UREDNIŠTVO IN UPRAVA. 34100 Trat, ulica Ghega 8/1, telefon 80824, Pošt. pred (casel-postale) Trst 431. Poštni če icovni račun Trst, 11/8484
Poštnina plačana v gotovini
N
I
NAROČNINA četrtletna lir 1.250 - polletna lii 2 500 - letna 5.000 :: Za inozemstvo: letna naročnina lir 6.000 - Oglasi po dogovoru ■ Sped. in abb. post. I. gr. 70%.
SETTIMANALE
ŠT. 1085
TRST, ČETRTEK 27. MAJA 1976
LET. XXVI.
Zakaj aastap aa parlamentarnih valitvah
Kot smo že kratko poročali, se je Slovenska skupnost odločila za nastop na parlamentarnih volitvah z dne 20. junija. V predpisanem roku je zbrala potrebno število podpisov in predložila kandidatne liste za polsansko zbornico in za senat. Kandidati Slovenske skupnosti so prisotni v vseh senatnih volilnih okrožjih naše dežele( teh okrožij je sedem) in v obeh volilnih okrožjih za poslansko zbornico, to je v tržaškem volilnem okrožju ter vil. volilnem okrožju, ki obsega goriško, videmsko, pordenonsko in bellunsko pokrajino. Prvič v zgodovini so torej slovenske kandidatne liste prisotne na vsem ozemlju, kjer živi slovenska manjšina, se pravi tudi v Beneški Sloveniji, Reziji in Kanalski dolini.
Nastop Slovenske skupnosti na bližnjih parlamentarnih volitvah je zahtevala predvsem »baza« in ni torej toliko posledica odločitev strankinih vrhov. Ti so, kot je tudi edino pravilno, le prisluhnili splošnemu čustvovanju, težniam in pričakovanjem članov in simpatizerjev Slovenske skupnosti, kot so že pred razpisom volitev priha<ala do izraza na sestankih strankinih sekcij na Tržaškem in, kar je politično zelo zanimivo, zlasti na Goriškem, kjer se je za samostojen nastop odločno in soglasno izrek'a predvsem mladina.
V	tej zvezi je treba, ne glede na iz;d bližnjih volitev, poudariti, kako je bilo modro in tudi nujno, da je Slovenska skupnost v zadnjem času v še kar zadovoljivi meri razvila svojo terensko organizacijo, tako da so tudi najvažnejše strankine odločitve najprej predmet živahnih in poglobljenih razprav na sestankih po sekcijah, tn,-ko da vodstvo na+ančno pozna »pulz« svoje baze in more tudi primerno ter ustrezno ukrepati.
Prisotnost Slovenske skupnosti na političnih volitvah je torej predvsem posledica globokega razočaranja slovenskih ljudi, ki se zbirajo okrog te politične organizacije, nad politiko italijanskih vsedržavnih strank ki so se na dosedanjih parlamentarnih voH-tvah zawmale za slovenske glasove in jih tudi prejemale. Lahko rečemo, da so Slovenci na plošno popolnoma upravičeno razočarani nad neučinkovitostjo in pravzaprav jalovostjo takšne politike, saj so osnovni slovenski manjšinski problemi po 30 letih v bistvu ostali nerešeni. Poleg tega je treba še imeti pred očmi dejstvo, da je bil lansko jesen v Osimu podpisan sporazum
(dalje na 3. strani)
KAJ BO PO VOLITVAH
V	tisku, posebno v strankarskih glasilih, se nadaljujejo v okviru volivnega boja vroče in vedno bolj ostre politične polemike, posebno med krščansko demokratsko in socialistično stranko. Socialisti skušajo naložiti krščanskim demokratom čim več krivde za vse, kar v Italiji ne gre, za vse socialne krivice in nesorazmerja, tudi če so stara tisoč let, kot npr. gospodarsko in socialno nesorazmerje med severom in jugom, ne da bi količkaj upoštevali dejstvo, da so se začele razmere v Italiji temeljito boljšati šele s povojno demokratično republiko, katere vodilna sila in opornik je bila ves čas ravno krščanska demokracija. S takim naštevanjem krivd krščanske demokracije, ki pa ni politično nič starejša kot socialistična stranka in zato nič bolj odgovorna za vso slabo dediščino preteklosti, bi si PSI rada ustvarila nimb političnega devištva in se prikazala italijanskim volivcem kot kar najbolj nedolžna, a vročekrvna devica, od katere si lahko ženin — italijanski volivec — obeta čudovite užitke...
Krščanski demokrati imajo seveda interes, da ta mit, ki ga plete PSI okrog sebe, razbijejo, zato ne varčujejo s polemiko in očitki. Ob tem bučnem prepiru med bivšima dolgoletnima zaveznicama v vladi, kr-ščansko-demokratsko in socialistično stranko, se zdi volilna propaganda drugih strank kar nekam zadržana, če izvzamemo seveda skrajneže na levi in desni. Propaganda komunistične stranke skrbno pazi, da ne bi vznemirila zmernih, zlasti meščanskih in inteligenčnih elementov, od katerih si obeta, da jo bodo volili bolj iz protesta proti dolgotrajni politični hegemoniji in iz želje po spremembi kakor iz prepričanja, zato poudarja bolj demokracijo in obrambo demokratičnih intsitucij sedanje republike ter nujnost rešitve iz gospodarske krize kakor pa dejanske politične, gospodarske in socialne cilje svojega programa, t.j. uveljavitev marksistične teorije v italijanski praksi.
MSI pa skuša zbrati vse tiste, ki se boje komunizma, okrog sebe in očita Krščanski demokraciji šibkost in popuščanje pred komunizmom ter celo pripravljenost, da sodeluje z njim, čeprav vsi krščansko-demokrat-ski voditelji jasno odklanjajo vsakršno po-volivno zavezništvo s KPI. Manjše demokratične stranke skušajo pridobiti volivce s prenovitvenimi gesli in z uglednimi imeni na svojih listah. Toda kaže, da so italijanski volivci preveč hipnotizirani od glavnih strank, da bi bili sposobni premisleka in bi prisluhnili treznemu glasu, kot ga predstavljajo manjše stranke.
