprehod le predaleč. Ali ne bi bilo mogoče kje v bližini dobiti primernega prostora, kjer bi zgradili lepo turistično postojanko, ki bi privabljala mlado in staro, poleti in pozimi? Ne le domačini, tudi turisti, izletniki bi radi prihajali. Z ureditvijo ceste Ljubljana—Kočevje—Reka, ki gre kar hitro naprej, pa bo promet skozi Ribnico še bolj narasel. Zakaj bi veseli, šegavi, po vsem svetu znani Ribničani ne pritegnili teh ljudi medse? S tem bi se dvignil tudi gospodarski dohodek, kar je tudi važno.
Dane in Bukovica sta prijazni in lepi vasi. Koliko turistov pa ju obišče? Skoraj nihče. Ce bi pa zgradili na tistem lazu turistično postojanko, bi obiskovalcev nikdar ne manjkalo. Življenje bi se precej spremenilo in poživilo. Po prijet-' nem in romantičnem gozdu so lepa, naravna sprehajališča, razgled je krasen, in ne manjka terenov za sankanje in smučanje. In vse to tako blizu glavne ceste in same Ribnice! Prav tako lepa točka je tudi pri Frančišku, kjer je še znana smučarska skakalnica. Takih prijetnih točk je še veliko. Turistično olepševalno društvo na tako turistično postojanko že dalj časa misli, vendar se samo ne more odločiti niti za kraj, niti za velikost — obseg. Več ljudi več ve. Zdaj je čas in prav bi bilo, da bi vsi malo pomislili na to in sporočili svoja mnenja in predloge kar v pisarno Turistično olepševalnega društva v Ribnci, ali pa dali svoj prispevek v Novice. Verjetno bodo prav Dančani in Bukovčani za to najbolj zainteresirani, saj imajo vsestranskih možnosti res veliko. Z združenimi močmi in dobro voljo pa je mogoče marsikaj napraviti. Dokaz za to je bil I. ribniški festival. Na tak način tudi tukaj ne bo uspeh izostal. Cas pa hiti in zato bo treba pohiteti. sicer bo šlo vse po cesti kar naprej.
Proslavili smo 29, november
dec. amer. film »Detektivska
VELIKE LAŠČE: 16. in 17. decembra franc, film »To je čas ubijalca«, 23. in 24. dec. amer. film 12 jeznih mož«. DOBREPOLJE: 16. in 17. dec.
. angleški barvni VV film »Doktor brez dela«, 20. decembra ruski barvni film »Tihi Don« II. del, 23. in 24. decembra francoski barvni VV film »Njeno življenje-.
PONIKVE: 21. decembra ruski barvni film »Tihi Don« II. del. KOČEVSKA REKA: 16. in 17. decembra franc, barvni film »Njeno življenje«, 20. dec. ju-goslovan. film »Viza zla«, 23. in 24. decembra amer. barvni film »Ponos in strast«. PREDGRAD: 16. in 17. decembra ruski film »Balada o vojaku«, 23. in 24. decembra ameriški barvni film »Prijateljsko prepričevanje«.
BROD NA KOLPI: 16. in 17. decembra angleški film »Med lovci na človeške glave«, 23. in 24. decembra amer. film »Zeleni ogenj«.
Kakor vsako leto, smo tudi letos praznovali 29. november. Spomnili smo se na II. zasedanje AVNOJ v Jajcu, kjer se je rodila naša nova Jugoslavija. 28. novembra smo organizirali proslavo za šolo v Loškem potoku. Cicibane smo sprejeli v pionirje, ki so pod našo zastavo dali pionirsko obljubo. Izvajali smo še ostali program recitacij in drugih prizorov, deklice so izvajale narodne plese. Pionirji osmega razreda so bili sprejeti v mladinsko organizacijo. Vsi veseli smo odhajali iz proslave, posebno veseli so bili pa novo sprejeti pionirji in mladinci.
