IZHAJA MESEČNO - CELOLETNA NAROČNINA ZNAŠA 15 DIN NAROČA SE: PROSVETNA ZVEZA V LJUBLJANI, MIKLOŠIČEVA 7 ŠTEV. 12 DLCEMBER 1937 LETO XV Zlati jubilej Katoliškega tiskovnega društva v Ljubljani 27. junija 1887 je osnoval župnik Jerič katoliško tiskovno društvo v Ljubljani, ki je prevzelo v last tiskarno in bukvarno. Razvoj kTD so pospeševali zlasti pokrov itelji škof dr. Missia, škof dr. A. B. Jeglič in sedanji pokrovitelj škof dr. Rožinan. Ti možje so nosili in nosijo odgovornost za ogromno delo. ki ga vrši ta največja in najodgovornejša katoliška organizacija katoliškega tiska med nami. Lepe uspehe beleži društvo za časa predsedovanja prosta kalana in sedanjega predsednika dr. G. Pečjaka. kTD predstavlja danes ne samo lepo razvito gospodarsko podjetje, ki zalaga Slovenijo s katoliškim tiskom, temveč je več ali manj odvisen celoten katoliški pokret v Sloveniji, kateremu nudi ravno kTD gospodarski temelj. Tiskarna je od leta 1908. silno napredovala, novi stroji, nova klišarna, litografija, ofsettisk, bakrotisk, z vsemi temi panogami je tiskarna dobro preskrbi j en ji in je kot taka najmodernejša tiskarna v celi državi. Katoliška bukvama, ki stoji pod istim vodstvom, zalaga slovenske knjige, izdaja razne knjižne zbirke in je obogatela slovenski knjižni trg. Dom in Svet, Slovenec, Domoljub, Vrtec, Angelček, vsi ti so glasne priče o kulturnem pomenu kTD. Poleg religiozne literature je knjigarna skrbela za vzgojeslovna dela, glasbena, šolske knjige, sploh z vsemi, kar je bilo potrebno za katoliško kulturno gibanje v najboljšem smislu besede. Skoro vse naše katoliško časopisje je deležno njegove podpore, ko praznuje ta institucija svoj zlati jubilej, moramo tudi mi. t. j. Prosvetna zveza izraziti najlepše čestitke in pa hvaležnost napram kTD. Saj je ono doslej največ žrtvovalo za našo ljudsko izobrazbo in prosveto. in je v zgodovini našega gibanja zapisano kot prvi in največji dobrotnik. Zato se klanjamo delu KTD z željo, da bi še v naprej vodilo našo slovensko katoliško kulturo v še lepšo bodočnost. Ob dvajsetletnici Krekove smrti Predavanje g. Ivana Dolenca v ljubljanski radiooddajni postaji dne 8. oktobra 1937 tj se spominjamo obletnice sni it i velikih mož? Mnogo razlogov bi lahko navedli — naj podčrtamo samo dvi. Prvi naj bo ta, da čutimo dolžnost, da se jim zahvalimo za njihovo delo. Nekateri ljudje so v življenju toliki, storili za druge in posredno ali celo neposredno tudi za nas. tla se jim \ življenju nismo mogli oddolžiti. Zato* jim po smrti postavljamo spomenike, spominjamo se njihovih jubilejev in tiiko izražamo eno od lastnosti kulturnega človeka: smisel za hvaležnost, čut zavesti, da to. kar smo. nismo postali sami iz sebe, ampak da je našo življenje lepše, morebiti tudi boljše in plotlonosncjše zaradi tega. ker skušamo gradili na osnovali, ki so nam jih postavili drugi. S tem pa smo prišli tudi do drugega razloga, zakaj se spominjamo pomembnih mož tudi še desetletja in stoletja po njihovi smrti: s tem krepimo sami sebe na poti. ki so nam jo začrtali veliki predniki. Ne govori torej i/, nas samo hvaležnost do pokojnikov, ampak skrb za nas same: skrb, tla ne zgubimo izpred oči dediščine, ki so nam jo zapustili možje, ki so videli dalje, nego vidi povprečen smrtnik. C'e bi se vprašali, zakaj se spominjamo obletnice Krekove smrti, bi lahko odgovorili na to vprašanje na premnogo načinov in smo v teku dv ajsetih let po njegovi smrti tudi že slišali tozadevno toliko odgovorov, tla je težko najti nekaj, kar bi že ne bilo povedano. te se prav spominjam. Krekov pomen ni bil še obširneje obravnavan s tegale vidika: kako je bilo mogoče, tla je imel Krek tako silen vpliv na vse stanove — na ročne delavce prav tako kakor na intelektualce — in na vse ljudi brez ozira na to. ali so se po svoji duševni strukturi