Toda neglede na vso to živčno in hrupno volilno polemiko je pozornost marsikoga vendarle usmerjena na tisto, kar bo sledi-
lo	po volitvah, kot pa na sedanje prepire in medsebojne očitke. Trezni ljudje ugibajo, kaj lahko pride iz teh volitev. Mnenja so seveda različna, toda v bistvenem se vendar strinjajo, Zlasti v tem, da po volitvah ne bo prišlo do uveljavitve kake »leve alternative«, t.j. do vladne koalicije med KPI in PSI, ker niti skupno ne bosta dosegli 51 odst. Neverjetna je tudi kaka vlada demokratične enotnosti z udeležbo vseh strank »ustavnega loka« razen MSI, kot jo predlagajo komunisti kot nekako varianto svojega prejšnjega predloga za »zgodovinski kompromis« (rezultat bi bil namreč isti). Krščanska demokracija jo, kot že omenjeno, odločno in nenavadno složno odklanja. Tako preostane samo ena možnost: obnovljena ali prenovljena leva sredina, pa čeprav ji bodo dali zaradi lepšega (predvsem da bi ugodili socialistom, ki besed »leva sredina« ne morejo več slišati) kako drugo ime. Ime tudi ni važno, važna je vsebina. Če torej ne bo dosegla združena levica pri volitvah nad 51 odst. glasov in tako ne bo zmagala, pride v poštev samo nav sporazum med strankami leve sredine, pa naj socialisti zdaj še tako zatrjujejo, da ne gre-(dal j e na 3. strani)
Koroški Slovenci so bili že prešteti
V	Avstriji se nadaljuje vlečenje za vrv med tistimi, ki bi hoteli uprizoriti posebno ljudsko štetje za koroške Slovence, in tistimi, ki so proti njemu. Jasno je, da hočejo izsiliti tri glavne avstrijske politične stranke — socialistična, ljudska in liberalna — štetje z namenom, da bi se v vzdušju političnega pritiska čim manj ljudi na Koroškem prijavilo za Slovence, tako da bi bilo tudi čim manj krajev, ki bi prišli v poštev za pravice, ki jih predvideva 7. člen avstrijske državne pogodbe za koroške Slovence.
To je tako jasno, da se obe glavni politični organizaciji koroških Slovencev, katoliška in leva, odločno upirata vsakršnemu štetju. Pristati na tako ljudsko štetje bi pomenilo samomor za koroške Slovence in kar najbolj zaslepljeno in nebrihtno politično dejanje. Upati je, da bosta vztrajali pri tem odporu in da ne bosta popusti pred nobenim pritiskom, pa čeprav bi se skliceval na in-ternacionalizem, demokracijo, dobro sosedstvo ali na kake druge »višje« interese. (dalje na 2. strani)
RADIO TRST A
Koroški Sloimi so bili
: :	NEDELJA,	30 maja, ob: 8.00 Koledar. 8.05
Slovenski motivi. 8.30 Kmetijska oddaja. 9.0C Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Beethoven: Godalni kvartet št. 16 v f duru. 10.15 Poslušali boste. 11.15 Mladinski oder: »Moj oče in jaz«. Napisal G. F. Luzi, prev. Franc Jeza I del: »V šoli ponižnosti«. RO. Režija: Lojzka Lombar. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Glasbena skrinja. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj. 13.30-15.45 Glasba po željah. 14.30 Nedelj, ski vestnik. 15 45 »Klavrne ljubezni«. Igra, napisal G. Giacosa, prev. Jadviga Komac. R O. Re-žija: Balbina Baranovič Battelino. 16.55 Nedeljski koncert 17.35 Operetna fantazija. 18.30 Šport in glasba. 19.30 Zvoki in ritmi. 20.00 Šport. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika, -prazniki in obletnice, slovenske viže in popevke. 22.00 Nedelja v športu. 22.10 Sodobna glasba. 22.20 Glasba za lahko noč.
: : PONEDELJEK, 31. maja, ob: 7.00 Koledar 7:05 Jutranja glaiSba. 11.40 Radio za šole (za srednje šole): »Zopet je zagorel olimpijski o-genj«. 12.00 Opoldne z vami. 13.30 Glasba po željah. 14.30 Pregled -slovenskega tiska v Italiji. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. 18.30 Radio za šole (za srednje šole - ponovitev). 18.50 Scenska in baletna glasba. 19.10 Odvetnik za vsakogar. 19.20 Jazz glasba. 20.00 Športna tribuna. 20.35 Slovenski razgledi: Naši kraji in ljudje v slovenski u-ms-tnosti - Baritonist Samo Vremsak in pianist Jakob Jež izvajata samospe-ve Matije Bravničarja, Jakoba Ježa in Sama Vremšaka - Slovenski ansambli in zbori. 22.15 Glasba za lahko noč.
: :	TOREK, 1.	junija, ob: 7.00	Koledar.	7.05
Jutranja glasba. 11.35 Pratika, prazniki in obletnice, slovenske viže in popevke. 12.50 Revija glasbil. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mla de	poslušavce.	18.15 Umetnost.	1830 Komorni
koncert. 18.55 Ramsay Lewis Trio. 19.10 Ustvarjalec pred mikrofonom: Milko	Bambič.	19.25
Za n-ajmlajše: pravljice, pesmi in glasba. 20.00 Šport. 20.35 Paul Dukas: Ariane et Barbe,Bleue, opera. 22.35 Glasba za lahko noč.
: :	SREDA, 2.	junija, ob: 8.00	Koledar.	8.05
Slovenski motivi. 8.30 Godarni orkestri. 9.00 Praznična matineja. 10.00 Italijanske simfonije. 10.40 Zbirka plošč. 11.40 Mladinski oder: »Alarm na vesoljni postaji«. Napisala Milica Kitek. RO Režija: Lojzka Lombar. 11.35 Opoldne z vami 13.30 Glasba po željah. 14.45 Od melodije do melodije. 15.45 »Veliki beg«. Radijsk-aigr a, napisal Efrairn Kishon, prev.. E. -fenber. R.O. Režija: Jože Peterlin 1625 Orkestri in zbori 17.00 Za mlade poslušavce. 18.30 Violinist Gorjan Košuta, pianist Erminij Ambrozet. 19.00 Orkester »Musiclub« vodi Aleksander Bevilacqua. 19.10 Avtor in knjiga. 19.30 J-estern-pop-folk. 20.00 Šport. 20 30 Simfonični koncert Vodi L. von Ma-tačič. Sodeluje hornist Guelfo Nalli.21.50 Glasba za lahko noč.
: : ČETRTEK, 3. junija, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.35 Slovenski razgledi. 13.30 glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost. 18.30 Nove p’ošče re-sne glasbe, pripravlja Ada Markon. 1910 Človek pred rojstvom. 19.25 Za maj-mlajše: »Pisani ba’onč-ki« (Krasulja Simoniti). 20.00 Šport. 20.35 »Pravljica«. Napisal I. Hredynsky, preved'a Marijana Prepeluh R.O. 21.20 Skladbe davnih dob. 2145 Glasba za lahko noč.
:	PETEK, 4. junija, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Ju-
tranja glasba. 11.35 Opoldne z vami 1330 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost 18.30 Pianist Nino Gardi. 18.45 Znani motivi. 19.10 Aimedeo Giacomini: »Profesor«. 19.20 Jazz glasba. 20 00 Šport. 20.35 Delo in gospodarstvo. 20 50 Vokalno instrumentalni koncert. Dunajski filharmonični orkester. 22.00 Glasba za lahko noč.