Zvečer je bilo odkritje spo-minjske plošče tovarišu Ladotu Vrtačniku, požrtvovalnemu učitelju in junaškemu borcu iz Loškega potoka. Govoril je Rus Stanko, ki je dejal:
»Ob prazniku naše domovine smo se zbrali, da počastimo spomin moža, ki je 13 let učil, vzgajal in budil potoško mladi-, no. Mladi učitelj Lado Vrtačnik je prišel v Loški potok prežet z ljubeznijo do mladine. Njegovo delo je segalo tudi iz učilnic. Bil je buditelj ljudstva, duša prosvetnega dela in organizator sokolskega društva. Za oder je pisal vloge, režiral in igral. Ved-
no se je družil z delavci in kmeti iz naše doline, ves čas do vojne. Po kapitulaciji stare Jugoslavije je organiziral OF skupno s tovarišem Šeškom. V Loškem potoku sta že meseca junija organizirala prve sestanke in odbore OF.
V stanovanju Vrtačnika so zbirali hrano, obleko in sanitetni material za borce v gozdovih. Z živo besedo je Vrtačnik vzbujal zavest in prepričanje v ljudeh, da bomo zmagali nad okupatorji. Spomladi 1942. leta je
odšel z ostalimi fanti k partizanom. Bil je operativni oficir Kočevskega odreda na Medvedjeku. Z nekaj tovariši je zaščitil umik ranjencev, skoraj 8 ur so se borili z bataljonom moderno oboroženih Italijanov, katerim so v borbi pomagala tudi letala.
Srce tovariša Vrtačnika je prenehalo utripati, ko mu je poslednja kaplja krvi zmočila tako ponižano in razdejano slovensko zemljo.«
Tovariš Rus je nato odkril ploščo in jo izročil v varstvo KUD. Namesto venca so Trgovsko podjetje, KZ in Smreka Loški potok, prispevali denar za pionirsko knjižnico, za kar se jim pionirji toplo zahvaljujemo. Nato je bila proslava za odrasle, ki je bila skrbno pripravljena in ljudje so navdušeno spremljali nastopajoče pionirje in člane. Tako smo proslavili v Loškem potoku praznik republike.
ITAS obdaril pionirje
Kolektiv podjetja Itas je imel v soboto 9. decembra letno proslavo v Seškovem domu. Proslavljali so velik delovni uspeh, ki so ga dosegli za praznik republike. Tudi pionirji smo sodelovali s prizorom »Ob tabornem ognju«. Pozdravili smo delovni kolektiv in mu zaželeli še več uspehov pri bodočem delu.
Čakalo pa nas je prijetno presenečenje. Predsednik DS nam je izročil dragoceno darilo — povečevalec za foto krožek. V ponedeljek je bilo na šoli veliko
»Komisija za uslužbenske zadeve Občinskega ljudskega odbora Kočevje razpisuje sledeče delovno mesto:
REFERENTA ZA GRADNJE IN URBANIZEM Pogoj: visoka strokovna izobrazba s triletno upravno prakso. Nastop službe 1. januarja 1962.
Plača po dogovoru.
Ponudbe z življenjepisom je poslati Uradu tajnika ObLO Kočevje najkasneje v 20 dneh po objavi razpisa.
Komisija za uslužbenske zadeve ObLO KOČEVJE
OBVESTILO
Občinski ljudski odbor in krajevna organizacija SZDL Kočevje vabita občane mesta Kočevje na
ZBOR VOLILCEV
ki bo v sredo, 20. decembra 1961 ob 16. uri v dvorani družbenih organizacij.
Na zboru bomo obravnavali nekatere aktualne probleme o komunali ureditvi mesta Kočevje in o organizacijskih vprašanjih dela krajevne organizacije SZDL v Kočevju.
Občinski ljudski odbor Kočevje Krajevna organizacija SZDL Kočevje
veselje. Pionirji — fotografi so kar vriskali od veselja. Lani so imeli izposojen povečevalec, do zdaj pa so bili brez njega in so morali z delom prekiniti. Zdaj že govorijo o razstavi fotografij ob koncu šolskega leta. Bomo videli!
Delovnemu kolektivu ITAS se zahvaljujemo za prelepo darilo in za vso dosedanjo pomoč pionirskemu odredu.