in po okolju, v katerem so vzrasli. bolj nagibali k gibanjem, ki poudarjajo v prvi vrsti narodnost in napredno mišljenje, ali k skupinam, ki podčrtava jo pomen vere. ali k stru-jam. ki polagajo največ važnosti na dolžnost saocialnega mišljenja in dela? s par in vzemimo najprej gibanja, je narodnost najvišji ideal, merilo v sega. I ežko najdemo Odgovor na to vprašanje se glasi: dobršen del Krekove veličine je prav \ leni. da jo v svojem širokem, kraljevskem srcu nosil vse stanove brez uizlike in tla je njegov globoki duh videl v vseli gibanjih svoje dobe tisto zdrave, jedro, ki daje vsaki stranki — da se tako izrazim — njeno življenjsko upravičenost in njeno silo. Krek je vzel veter i/, jader vsem gibanjem svoje dobe radi tega. ker je zastopnik vsakega gibanja in vsakega stanu videl v Kreku poosebljenega premnogo od lega. za kar se je boril v svoji stanovski in politični organizaciji. Skušajmo pojasniti to stvar primeri ki jim nekako med Slovenci moža. ki bi bil v narodnem oziru v toliki meri lahko vzor vsakemu rodol jubu kakor je bil Krek. Krek je bil z vso dušo Slovenec, obenem prepričan Jugoslovan s tako močno razvito slovansko zavestjo, da ■se je o njem res moralo reči. da je Slovan diišom. tijelom . Oglejmo si najprej odnos do slovenske domovine! \ tem oziru ga je lepo označil znani filozof in pedagog Foer-ster. ki se je bil s Krekom seznanil med svetovno vojno na Dunaju. Foer-ster je napisal v Božični poslanici Slovencem (objavljeni v Goriški straži za božič 192>) o Kreku tele besede: Redkokdaj sem srečal človeka, ki bi bil tako globoko in ves zakoreninjen v lastnem ljudstvu - zdelo se je, da je vzrastel iz. dehteče pomladne zemlje . . . Mnogi naši pesniki so v sijajni obliki izražali ljubezen do domovine, a krepke je kot Krek pa menda nihče: ..Stalna je ljubezen naša, kot so naše pore stalne, i.skra kot so naši vrelci in kot reke srebrovalne. Ko |>a kdaj hi tvoje -kale. stari Triglav, se razdrle, 1 [>n bi naše čete \stale. tebe. Iriglav. hi podprle, ko pa kdaj bi tvoji vrelci, bistra Sava. usahnili, pa bi steno kri ti v strugo naškropili, natočili". Prav tako je bil goslovan. N jegova južni Slovani moramo nasloniti drug na drugega in da je v nas dovolj po- Krek prepričan Ju-veiti je bila. tla se VI SI Mk PROSVETNIH /Vi:/ T> litičnih sposobnosti, da bomo sami zase neprimerno bolje skrbeli, nego bi to storil kdorkoli drugi. Zato je v svoji Zadružni in Gospodarski zvezi organiziral ne samo Slovence, ampak prav tako tudi Hrvate iz Istre in Dalmacije — po drugih pokrajinah jih ni mogel, ker tega niso dopuščali takratni zakoni. Občna zbora Zadružne in Gospodarske zveze je imenoval jugoslovanska parlamenta«. Šel je pa tudi preko mej bivše Avstri je iu je ustanavljal zadruge prav tako med Beneškimi Slovenci kakor med Hrvati in Srhi v bivši banovini Hrvaški in Slavoniji. Ko sem ga nekoč vprašal, ali niso imeli Srbi proti njemu kot duhov niku predsodkov. je povedal tole ulično zgodbico. Nekoč je predaval v Slavoniji o zadružništvu, pa si' dvigne med predavanjem junaški Srb in za-kliče: Zivio naš veliki pop dr. Krek! Krek predava dal je. Možak se dvigne ponovno in zakliče: J oš jcdanput: Živio naš veliki pop dr. Krek! kri k je napisal celo igro (Cigan čarovnik), v kateri govori glavna oseba — simpatični praktični filozof cigan Miško — v hrvaškem jeziku (pravilneje: v neki mešanici hrvaškega in slovenskega jezika, kakor se pač govori ob jezikovni meji), kako blizu so bili Kreku Hrvatje in Srbi. dokazuje tudi to. da je govoril krek srbohrvaščino tako dovršeno, da je oče srbskega zadružništva M. Avraimovič menil, da govori Krek ta jezik že iz materine hiše. Svojo slovansko orientacijo je pa pokazal krek s tem. tla se je naučil vseh važnejših slovanskih jezikov vsaj toliko, tla jih je razumel: nekatere je tudi precej