: : SOBOTA, 5. junija, ob: 7.00 Koledar. 7 05 Jutranja glasba. 11.35 Poslušajmo spet. 13.30-15.45 Glasba po željah 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost. 18.30 Romantična simfonična glasba. 18.50 Filmska glasba. 19.10 Kulturni spomeniki naše dežele: »Bazi. lika v Ogleju«. 19.40 Pevska revija. 20.00 Šport 20 35 Teden v Italiji. 20.50 »Odskočna deska« (Adrijan Rustja). 21.2 Ritmični orkester RAI iz Rima. 21.30 Vaše popevke. 22.30 Glasba za lah ko noč.
(Nadaljevanje s 1. strani)
Sicer pa ni potrebno nikakršno ljudsko štetje koroških Slovencev, ker so bili že mnogokrat prešteti. Bili so časi, ko so jih našteli 180.000, a tedaj avstrijski oblastniki tega niso hoteli vzeti na znanje in rezultat ljudskega štetja zanje ni pomenil nič. Koroški Slovenci so ostali brez slovenskih šol in brez narodnostnih pravic. Štetje je bil končno tudi koroški plebiscit leta 1920, na katerega se Avstrijci tako radi sklicujejo. Res da je na njem zmagala avstrijska državna ideja nasproti jugoslovanski (ki jo je tedaj predstavljala reakcionarna balkanska kraljevina Jugoslavija, medtem ko je bila slovenska državna ideja, kot jo predstavlja republika Slovenija, popolnoma odsotna, drugače bi bil rezultat plebiscita verjetno drugačen), toda z oddajo glasu za Avstrijo kot državo najbrž noben glasovalec ni imel namena, da se odreče slovenski narodnosti in jeziku, ki ga je govoril v družini in katerega ga je naučila njegova mati. Tako pa so si po krivem tolmačili plebiscit nemško-avstrijski nacionalisti in predvsem njihov idejni voditelj dr. Steinacher, ki je prešel pozneje k hitlerjancem. In pri plebiscitu je glasovala večina prebivavstva južno od Drave za Jugoslavijo. Če je bilo torej tisto glasovanje tako pomembno, ali bi ne bilo primerno, da ga vzamejo Avstrijci tudi sedaj za osnovo za določitev krajev, kjer živi slovenska manjšina? 6e je živela tam takrat, zakaj bi je ne bilo danes? In če je ni več, se je treba vprašati, zakaj je ni več.
ZAPOSTAVLJANJE SLOVENSKEGA DNEVNIKA Stojan Spetič se je obrnil do slovenskih katoličanov v upanju, da ga bodo volili na prihodnjih parlamentarnih volitvah. V nedeljo jih je po slovenski maši pri Sv. Ivanu v Trstu tudi pričakal prav pred cerkvijo in jih pozival, naj ne sledijo navodilom cerkvene hierarhije. Ker se udeleženci maše niso marali odpovedati svoji vsakotedenski navadi, da se pred cerkvijo nekoliko pogovorijo, so njegovi pozivi v glavnem šli v prazno, saj jih bo človek itak lahko bral v nedeljskem Primorskem dnevniku, kjer je časnikar prav govornik Stojan Spetič. In tako je neki neposlušalec stopil do dveh aktivistov, ki sta vidno držala šop »Unita« v rokah na voljo povpraševalcev.
(V slovenščini) »Tovariša, imata Primorski?« (v slovenščini) »Ne, mi imamo Delo!« Ne pri sebi. seveda.
Primorski dnevnik se upravičeno pritožuje, da ga zapostavljajo. Mogoče tudi njegovi lastni časnikarji.
ŠE ENA ZGREŠENA POTEZA Vrhovi italijanske cerkvene hierarhije so čutili potrebo, da posežejo v volilni boj, s tem, da so opomnili katoličane, da marksizem ni združljiv z vero in da naj zato ne volijo marksističnih strank. Toda krščan-sko-demokratska stranka jim najbrž ne bo hvaležna za ta poseg, ker so jo z njim osmešili pred javnostjo. Ali res menijo, da še ve-
že prešteti
Odgovor je jasen: ker je bila asimilirana po krivdi političnega in socialnega pritiska, zaradi neprestanega zapostavljanja, ki so se mu hoteli moralno netrdni ljudje izmakniti s tem, da so prešli vsaj na videz v nasprotni narodnostni tabor, in predvsem po krivdi nemške osnovne šole, ki je sproti potujčevala mladino. Znano je, da ravno o-snovna šola odločilno vpliva na jezikovno in narodno vzgojo.
Za določitev območja narodnih oziroma jezikovnih pravic koroških Slovencev bi moralo z moralnega in političnega stališča obveljati načelo, da morajo veljati povsod tam, kjer so strnjeno bivali Slovenci sredi preteklega stoletja, preden se je začelo načrtno in včasih, posebno v hitlerjanskem času, okrutno raznarodovanje, spremljano ce
lo	s prisilno preselitvijo v Nemčijo, z zapori, koncentracijskim taboriščem in obilavla-niem. Avstrijske stranke bi morale biti nadvse zadovoljne — in enako dunajski parlament in vlada —- če bi koroški Slovenci kaj popustili v tej svoji zahtevi in če bi bili pripravljeni, da se pogajajo in pozabijo na strašne krivice, ki so jim bile že prizadete, na dejanski rodomor, ki ga dokazujejo številke ljudskih štetij, ne pa da skušajo zdaj z novim štetjem dokončati zločinsko delo vseh prejšnjih raznarodovavcev. Koroški Slovenci bi se morali vedno zavedati, da so na poziciji moralne moči, da imajo oni nm-vico terjati, ne pa da moledujejo Za miloščino. Najboljša obramba tudi na Koroškem je politična in moralna ofenziva.
dno ni politično dorasla in da ne more v politiki sama skrbeti za interese katoličanov ter da ji mora cerkvena hierarhija še vedno od časa do časa priskočiti na pomoč kakor nebogljenemu otroku? Menimo, da vzamejo taki nerodni posegi italijanske cerkvene hierarhije krščansko-demokratski stranki več glasov kot vsa nasprotna propaganda, kar se je pokazalo tudi pri referendumu o razporoki. Taki politični pose-
li	cerkvene hierarhije dajo vedno dobrodošel argument nasprotni propagandi in nekoliko osmešijo katoliške politike.
KAJ JE MNOŽIČNA ZASLEPLJENOST?
Ljubljanski »Dnevnik« je prinesel pod naslovom »Množična zaslepljenost Portugalcev« poročilo o letošnjem romanju v Fatimo. Članek, ki je napisan v ironičnem tonu, je podpisal neki Aleksander Antonič; po nepotrebnem žaljiv za kristjane, za Portugalce pa še posebej, pa je naslov. Zakaj je čutilo uredništvo lista potrebo, da da poročilu tak naslov? Nanaša se, kot kaže, na »mistiko« tega romanja. Toda ljudje so vedno čutili potrebo po mistiki, tudi brez religije. Ali ni mistika tudi vsakodnevno romanje v Leninov mavzolej na Rdečem trgu v Moskvi?