Bizjak Ivan, načelnik pion. odreda šole M. Bračič
NAŠI ARMADI
Armada, Ti si steber naše domovine,
kakor reka, ki se ne izteče, kakor sonce, ki nam vedno sije, tako srce v Tebi hrabro bije.
Ce se v slučaju bi sovrag, hotel prestopiti domovine prag, takrat našel bi zapreko,
Armada Tvojo zvesto četo.
Mi brezskrbni smo otroci, saj v šoli se učimo, da se treba nam ni bati, dokler pod Tvojim varstvom živimo.
Naj bo v zraku, na morju ali pa na suhem povsod si hrabra, zmagovita, pod vodstvom našega ljubljenega maršala Tita.
Bartol Danila, Vas-Fara
Janez je Janez
— Čuden par nogavic imaš obut: ena nogavica ji siva, druga pa zelena.
— Najbolj čudno pa je, da imam doma še en tak par.
Številka 51
0 delu stanovanjske skupnosti
Stanovanjska skupnost Ribnica, katera obsega območje csr.cvne organizacije SZDL Ribnica, je ustanovljena na zboru volivcev 9. 11. 1959. V sVet stanovanjske skupnosti z mandatno dobo dveh let je bilo izvoljenih 21 članov. Po statutu, ki je bil sprejet na tem zboru volivcev, se po tej dobi izmenja polovica članov sveta.
■ ■ • •
Ker je od ustanovitve stanovanjske skupnosti pa do sedaj poteklo skoraj dve leti, mi dovolite, da v kratkem opišem delo in uspehe _in neizvršene naloge kakor tudi težave, s katerimi smo se v tem obdobju borili in se še borimo.
Pri ustanovitvi je svet bil pred nalogo, začeti z delom, predpisanim z zakonom o stanovanjskih skupnostih. Svet stanovanjske skupnosti kakor tudi izvršilni odbor sta se redno sestajala m reševala vse tekoče probleme. Na prvih sejah so bile izbrane razne komisije, katere naj bi skupno s svetom stanovanjske skupnosti reševale tekoče delo. Tako so ustanovljene komisije za varstvo in letovanje otrok, komisija za zadružno gradnjo hiš, gospodarska komisija, komisija za pospeševanje servisne dejavnosti, komisija za ihaterialno in finančno kontrolo ter komisija za potrošniške svete.
Komisije so v svojem delu imele določene uspehe ne moremo se pa pohvaliti z kakšno veliko dejavnostjo in tudi ne z velikimi uspehi. Razlog temu je pomanjkljiva povezava, kakor tudi nezainteresiranost društveno masovnih organizacij in ljudi, ki naj bi delali na tem področju stanovanjske skupnosti, predvsem pa osnovne organizacije SZDL Ribnica.
Prvi ustanovljen servis je bil servis za finančno pomoč hišnim svetom, v katerem se opravljajo finančne usluge hišnih svetov z vsega področja. V tem servisu nismo imeli posebnih težav, a kot slabost naj navedem, da nismo dali hišnim svetom tiste pomoči, ki bi jo morda pričakovali od nas.
Od društva »Zena in dom« je prevzeta »Šivalnica«, katera je do sedaj porasla v dokaj močan servis, kjer je zaposlenih 5 delavk. Ta servis, ki je danes popolnoma rentabilen in tudi ustvarja določene dohodke, je v svoji rasti imel precejšnje težave predvsem težave storilnosti, kakor tudi ovire, ki so izvirale od posebnega pojmovanja nekaterih ljudi.
Nadalje je prevzeta v upravljanje otroška vzgojno varstvena ustanova, katero je do sedaj finansiral občinski ljudski odbor. Mislimo, in to je tudi potrebno, da ta da v obliki dotacij pomoč še naprej, a del sredstev pa naj prispevajo starši, ker v tej ustanovi ne moremo iti na popolno rentabilnost, ker bi stroški vzdrževanja bili preveliki za starše. Neprimerni prostori zavirajo nadaljnji razvoj te ustanove, a z razumevanjem odrejenih forumov bo treba tudi to vprašanje čimprej urediti in pridobiti nove prostore.