dobro govoril. Bral je knjige v češkem, pol jskem, ruskem, ukrajinskem in bolgarskem jeziku. Ko je I. 18Mb. prišlo v Ljubl jano več čeških bogoslovcev. da so Iu nadaljevali svoje študije, ga je eden od njih prosil, naj mu kaj napiše v spominsko knjigo. Lnoindv ajsellelni krek mu je napisal, kako bi se sedanja lepa češka držav na himna kde domov milj morala glasiti za vsakega Slovana: >kje dom je tvoj? Od Krkonošev. šuniavskih vrhov. ikI Alp sneženih skal. do Adrije bregov. od tam. kjer l.aba v morje se vali. do step kozaških, koder Don buči. do tja. kjer Tatra ti v nebo strmi: Slovanov doni — to dom je tvoj. Mislim, da bi bila vsaka nadaljnja beseda samo v škodo jasni sliki o kre-kovem vseslovanskem mišl jenju, ki se zrcali iz te pesmi. Jasno je pa tudi. kakšen vpliv je moral imeti krek na dijaštvo. ki je bilo pred vojno prav tako ali še bolj nego danes usmerjeno v ljubezen do slovenstva, jugoslovan-stva in slovanstva. krek je imel velik vpliv na dijaštvo tudi zaradi tega, ker je bil skoz in skoz naprednega mišljenja v najboljšem smislu te besede, tistega naprednega mišljenja, h kateremu spodbuja človeka že sveto pismo: \ se preskusite. najboljšega se držite! Ob k rekov i smrti je o njem zelo točno ugotovil ravnatelj muzeja dr. .Mantuaui, da je bil krek mož znanosti: Velikanski uspehi tega moža stoje vsi na enem in istem širokem in trdnem temelju: na znanstveni podlagi. (C ar-niola \ III.) Ne gre pri tem za vprašanje. ali so vse krekove razprave znanstveno dovolj dognanc ali ne. kdor je v dobrih 2) letih javnega dela napisal kakih 6000 člankov in imel kakih 5000 govorov in predavanj (tako jih približno ceni Anton \adnal). pri tem je jasno, da dostikrat ni imel časa za tisto znanstveno dognanost, ki je značilna za Specialista. Toda nekaj drugega je, kar je vezalo tudi znanstvenika na Kreka: Krek je bil prepričan o silni moči temeljite znanosti, ki bo podrla vse kar ne ustreza njenim zahtevam. Značilno za njegovo globoko vero je pa dejstvo, da se za vero ni ničesar bal od strani znanosti, t akole je govoril pred 50 leti (4. doc. 100") v dunajskem parlamentu: ( e hočemo imeti res znanstveno misleče ljudi, jih moramo najprej na univerzi metodično vzgojiti. Posledica naj bo kakršna hoče. Dobro, če naša cerkev ne more obstati, ker jo uniči napredujoča metoda znanstveno delujočih mož, potem mora poginiti, ker ni vredna, da živi ... Gospodje, ki stojite na stališču, da se podlaga naše vere ne da znanstveno dokazati, bo- (lite brez skrbi! \ tem primeru ho ta zgradba, ki jo imenujemo katoliško cerkev, sama od sebe razpadla, ne bojte se, železna A nauke* bo oskrbela to sama od sebe. Mislim pa. da lahko rečem s pogledom v bodočnost, da bo. kakor sta že Philostratus in C elsus navajala iste očitke, kot smo jih slišali zadnja dva dni. tako tudi \ bodoče, in v tej zbornici bodo vedno prav tako kot zastopniki svobodomiselst va tudi zastopniki katolicizma . . . Izrekam naclo, da se bodo na j plemen ite jši iu najboljši duhovi v trdem boju za svetovni nazor vedno zopet priborili do trenutka, ko bodo svečano izpovedali, obliti z lučjo duševnega miru: ( hri-stianus mihi nomen. eatholieus cogno-men«. ( Kristjan mi je ime. Katoličan priimek.«) Mislim, da je že iz teh besed razvidno. zakaj je pritegnil Krek v svoj krog tudi one. ki velja o njih Prešernova beseda, da jim je vera nad vse. Pa če bi kdo tudi dvomil o Krekovi ljubezni do domovine in morebiti celo o njegovi ljubezni do cerkve, o eni stvari pa brezdvomno še ni kdo ni lesno dvomil, kdor je opazoval Krekovo delo: o njegovi herojski skrbi za vse. ki jim je delež v življenju trd kruh. N jegov globoki socialni čut je tako rekoč izven debate. Napačno bi bilo. če bi hotel kak stan Kreka zase reklamirati. Res je. da je Krek začel svoje socialno delo z organizacijo delavstva.