Psiha ljudi in narodov je mnogo bolj zapletena kot si predstavlja kak dopisnik, in le iz globine mistike zajemajo včasih moč za življenje. Še bolj tvegano je soditi, kaj je množična zaslepljenost.
SKOZI DALJNOGLED |
Zakaj nastop na parlamentarnih volitvah
(nadaljevanje s 1. strani)
med Italijo in Jugoslavijo, ki po eni strani načelno odpira možnost za korenito ur d\-tev manišinskih problemov, po d ugi ftr-ni pa predstavlja novo nevarnost, da se ti problemi še bolj zaostrijo, da se njihovo reševanje po stari in preizkušeni italijanski praksi spet in spet odlaga, medtem ko se Slovenci dobro zavedamo, da čas ne dela v našo korist.
Zlasti mladina pri Slovenski skupnosti je do grla sita politike italijanskih vsedržavnih strank do slovenske manjšine. Zato jim tokrat noče podpisati prazne menice ali »notarskega pooblastila«, temveč čedalje glasneje zahteva, naj slovenska narodna skupnost vzame skrb za lastno usodo predvsem v svoje roke, naj čimbolj strne svoje vrste, naj pozabi na to, kar jo razdvaja, in naj pomisli zlasti na to, kar jo druži in ki ne more biti ničesar drugega kot lastni obstoj in nadaljnji vsestranski razvoj.
Naša mladina je seveda občutljiva za dogajanje okrog sebe in se tudi dobro zaveda, da je reševanje slovenskih problemov odvisno tudi od razmerja sil v državi in družbi ter zlasti od stopnje demokracije Prav tako pa se zaveda, da nobena, še tako demokratična družba ne bo ničesar ukrenila v korist našega ljudstva, če se to ne bo tudi politično uveljavilo, če ne bo čedalje glasneje in odločneje terjalo svojih pravic, če skratka ne bo postalo resničen subjekt političnega in družbenega dogajanja povsod tam, kjer živi. Slovenci smo siti zainteresiranega varuštva velikih italijanskih vsedržavnih strank, ki se na nas spomnijo, kadar potrebujejo naše glasove in če krepimo njihove vrste. Drugače pa se te stranke za nas le malo brigajo, tako da so naši
Iz »Jambora« ponatiskujemo poročilo o skavtski akciiji v Bazovici, kot zgled delovne mladine, ki se ne zadovoljuje le z lepimi besedami. Posnegala naj bi jih druga mladina, pa tudi starejši.
—o—
V	letošnjem Jamboru je bilo več člankov posvečenih naravi, širili so med bralce spoštovanje in ljubezen do vseh darov, ki nam jih nudi naša mati narava.
Zbrali smo se pred bazoviško cerkvijo. Bilo nas je okoli 50. Po končani maši smo se vsak s svojo najlonsko vrečo odpeljali na Strelišče. Takoj smo se lotili dela.
Naš cilj je bil: dati gozdičku, ki je postal pravo zbirališče odpadkov, prvotni videz.
Pod vsakim borom in v vsaki dolinici so bili celi kupi papirja, izipraznjenih steklenic, škatel, gumijastih koles in celo stara postelja
Po deseti uri so začeli prihajati nedeljski izletniki. Ti so kraj gotovo dobro poznali, ker se niso ustavljali v zamazanem gozdičku, pač pa so se napotili naravnost na bližnji travnik, ki se je v svoji še nedotaknjeni lepoti vabljivo bleščal v soncu.
To so tisti izletniki, ki ne zamudijo nobene
problemi njihovim osrednjim vodstvom v Rimu dejansko neznani, kar je pred dnevi v Rimu ugotovila »ekspedicija« tržaškega pokrajinskega sveta, ki jo je vodil predsednik Zanetti. Kako smo pri osrednji vladi znani, pa najbolj zgovorno dokazuje izjava notranjega ministra Cossiga, ki je po televiziji pred široko italijansko javnostjo izjavil, kako je prvič slišal, da živi v Reziji ljudstvo, ki govori nič manj kot neko staro »rusko« narečje.
Če se je torej Slovenska skupnost odločila za nastop na parlamentarnih volitvah, je po našem ravnala politično modro, saj je s tem dana priložnost za afirmacijo vseh Slovencev v Italiji, zlasti pa je to jasen in neovržen dokaz naše prisotnosti, s čimer bodo vse italijanske politične sile morale voditi računa. Zato kandidatne liste Slovenske skupnosti zaslužijo zaupanje čim-večjega števila slovenskih volivcev in volivk.
Treba je priznati, da deluje akcija pomoči potresencem v Sloveniji, t.j. na Tolminskem, Kobariškem in v Breginju, zares učinkovito. Po vsej Sloveniji so začeli takoj zbirati pomoč, ki je bila tudi dobro organizirana. V akciji so delovale organizacije Rdečega križa, sindikati in mladina. Poleg šotorov so poslali tistim, ki so ostali brez strehe, tudi turistične priklopnike (rulot-ke).
Kmalu so se tudi podale na delo strokovne gradbene skupine, da bi ugotovile stop-
priložnosti, da bi kam šli, a jim je poglavitni cilj »piknik«, tako da se ne znajo zazreti v sinje nebo, občudovati brsteče popke ali zeleno rosno travo. To so tisti izletniki, ki puščajo za seboj cele kupe smeti.
Otroški glasovi im glasni radioaparati so dušili petje ptičev, šumenje borov, rahlo poskakovanje veveric.
Zamislila sem se. Opazovala sem, kako vsi pridno pobirajo smeti. Zdelo se mu je, da smo vsi nehvaležni sinovi, ki smo zatajili našo rodnico in ki se vračamo skesani, pripravljeni popraviti vsak svoj greh.
Toda konec s sentimentalnostjo!
V	dveh urah smo nabrali 100 vreč smeti in še nekaj zraven. Po pesmi slovesa in po pogovoru načelnika skavtov Vinka Ozbiča, ki nas je opozoril na globlji pomen akcije, smo se začeli pripravljati na odhod. A iz gozdička se je zaslišalo glasno kričanje: »Kdo je tisti vandal, ki je pusbil pod borom ostanke malice?«
Raztreseni volčič je poparjeno pospravil pomarančne olupke in steklenico cooa-cole.
Še vedno velja pravilo: na napakah se učimo!