Mehanični servis, ustanovljen v tem letu, še ni našel popolnoma svojega mesta, kar je z obzirom na kratko dobo njegovega obstoja popolnoma razumljivo spričo vseh težav, ki so nastale ob ustanovitvi. Tu so odprta vprašanja storilnosti m rentabilnosti, kakor tudi odnosa delavcev v tem servisu.
Obrat družbene prehrane je v okviru stanovanjske skupnosti šele od 1. 1. 1961. dalje. Ta je popolnoma rentabilen. Za izboljšanje poslovanja so v ta obrat od strani stanovanjske skupnosti vložena dokajšnja sredstva, za adaptacijo prostorov in postavitev novega štedilnika. Mislim, da z nastavitvijo novega upravnika bodo tudi rešena vsa ostala nerešena vprašanja in pomanjkljivosti. V zvezi s tem naj poudarim, da se najdejo ljudje, katerim težnje stanovanjske skupnosti po izboljšanju dela niso povsem po vol ji in da se širijo govorice, da bo ta obrat treba dati v upravljanje podjetjem. O škodljivosti tega ne bi govoril, mislim pa, da naj se o tem po-razgovorimo v diskusiji in izravnamo svoja gledišča. V zadnjem času je bila napravljena akcija na' vsa podjetja za finančno pomoč za še nadaljnje izboljšanje v samem obratu, ter iz tega mesta apeliram na člane upravljanja.
Naj še omenim, da je v okviru »Šivalnice in krpalnice« organizirana skupaj s stanovanjsko skupnostjo »Gradišče« Ljubljana zbiralnica za kemično čiščenje oblek, katero je kvalitetno in cenejše v odnosu- na obstoječo kemično čistilnico v Ljuubljani. Poskušali bomo še nadalje razvijati kooperacijsko dejavnost z drugimi stanovanj-
skimi skupnostmi, katere so v obojestransko korist. Organiziran je tudi krojno šivalni tečaj, ki je dobro obiskan in deluje v zadovoljstvo tečajnic.
Želel bi vas seznaniti tudi s tem, da bo v nekaj dneh formiran radio-elektro servis, ki bo opravljal popravila vseh elektro in radioaparatov. Potrebni kader je že v Ribnici in tudi sredstva so nekako zagarantirana za najnujnejše: to je za nabavo opreme za servis.
Upravljanje servisov je družbeno, ker za vsak servis obstoji upravni odbor, ki rešuje tekoče probleme servisa. Ker je praksa pokazala, da to ni najboljši način, bo v bodočnosti nujno izbrati enoten upravni odbor za vse servise. V tem odboru naj bi bilo tudi večje število zaposlenih, ki naj bi bili najbolj zainteresirani za dober razvoj servisov.
Da bi dobili popolno sliko, naj še povem, da deluje računovodstvo stanovanjske skupnosti, ki vodi računovodske posle za svet in za vse servise in opravlja računovodske usluge za podjetje »Mesarija« in za Upravo komunalnih dejavnosti.
Zelo važno je reči, da so vsi servisi popolnoma rentabilni, ter da stanovanjska skupnost za svoje normalno poslovanje ne potrebuje dotacij. Potrebna je tudi dotacija za financiranje otroške ustanove, za katero naj prispeva skupnost — komuna.
Za ilustracijo naj navedem nekaj podatkov; ki naj osvetlijo delo stanovanjske skupnosti.
1.	število zaposlenih se je od ustanovitve pa do danes povzpelo na 20 redno zaposlenih in dva honorarno, kar je vsekakor velik uspeh.
2.	Ustvarjeni promet od ustanovitve pa do danes sveta stanovanjske skupnosti. Podatki so dani z 30. 9. 1961.
Ustvarjeni promet 7,015.327 din Dotacije ObLO 1.760.000 din Skupaj promet 8,775.327 din
Stanovanjska skupnost je dala servisom za nabavo strojev, orodja, kakor tudi za adaptacijo prostorov, dotacije v višini 2,430.284 din. Če odštejemo dotacije ObLO od te vsote, je od ustvarjenih sredstev stanovanjske skupnosti dotirala 670.279 dinarjev, s katerim se popolnoma zanika mišljenje, da stano-vanjskas kupnost živi samo od dotacij ObLO.
Iz vsega, do sedaj rečenega se vidi, da je stanovanjska skupnost imela v svojem delu veliko uspehov, katere je dosegla s pomočjo ObLO Ribnica, predvsem pa z občinskim odborom SZDL in občinskim komitejem Zveze komunistov.
Mislim, da z doseženimi uspehi ne moremo biti zadovoljni tako z gledišča same stanovanj-skes kupnosti kakor tudi z družbeno političnega gledišča. Zato mi dovolite, da omenim nekaj pomanjkljivosti v delu stano-vanjskie skupnosti, kakor tudi naloge, katere bo moral opravljati bodoči svet stanovanjske skupnosti.
1.	Doseči, da stanovanjska skupnost preide iz običajnih materialnih problemov in preraste v popolno krajevno samoupravo. Tu bi omenil, da se še zmerom gleda na stanovanjsko skupnost kakor na organ upravljanja servisov, ne pa na širšo samoupravo državljanov in na organ, ki mora reševati vsa vprašanja na področju obstoja stanovanjske skupnosti.
2.	Doseči boljšo povezavo z vsemi društveno masovnimi organizacijami na svojem področju, predvsem z osnovno organizacijo SZDL, ki mora biti initiator pobud kakor tudi kritik negativnih pojavov dela stanovanjske skupnosti.
3.	Formirati komisije za delo na terenu, kakor so: socialna komisija, komisija za olepšavo, komisija za komunalna vprašanja, komisija za varstvo odraslih in druge, ter doseči da bodo iste svoje delo popolnoma obvladale, poznale problematiko dela ter omogočile pravilne rešitve organov ObLO preko sveta stanovanjske skupnosti.
4.	Poiskati boljši stik z državljani ter doseči, da bosta želja in iniciativa prihajale iz najširših krogov državljanov. V tem smislu je že ustanovljeno glasilo »Rešeto«, katero pa tega vprašanja še ni dokončno rešilo.
5.	Nujno je, da se čimprej ustanovi servis za tehnično pomoč hišnim svetom in državlja-
Nesreče zaradi
• Zaradi snega, mraza in poledice je prišlo v zadnjem času do več nesreč. Našteli bomo le nekatere izmed njih.
TRAKTOR IN AVTOMOBIL TRČILA
9.	decembra ob 8.30 uri sta na novi gozdni poti Livold—Kočarji trčila traktor in osebni avtomobil. Traktor Steyr Lj 132-82 je upravljal Anton Štimec, osebni avtomobil Zg 121-17 pa lastnik Djuro Kovačiček iz Zagreba. Do nesreče je prišlo, ko je na ovinku zaneslo traktor zaradi snega in poledice v osebni avtomobil. Človeških žrtev ni bi-
Med pomanjkljivostmi, ki jih je naštel inšpektor, so: vsiljevanje teže strankam (»dam lahko za 50 din več?«), manjša vaga, ni teletine, skrivanje kritičnih artiklov pod pultom za nekatere
nom, v katerem naj bi bili zaposleni delavci vseh strok, zidarji, pečarji, inštalaterji, mizarji in razni drugi. S tem servisom bi rešili marsikatero skrb državljana.
6.	Zainteresirati podjetja, da tudi ona razumejo, da lahko v stanovanjski skupnosti največ prispevajo za dvig življenjskega standarda svojih delavcev.
7.	Ustanovitev servisov bo razbremenila gospodinjstva, predvsem pa zaposleno ženo.
8.	Ustanoviti potrošniške svete za vse panoge trgovine in gostinstva. V tem smislu se je že razpravljalo, ali do uresničitve in dalj od diskusije še ni prišlo, ker so skoraj vsi predvideni državljani odklonili delo v teh svetih. Skupno z osnovno organizacijo SZDL mislim, da se bo to pereče vprašanje lahko rešilo.