ARNIKA
Kaj bo po volitvah
(nadaljevanje s 1. strani) do v nobeno vlado brez notranje ali zunanje udeležbe komunistične stranke (zadovoljili bi se namreč tudi s tem, da bi KPI podpirala vlado samo v parlamentu). Socialisti vedo, da v opoziciji za trajno ni prostora zanje, kajti tam zavzemata ves prostor na levici KPI, na desnici pa MSI - Nacionalna desnica. V opoziciji bi igrali samo senco KPI. Prostor zanje je samo v vladi. To je neizogibno. Vprašanje je samo, ali bodo pripravljeni dati kak stvarni in konstruktivni prispevek, da se Italija po tej vo-livni epizodi začne reševati iz svojih kriz, ali pa bodo podlegli še naprej skušnjavi, da bi se šli hkrati vladno in opozicionalno stranko ter izsiljevali KD ob vsaki priložnosti, a bolj demagoške kakor pa resnične reforme. Vsekakor je od PSI veliko odvisno, veliko več kakor pa se zavedajo celo njeni politiki sami. Možnost kake sredinsko-demokratične alternative (s PLI) po volitvah je zelo majhna.
njo razmajanosti hiš in podale poročilo o tem. Nekaj svoje naloge so že opravile, tako da so se lahko nekateri že sredi preteklega tedna vrnili na svoje domove in jih začeli popravljati. »Malo strahu nam je še ostalo v kosteh, drugega pa ne. Veseli smo, da se lahko preselimo iz šotorišča spet pod domačo streho,« je rekel eden izmed njih.
V	Breginju deluje skupina 45 študentov z ljubljanske fakultete za gradbeništvo, ki hoče zbrati arhitektonsko dokumentacijo o vsej vasi. Ta je slovela kot arhitektonsko posebno slikovita in zanimiva. Po nekaterih izjavah bo mogoče obnoviti v Breginju veliko večino hiš. Vodja skupine docent Peter Fister je rekel: »Srečujemo se z dvema problemoma: s problemom stavb in s problemom vasi kot celote. Posneli bomo stanje, ki bo služilo za nadaljnje načrtovanje in ukrepanje. Pri delu se držimo posebnega sistema s topografskimi kartami, ki daje možnost revalorizacijske, sanacijske, vitaliza-cijske in še druge ocene stanja vsake hiše.«
Rekel je tudi, da upajo, da bo možno obnoviti 80 odst. hiš, medtem ko jih bo 20 odstotkov težje obnovljivih. Dokončna ocena pa bo možna šele 15. junija, ko bo oddan ves material, na osnovi katerega bo možna nato podrobna obdelava.
Hiše povsod pregledujejo tričlanske strokovne komisije. V njih sta dva gradbenika in predstavnik krajevne skupnosti. Če naj-
(Nadaljevanje s 3. strani)
ARETACIJI V LJUBLJANI
»Delo« je objavilo 24. t.m. pod naslovom »Obtožena sovražne propagande« novico, da staa bila v Ljubljani aretirana in prijavljena okrožnemu sodišču časnikar Viktor Blažič (47-leten) in sodnik Franc Miklavčič (54-leten), oba bivajoča v Ljubljani. Ohtože-na sta kaznivega dejanja sovražne propagande po čl. 118 kazenskega zakonika, Blažič je časnikar pri »Delu«, znan pa je tudi po svojih člankih v reviji »Prostor in čas«.
ggpSTOR MLADIH
AKCIJA PRI BAZOVICI
Učinkovitost pomoči potresencem v Sloveniji
Zasedba Kulturnega doma
Kot smo že poročali pretekli teden, je u-pravni svet Stalnega slovenskega gledališča sklenil prekiniti delovanje gledališča zaradi nevzdržnega finančnega položaja. Do tega je prišlo zaradi neizpolnjenih obveznosti o-srednjih oblasti glede priznanja pravnega statusa osrednje kulturne manjšinske ustanove. Kolektiv gledališča že več kot 10 dni nepretrgoma zaseda Kulturni dom. Ustanovili so poseben koordinacijski odbor med kolektivom in upravnim svetom, ki urejuje izredno živahno dejavnost na vseh ravneh, da bi seznanili oblasti in širšo javnost z nastalim položajem. Zasedba Kulturnega doma s strani kolektiva poteka v popolni soglasnosti z osrednjimi sindikalnimi organizacijami. V Kulturni dom prihajajo delegacije strank, slovenskih občin ter kulturno prosvetnih organizacij, da izrazijo svojo solidarnost. Predstavniki gledališča so v
PROSVETNO DRUŠTVO - MACKOLJE PRIREJA v nedeljo, 30. maja
PRAZNIK ČEŠENJ Sobota, 29. maja ob 15. uri odprtje kioskov; zvečer igra ansambel SUPER GRUP Nedelja, 30. m.aja - ob 14. uri odprtje kioskov ob 16. uri začetek kulturnega programa Nastopajo: Domači mešani pevski zbor -Moški zbor »V. Vodnik« iz Doline - Mešani pevski zbor iz Skednja - Otroški zbor »Slovenski šopek« . Moški pevski zbor »Svoboda« iz Kočevja. - Koncert ansambla »Lojze Hlede« s pevci in humoristi iz Števerjana. - Godba na pihala »Breg«.
Od 20. do 24. ure prosta zabava z ansamblom SUPERGRUP.
Oba dneva bodo delovali dobro založeni kioski s čevapčiči, klobasami in domačim vinom.
V nedeljo bodo pomnožene avtobusne zveze z mestom in okolico (avtobus št. 40).
V primeru slabega vremena bo praznik 2. junija.
v Nabrežini
Prosvetno društvo »Igo Gruden« iz Nabrežine je v nedeljo, 23. t.m., priredilo v društveni dvorani koncert obeh svojih zborov, dekliškega in moškega. Zbora vodi profesor Sergij Radovič. Z recitacijami pa je nastopil gledališki igralec Stane Raztresen.
Najprej je v imenu društva spregovorila odbornica Patricija Terčič, ki je med drugim omenila, da sta se v zadnjem času oba zbora številčno precej okrepila. Povedala je tudi, da polaga njun dirigent posebno važnost kvaliteti. Na prireditvi je bila tudi sprejeta resolucija v zvezi s stanjem Stalnega slovenskega gledališča, ki je moralo pred dnevi zaradi znanih problemov prenehati s svojo dejavnostjo.
Na koncertu je prvi nastopil dekliški zbor, ki je zapel pet pesmi. Pevke so pokazale, da odlično obvladajo tehniko, kar odraža skrbno pripravo. Omenili bi morda le, da bi moral dirigent posvečati nekoliko večjo pozornost interpretaciji, ker je bila po našem premalo opazna razlika med pia-
preteklih dneh obiskali vse slovenske občine na Tržaškem in Goriškem, tržaškega župana, kot tudi goriškega župana in predsednika pokrajinskega sveta. S položajem so seznanili tudi načelnike deželnih svetovalskih skupin ustavnega loka, ki so se zavzeli, da bi dežela skušala rešiti vprašanje. Slovenske občine na Tržaškem in Goriškem so že ali so na tem, da izglasujejo protestne resolucije. Ostro resolucijo je izglasovala svetoivanska rajonska konzul ta tržaške občine. Delegacija gledališča je obiskala tudi vladnega generalnega komisarja Molinari-ja, ki ji je zagotovil, da se bo zavzel pri o-srednjih oblasteh. Kulturni dom sta obiskali odposlanstvi Slovenske skupnosti in komunistične partije in predstavnik »Slovenskih delovnih ljudi v Italiji«, Boris Gombač. Solidarnostne izjave pošiljajo zavodski sveti ter predstavniki italijanskega in slovenskega kulturnega življenja.