Na kraju še nekaj besed o delu sveta in izvršilnega odbora sveta stanovanjske skupnosti. Kakor sem že omenil, se je svet redno sestajal. Člani sveta so v veliki večini redno prihajali na sestanke in pokazali veliko dejavnost. No, moramo grajati nekaj članov, ki niso bili niti enkrat ali pa zelo malokrat na sestankih. Tudi dejavnost članov izven sestankov ni bila na višini, kar bodo morali bodoči člapi sveta odstraniti, ker le z dejavnostjo izven sestanka svetov lahko nekaj naredijo.
Delo je obširno in odgovorno, skrbeti moramo zato, da bomo čimveč napravili.
snega, mraza
lo,	materialne škode pa je okoli 120.000 dinarjev — največ na osebnem avtomobilu.
PADEL JE VZNAK
11.	decembra ob 17.30 je prišlo do težje nesreče na Ljubljanski cesti. Proti Petrolu je šel peš Anton Pohlač iz Brega pri Kočevju, za njim pa je peljal tovorni avtomobil. Pohlač se mu je hotel čimbolj umakniti in je stopil s ceste na majhen kupček poledenelega snega. Pri tem mu je spodrsnilo in je padel vznak na asfalt. Nezavestnega so prepeljali v novomeško bolnišnico, njegovo stanje pa je še vedno kritično.
stranke, drobovina ne pride do privatnih potrošnikov (dobe jo v glavnem le gostišča, menze itd.), premajhna izbiri (v mesarijah dobiš le dve vrsti salam, klobase in suho šunko, medtem ko ni tlačenke, paštete, krvavic itd.), glave ne prodajajo dovolj očiščene, tudi čistoča v lokalih ni na višku itd.
Mesarji pa so povedali, da je meso v Kočevju občutno cenejše kot v drugih krajih (in da ne bo šlo več dolgo tako naprej); da teletine res nimajo vedno na zalogi, ker so odkupi živine vsakih 14 dni (urediti bo treba, da bodo vsak teden), mesarija pa nima take hladilnice, da bi v njej držala meso po 14 dni in da ni velike izbire salam in drugih izdelkov, ker nimajo svoje sušilnice za salame pa tudi skladišča ne itd. Obljubili so, da bodo oskrbeli za zimo nekatere novosti, da bodo njihovi izdelki boljši in da bo postrežba solid-nejša.
Mesarji so priznali, da so taki sestanki lahko samo koristni zanje in za potrošnike. Pravijo, da nameravajo tudi nagrajevanje zaposlenih urediti tako, da bodo osebni dohodki delavcev bolj odvisni od prizadevnosti vsakega posameznika in od kvalitete opravljenega dela. Menimo, da bi morali na takih sestankih prisostvovati tudi zastopniki potrošnikov, se pravi potrošniški svet za mesarije, ki je menda izvoljen, njegovega dega pa doslej sploh še ni bilo čutiti. Direktno sodelovanje med potrošniki oziroma potrošniškim svetom in mesarji bo obema stranema samo v korist. Vse probleme, ki nastajajo, bi lahko svet reševal hitreje in bolje.
Ker od sveta ni bilo nikakih pripomb, so mesarji lahko doslej upravičeno mislili, da opravljajo delo v redu.
Nekaj o pticah pevkah
Kot ljubitelj ptic in živali sploh, bom napisal nekaj o pticah pevkah. Čital sem zakon o varstvu ptic. Med ptice pevke spadajo lišček, čižek, repenček ali grilček, ki so vsi semenojed-ci, to je, da ne jedo drugega. Posamezniki lovijo te koristne ptice na limanice in jih zaradi tega, ker so nepravilno hranjene, veliko pogine. Ko pride ulovljeni ptič od sveže hrane v naravi na suho hrano v kletki, ga suha hrana zapre. Kljub zaprtju pa ptičeh nenehno je in tako pogine. Ker pa ptice že narava sama veliko pokonča, je tako uničevanje ptic s strani ljudi vse graje in kazni vredno. Ptice uničuje narava na več načinov. Lišček gnezdi na skrajnem koncu veje drevesa, ko piha večji veter, padejo jačeca iz gnezda ali pa tudi negodni mladiči. Sneg je isto tako nevaren za ptice, ker pokrije vso hrano teh vrst ptic in jih tako zaradi lakote veiko pogine. Liščke uničuje tudi srakoper, ker pobira mladiče. Večkrat delajo to tudi otroci.
Imel sem v prezimovanju nekaj teh ptic, ker sem jih pravilno krmil, ni nobena poginila. Ptič, hranjen s semeni, konopljo, sončnico, solato, jabolkom in kruhom, namočenim v mleko, sladkorjem, manjkati mu ne sme tudi peska zaradi prebave, ne pogine. Skrbimo za koristne ptice in jih ne uničujmo.
Sodražica
Pred kratkim so s zbrali v So» dražici predstavniki gospodarskih organizacij in občinskega odbora SZDL z namenom, da se pogovore o zbiranju sredstev za novoletno jelko. Izvolili so posebno komisijo, ki bo odločila, kako se bodo uporabila sredstva.
12. decembra je bilo v Sodražici za člane ZK zanimivo predavanje o XXII. kongresu KP ZSSR. Predaval je org. sekretar Obč. komiteja ZK Ribnica Lojze Petek. Predavatelj je v poljudnih besedah prikazal v grobem delo kongresa in bistvo spora med Komunističnimi partijami Sovjetske zveze na eni strani in LR Kitajsko in Albanijo na drugi strani.
Predavatelj je po predavanju odgovarjal na nekatera vprašanja, ki so jih postavljali poslušalci. Podobna predavanja si v Sodražici še želijo.
Razpraia o komunali se nadaljuje
8. decembra je bil v Kočevju posvet o bodočih oblikah komunalne službe. Udeležili so se ga predstavniki stanovanjskih skupnosti, Komunale', kmetijske zadruge in občinskega ljudskega odbora. Ugotovili so, da je precej raznih organov, ki se ukvarjajo s komunalo, kljub temu pa državljani težko pridejo do komunalnih uslug. Vzrok je v tem, ker so se vse te razne komunalne ustanove začele ukvarjati s poslovanjem (predvsem gradnjami in adaptacijami) na veliko. Udeleženci posveta so predlagali, naj bi zaradi izboljšanja komunalne službe določili, katere komunalne dejavnosti bi ostale pri stanovanjskih skupnostih in katere pri Komunali (ki naj bi iz ustanove prerasla v podjetje) in da bi zi dosedanjih štirih gradbenih skupin (ki so že prerasle servisni značaj) ustanovili pri Komunali gradbeni servis. Ta gradbeni servis bi se ukvarjal z večjimi popravili in manjšimi gradnjami, medtem ko bi stanovanjskim skupnostim ostale manjše gradbene skupine, ki bi opravljale le najmanjša popravila, Predlog za podrobnejšo razmejitev dela med stanovanjskimi skupnostmi in Komunalo bo v kratkem izdelala posebna komisija. O njenem predlogu bo nato razpravljal svet za gospodarstvo in komunalne zadeve, proti koncu meseca pa bo o komunalnih zadevah in o reorganizaciji komunalne službe razpravljal občinski ljudski odbor.
POSEBNO OBVESTILO! Zaradi pomanjkanja prostora, podlistka v tej številki nismo mogli objaviti.
Kriliki so zapisali
PRI STANOVANJSKI SKUPNOSTI IMAJO PREDNOST PODJETJA
Pri Stanovanjski skupnosti Kočevje se je državljan pozanimal, če bi lahko dobil žagarja. Odgovorili so, da v nekaj dneh ni mogoče, ker žaga zdaj 100 kubikov za Itas, potem bo 100 kubikov za občino in morda še koga. Menda se sploh ne utegnejo ukvarjati s takimi malenkostmi. Cas pa bi bil, da bi stanovanj skas kupnost služila prvenstveno tistemu, čemur je namenjena. — Podobno je tudi z nekaterimi drugimi servisi stanovanjske skupnosti, n. pr.: z gradbenim in drugimi.
ODIRANJE IN USLUGE?