V	nedeljo, 23. maja je bila v Ricmanjih slovesnost poimenovanja osnovne šole po Ivanu Trinku - Zamejskemu. Poleg predstavnikov oblasti in številne množice se je poimenovanja udeležila delegacija iz Beneške Slovenije, ki so jo sestavljali matajur-ski župnik Gujon, trčmunski župnik Zua-nella in Izidor Predan. Ricmanjski župnik dr. Kosmač je blagoslovil kip Ivana Trinka — delo kočevskega kiparja prof. Staneta Zorna, ter posredoval Trinkovo duhovno o-poroko. Zelo bogat je bil kulturni spored pri katerem so sodelovali učenci, otroški harmonikarski orkester, pevski zbor »Slavec« iz Ricmanj in Fran Venturini od Dom-ja, godba na pihala in ansambel Pomlad. Številni govorniki so poudarili pomembnost poimenovanja šole po pesniku, pisatelju in narodnemu buditelju. Gujon in Predan pa
ni in forteji. Program dekliškega zbora je obsegal predvsem slovenske in tuje ljudske pesmi. Zanimiva in precej nenavadna pa je bila pesem Marka Tajčeviča Pjesme Dadol-skej
Moški zbor se je predstavil z odlično izbranim repertoarjem. Tudi tokrat so Nabre-žinci pokazali sigurnost v izvajanju in tudi moški zbor je, kot že prej dekliški, dokazal, da mu tehnika ne povzroča niti najmanjših težav. Pohvaliti moramo predvsem zelo dobrega solista, ki ima šolan in lepo izoblikovan glas. Poslušalci so z izrednim zanimanjem sledili izvajanju pesmi, kot so na primer Rijavčeva Kalinka, Simonitijeva Pesem galebov in seveda pesmi Ignacija Ote Nabrežina.
Izredno gojeno petje obeh nabrežinskih zborov je privabilo v društveno dvorano lepo število poslušalcev. Ker sta oba zbora odlično pripravljena, bi lahko večkrat nastopala tudi izven Nabrežine.
A.L.
TRŽAŠKA OBČINA IN POKRAJINA
V	petek je tržaški občinski svet, tri mesece po nastopu enobarvnega odbora, odobril proračun za tekoče leto. Za proračun je glasovalo 25 svetovalcev. Bistvenega pomena je bilo vzdrževanje svetovalcev strank ustavnega loka, razen svetovalca Slovenske skupnosti Dolharja, ki je glasoval proti predvsem zaradi neizpolnjevanja obveznosti občinskega odbora do Slovencev in prepovedi rabe slovenskega jezika v izvoljenih svetih.
Do podobnega rezultata je prišlo v ponedeljek tudi na tržaški pokrajini. Pokrajinski proračun za tekoče leto, ki ga je predložil enobarvni demokrščanski odbor, je bil odobren le z glasovi krščanskodemokratskih svetovalcev ter ob vzdržan ju strank ustavnega loka. Na seji ni bil prisoten svetovalec Slovenske skupnosti, ki pa je v teku razprave o proračunu na prejšnjih sejah jasno izrazil svoje nasprotno stališče do predloženega proračuna.
sta podčrtala pomembnost solidarnosti med zamejskimi Slovenci in se zahvalila za gmotno pomoč, ki so jo prisotni nudili za potresence iz Beneške Slovenije. Izrednega pomena pa je bila razstava Trinkovih rokopisov in knjižnih izdaj, za katero je poskrbel Evgen Dobrila, ki je bil v sodelovanju z vaškim pripravljalnim odborom tudi glavni organizator uspele prireditve.
Podobno kot na drugih slovenskih prireditvah, je bilo tudi v Ricmanjih prisotno odposlanstvo kolektiva SSG, ki zaseda Kulturni dom. Pozdrav in poziv slovenski javnosti je prebral A. Pregare.
—o—
AKCIJA ZA REŠITEV SSG
Iz zasedenega Kulturnega doma vodi zasedbena ekipa Stalnega slovenskega gledališča živahno akcijo, da bi dobilo gledališče pravočasno finančno pomoč in bi lahko nadaljevalo z delom. Med drugim je bila poslana brzojavka predsedniku vlade v Rimu. Na obisk v Kulturni dom prihajajo zastopstva slovenskih in italijanskih kulturnih ustanov, sindikatov itd. Slovensko gledališče dobiva tudi številna pisma in izjave vzajemnosti.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV TRST
vabi v ponedeljek, 31. maja 1976 na okroglo mizo na temo
VLOGA NARODNIH SKUPNOSTI V DANAŠNJI ITALIJI IN V BODOČI ZDRUŽENI EVROPI
Sodelovala bosta prof. Andrej Bratuž in dr. Drago Štoka, ki sta se v Milanu udeležila seminarja o problematiki narodnih manjšin.
Večer bo v dvorani Slovenske prosvete v uli. ci Donizetti 3. Začetek ob 20.15.
—o—
NAŠE GLOBOKO SOŽALJE
Komaj te dni smo zvedela, da je 6. tm. umrl naš dolgoletni zvesti naročnik g. Rudolf Grum v Trstu. Pokopali so ga 9. t.m. Težko prizadeti družini izrekamo globoko občuteno sožalje.
Uredništvo in uprava Novega lista
Koncert dveh odličnih zborov
V Ricmanjih šoia Ivan Trinko
Msgr. Anton Rutar - devetdesetletnik
V	soboto, 29. t.m., bo obhajal 90-letnico rojstva znani in ugledni goriški duhovnik msgr. Anton Rutar. Slavljenec se je šele pred nekaj leti odpovedal dušnopastirske-mu delu in se umaknil v zasluženi pokoj v Gorico. Ko mu ob tem častitjivem jubileju izrekamo svoje najiskrenejše čestitke, naj nam bo dovoljeno, da kratko orišemo njegovo življenjsko pot.
Msgr. Rutar se je rodil v Drežnici na Kobariškem in se vzgajal v trdnem ter grčavem kmečkem domu. V duhovnika je bil posvečen julija leta 1910. Najprej je bil kaplan v Tolminu, nato pa župni upravitelj na Bukovem, kjer je ostal do leta 1914. Tedaj ga je nadškof Sedej, ki je poznal in cenil njegove sposobnosti, poklical v Gorico in ga imenoval za podravnatelja in ekonoma bogoslovnega semenišča. Tedaj je že bila prva svetovna vojna, ko je začelo vsega primanjkovati. Naloga ekonoma je bila, da je skrbel, da so imeli bogoslovci in profesorji kosilo in večerjo. Še hujši časi pa so napočili ob izbruhu vojne na Soči, ko je glavno breme za preselitev goriškega centralnega semenišča v Stično na Dolenjskem padlo na ramena podravnatelja Rutarja, ki je izpod franat rešil vse, kar se je dalo rešiti, med drugim dragoceno semeniško knjižnico.
Že pred prvo svetovno vojno se je jubilant začel aktivno udejstvovati v političnem, gospodarskem in kulturnem gibanju tedanjih mladih krščanskih socialcev na Goriškem. Po vojni pa je bil med soustanovitelji Goriške Mohorjeve družbe, bil med odborniki Alozijevišča, Sirotišča, Zbora svečenikov svetega Pavla, Katoliškega tiskovnega društva, Gospodarske zveze in mnogih drugih ustanov, ki jih je kasneje hudo
prizadel fašizem, a ki imajo zgodovinsko zaslugo, da so se Slovenci ohranili na svoji zemlji.
Njegovo delovanje je bilo trn v peti tedanji fašistični vladavini. Zato je ta iskala priložnost, da udari po njem. Zaradi znanih dogodkov po nastopu tedanjega tržaškega škofa Fogarja v goriškem semenišču so fašisti g. Rutarja zaprli in konfinirali v hribe srednje Italije.
V	Gorico se je vrnil leta 1936 in dve leti kasneje prevzel skrb za dušnopastirstvo v Pevmi, kjer je ostal do svoje upokojitve.
To je le bežen in pomanjkljiv oris dela in prizadevanj msgr. Antona Rutarja. Naj ob koncu teh vrstic ke poudarimo, da se je
jubilant po drugi svetovni vojni skupno s svojimi prijatelji in sodelavci Besednjakom, Bitežnikom in Rustjo prvi začel ponovno zanimati za usodo beneških Slovencev in dejansko postavil temelje ter ustvaril pogoje za njihovo postopno narodno in socialno prebujenje. To je še ena izmed mnogih jubilantovih zaslug, ki jo moramo še posebej naglasiti.
Ob častitljivem jubileju mu tudi Novi list, ki ga od začetka šteje med svoje zveste prijatelje, iskreno čestita in mu iz vsega srca želi še mnogo zdravih let.
ooo
FESTIVAL V ŠTEVERJANU PRESTAVLJEN
Zaradi volitev je festival domače zabavne glasbe, ki bi moral biti v Števerjanu 19. in 20. junija, prestavljen na 26. in 27. junij.
Proslavljanje stoletnice rojstva pisatelja Ivana Cankarja na Dunaju
Stoletjica rojstva pisatelja Ivana Cankarja 10. maja letos je bila ponovna priložnost za Slovence doma in po svetu, pa tudi na Dunaju, da so se poklonili še vedno aktualnemu duhu tega velikega umetnika besede. Spomin na Ivana Cankarja je na Dunaju še vedno živ. O tem ne priča samo spominska plošča na hiši v Lin-dauergasse na dunajskem Ottakringu, kjer je Cankar vrsto let stanoval, temveč tudi slovensko kulturno društvo na Dunaju, ki si je že ob svoji ustanovitvi 1973 leta nadelo ime Ivan Cankar. Njegovo delovanje je namenjeno vsej slovenski skupnosti na Dunaju, tako stalno živečim Slovencem, kot tudi le priložnostno zaposlenim.
15. maja je omenjeno društvo priredilo v
Samostojen nastop Slovenske skupnosti tudi na Goriškem
Tudi na Goriškem je opaziti, podobno kot drugo« v Italiji, da se volivni boj še ni razvnel. Posamezne stranke so prejšnji teden prijavile svoje liste na videmskem sodišču, občinska uprava v Gorici pa je že namestila po mestu posebne panoje, kamor bodo stranke, ki se potegujejo za glasove, namestile propagandne letake, vendar so ti panoji še vedno skoraj prazni. V goriški pokrajini bo na volitvah v poslansko zbornico nastopilo devet strank, za senatorska mesta pa se bo potegovalo sedem strank.
Vrstni red strank na glasovnicah za poslansko zbornico bo naslednji: KPI. PRI,
MSI, PSDI, PSI, PLI, DP (levičarski izven-parlamentarči), KD, Slovenska skupnost.
Na glasovnicah za senat se bodo prijavile naslednje stranke: KPI, MSI, laična lista PSDI - PRI - PLI, PSI, KD, Slovenska skupnost, PR (radikalci). Kot je že tradicija, so torej komunisti uspeli zasesti prvo mesto na glasovnicah za poslansko zbornico in senat, medtem ko je Slovenska skupnost na glasovnici za poslansko zbornico zasedla zadnje mesto. Slovenska skupnost je za poslansko zbornico predložila naslednjo kandidatno listo: Marija Ferletič, Andrej Bratuž, Rafko Dolhar, Maks Gergolet, Marilka
Koršič - Čotar, Andrej Makuc, Franc Mljač, Damijan Paulin, Simon Prešeren, Bogomir Špacapan Marjan Terpin, Emil Valentinčič. Goriška Slovenska skupnost se je torej prav tako kot ista stranka na Tržaškem odločila za samostojen nastop, iz imen kandidatov pa je razvidno, da so med njimi imena iz vseh treh pokrajin dežele Furlanije -Julijske krajine.
Goriška pokrajina je pri volitvah v poslansko zbornico vključena v enajsto volilno okrožje, ki obsega še pokrajine Videm, Pordenone in Belluno, medtem ko volilna okrožja za senat obsegajo deželo Furlanijo -Julijsko krajino. Prvič po vojni se je zgodilo, da se bo samostojna slovenska stranka predstavila na političnih volitvah v vseh treh pokrajinah dežele Furlanije - Julijske krajine, kjer prebivajo Slovenci, to je v tržaški, goriški in videmski. Ob tem lahko u-gotovimo, da je škoda, ker ni prišlo do morebitnega volilnega sporazuma s Furlanskim gibanjem, saj bi na ta način mogoče uspeli izvoliti poslanca v rimski parlament na skupni listi. To bi poleg političnega gotovo imelo tudi velik moralni pomen za Slovence v Italiji in za sosednje furlansko ljudstvo.
praznični dvorani avstrijskih sindikatov veliko proslavo, posvečeno stoletnici rojstva Ivana Cankarja. Udeležili so se je politični predstavniki iz Slovenije in zastopniki jugoslovanskega veleposlaništva na Dunaju. Vse navzoče Slovence je najprej pozdravil predsednik slovenskega kulturnega društva Ivan Cankar nia Dunaju Franc Sever. Slovensko pevsko društvo na Dunaju, ki deluje v okviru te organizacije, je zapelo nekaj Ipavčevih skladb, slavnostni govor pa je imel predsednik Društva slovenskih pisateljev Ivan Potrč iz Ljubljane. Za njim je skupina igralk, članic ljubljanskega eksperimentalnega g'edališča GLEJ v daljšem recitalu podala podobo Ivana Cankarja skozi njegova dela. Pri tem so imeli prisotni priložnost slišati med drugim odlomke HLAPCA JERNEJA, LEPE VIDE, BELE KRIZANTEME in KRIŽA NA GORI. Na televizijskem ekranu so istočasno vrteli prizore iz filma »NA KLANCU« Televizijsko je bil prikazan tudi Cankarjev muzej v rojstni hiši na Vrhniki.