Nove dimne cevi železne peči državljanu Janezu niso šle skupaj. Stopil je k bližnjemu podjetju, servisu ali kaj je že (bilo je ob tričetrt na dve) in dobil delavca. Sel je z njim, zmeril cev in jo šel odžagat. Ko se je vrnil (s seboj je, ne vem zakaj, pripeljal še kolega), in ugotovil, da je odrezal narobe, zato je še enkrat zmeril in šel spet odrezat. Tokrat je bilo prav. Hkrati je na Janezovo prošnjo prinesel s seboj še manjšo pločevino za pred peč. Delo je bilo končano v 20 do 25 minutah in račun:
— Vsakemu boste dali za liter vina.
Ker Janez ne pije vina, je prosil, naj pove račun v dinarjih. Obrtnik je zaračunal 600 dinarjev in pristavil, da je tako poceni samo zato, ker je delal kot privatnik. »Če bi opravilo isto delo podjetje, bi zaračunalo 1200 do 1500 din,« je ob zaključku povedal obrtnik.
»Janez ne krade, zato upravičeno predvideva, da ga bodo spravili kočevski obrtniki na beraško palico — ali pa se bo prisiljen odreči njihovih uslug. (Podobno — trikrat več, kot je predvideval — mu je zaračunal drugi obrtnik za pleskanje.)
V	KZ ALI RESTAVRACIJI
Nekdo je nameraval kupiti drva. Svetovali so mu,, da jih bo najlažje dobil ob poti proti Mahovniku. Res je šel tja in poizvedoval, kje je tisti, ki prodaja drva. Prijazna in zgovorno ženica mu je pojasnila:
— Tistega boste dobili v kmetijski zadrugi ali pa v kolodvorski restavraciji.
VSILJENO MESO
Doma je državljan prijel ženo, zakaj kupuje toliko mesa, da se kos že dva dni valja v shrambi. Nekaj časa se je izmikala, končno pa priznala, da ji ga je mesar tako rekoč vsilil, češ če ji da lahko za toliko in toliko dinarjev več mesa. Dalje mu je še potožila, da se ji je po eni strani nerodno zameriti mesarju, po drugi pa ima točno določeno, koliko dinarjev lahko na dan zapravi. Mesarja sicer ni hotela izdati, mož pa ve, da kupuje pri mesarju na tržnici.
PADALI SO V KLET
Ljudem, ki so pred dnevi hodili ob kočevskem postajnem poslopju in niso gledali pod noge, je nenadoma zmanjkalo tal pod nogami in znašli so se bolj ali manj potolčeni v kleti. Zakaj? Nekdo je odstranil železno rešetko pri odprtini, skozi katero mečejo premog in podobno v klet.
HITRA ZDRAVNIŠKA POMOČ
12. decembra ob 7. Uri zjutraj si je delavka v Lesnoindustrijskem obratu porezala prste. Zdravnik jo je pregledal »že« ob 8.30, ob 9. uri pa je še vedno čakala na prevoz v bolnišnico. Pa naj še kdo kaj reče čez HTV in hitro zdravniško intervencijo!
TOČEN PLAN
V	nekem podjetju je vestna računovodkinja zbirala podatke, ki jih bo potrebovala za sestavo predloga plana proizvodnje za prihodnje leto. Seveda je operirala samo z milijoni, zato je nemalo začudilo nekega delavca vprašanje računovodkinje, koliko časa namerava v prihodnjem letu preživeti na bolniškem dopustu, češ da te podatke nujno potrebuje za sestavo predloga plana.
TELOVADBA PREKO OGRAJ
Ko so v Rožni ulici popravljali vodovodne cevi, so prekopali del ceste, drugi del ceste pa zametali z blatom tako, da ni bil mogoč normalen prehod. Nekaj časa so ljudje hodili skozi bližnji vrt, potem pa je lastnik vrata zaklenil in ljudje so elovadali na vrtni ograji in čofotali po blatu.
Sneg je pokril naše kraje
Sestanek z mesarji
Pred kratkim je bil v Kočevju sestanek s predstavniki klavnice in mesarije ter zastopnikom občinskega ljudskega odbora (tržne in sanitarne inšpekcije). Na njem so se pogovorili o pomanjkljivostih in pritožbah, ki prihajajo na ObLO zaradi dela mesarjev, mesarji pa so pojasnili svoje vzroke in težave, zakaj ni boljše.