Ob tej slavnostni priložnosti je slovensko kulturno društvo Ivan Cankar na Dunaju izda-
lo	posebno brošuro z naslovom SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO: IVAN CANKAR 1876-1976, v kateri predstavlja podpredsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani dr. Bratko Kreft umetniško podobo in politično dejavnost Ivana Cankarja. V že omenjeni brošuri popisuje podpredsednik društva Ivan Cankar na Dunaju inženir Marjan Pirc nastanek društva, dosedanje delo in njegove cilje.
(Dalje na 7. strani)
UČINKOVITOST POMOČI POTRESENCEM
V	SLOVENIJI
(Dalje na 5. strani) dejo, da niso močno poškodovane, se lahko ljudje takoj vrnejo vanje. Pri tem ni nobene birokracije. Kot znano, pa se ljudje v Furlaniji pritožujejo ravno nad počasnostjo in birokratičnostjo tega ugotavljanja, za katero manjka strokovnjakov.
Potresencem na Tolminskem in Kobariškem pomaga vsa Slovenija, pomoč pa so poslale tudi druge republike. Revanširali so se tudi meščani Skopja, katerim je Slovenija krepko pomagala pri potresu pred leti.
Slovenija je priskočila na pomoč tudi potresencem v Furlaniji, in sicer mer prvimi.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA IVAN CANKAR IN SOCIALIZEM
ii.
S tema dvema imenova — Albin Prepeluh in dr. Dragotin Lončar — pa smo prišli do naslednje pomembne točke, ki nam bo osvetlila ozadje Cankarjevega nastopa.
V socialnodemokratskih vrstah je v času, ki ga obravnavamo, razločneje prišel do izraza razkol, ki je v njih tlel že precej časa. Razložiti pa moramo, ko govorimo o socialdemokratih, da so se tedaj tako imenovali socialisti oziroma marksisti, pripadniki tretje internacionale, ki je prav v vojnih dneh doživela obupno polomijo. Vodilni možje v stranki so bili Anton Kristan, dr. Henrik Tuma, Kopač in drugi, katere so klicali za »starine«. K »mladim« pa sta pripadala že omenjena Albin Prepeluh in dr. Lončar, pa še dr. Milan Lemež, Anton Dermota, u-rednica socialdemokratskega dnevnika »Naprej« Alojzija Štebi, v Trstu dr. Ferfolja in Rudolf Golouh. Na podlagi predavanja, o katerem je govor, lahko k mladim, ki po niso bili mladi tudi po letih, prištevamo tudi Ivana Cankarja.
Poglejmo zdaj, kje teče črna ločnica med temo dvema socialističnima taboroma, imenujmo ju tako, saj so se mladi ločili od »Napreja« in ustanovili svoj list »Demokracijo«, v katerem so strnjeno izražali svoje misli? Danes bi grupo starih imenovali dogmatično ali integralistično, ker se je zavzemala za internacionalizem, za povezanost z drugimi socialdemokratskimi avstrijskimi strankami, za mir brez zmagovalca, za delavsko demokracijo. Mia di, ki bi jih danes lahko krstili za revizioniste, so pa poudarjali, da mora socializem zrasti iz slovenskih tal, da na Slovenskem ni industrije razen tiste, ki je v rokah tujcev, in da zato ni iskati zgleda za novo družbo pri narodih z razvito industrijo.
V	trenutku vsenarodnega prebujenja pa so mladi predvsem poudarjali nujnost skupne slovenske fronte, potrebo po enotnosti v gibanju za osvoboditev.
Da si nekoliko približamo gledanje »mladih«, preberimo najpoprej Prepeluhovo sodbo o tedanjem slovenskem položaju.
»Veleindustrije je na Slovenskem’ še malo, pa še ta ni slovenska. Komaj uslužbenci — ročni in duševni delavci — so Slovenci. Kapitalist je tujec... Zato danes večina slovenskega mladega meščanstva nima interesno še nič ali pa vsaj zelo malo skupnega z interesi velekapitaHstičnega, velefinanč-nega, buržuaznega razreda. Njegovi interesi so bolj sorodni splošnim gospodarskim interesom malega slovenskega kmetiča in industrijskega delavca.« (6)
Pa še beseda o socializmu na splošno.
»Socializem je ideja. Prenesena v življenje dobi obliko, kakršno ji pritisnejo realne razmere... Poznamo nemški, angleški, ruski, francoski itd. tip socializma. Sodobni socializem namreč ni dogma, ampak spoznanje raznolikih potreb in zahtev resničnega ljudskega življenja. Narodi so različni. Njihove gmotne in kulturne razmere, njihova civilizacija, običaji, jezik, psiha — kako raznoliko, pisano je to polje. Ideje, ki se hočejo udejstvovati, morajo upoštevati to raznolikost realnega življenja, zakaj so kakor cvetlice, ki rabijo prikladno zemljo in razumnega gojitelja.« (Abditus, Naprej 22.IX. 1917).
V istem članku Prepeluh potem nadaljuje:
»Slovenci smo doslej imeli vedno le nemški tip
socializma pred očmi. Socialne ideje smo zajemali iz nemških virov, kakor pretežno vsa ostala naša kultura. Prezrli smo, da je naša slovenska natura
drugačna kot nemška, da so naše gospodarske, kulturne, jezikovne in narodne razmere drugačne kot nemške. Ker je socializem to pri nas preziral in se hotel uveljaviti kot dogma, ni našel za svojo rast ugodnih tal; zato socializem pri nas ni mogel zbuditi tako socialno, kulturno in demokratično gibanje kot drugje.« (7)
Zanimiv je ta odlomek, ki bo odmeval tudi v Cankarjevem predavanju v Trstu: »Slovenski socialisti se ne morejo postaviti izven naroda, katerega del so in ostanejo... Mi čutimo narodno zatiranje tako kot socialno. Slovenski delavec, mali kmet, nižji uradnik so po svojem socialnem bistvu in po svoji narodni psihi demokratičen element... V tej veliki dobi ne moremo drugače, kot biti edini s svojim narodom, z dušo in telesom sodelovati v boju za njegovo svobodo. V narodnem pogledu stojimo na stališču znane jugoslovanske deklaracije, zakaj strašno bi bilo, ako bi si le za trenutek pomišljali nastopiti proti osvobodilnim stremljenjem naroda, katerega sinovi smo. Popolna teritorialna avtonomijo v zedinjeni Jugoslaviji — to je naše geslo v tej veliki dobi ... Kadar bomo svobodni in samostojni, bomo šele mislili na potrebne zveze z drugimi — na mednarodnost. Zgledu ruskih bolj-ševikov ne moremo slediti.« (8) Že leta 1909 v prvem zvezku VI. letnika »Naših zapiskov« pa Dermota pravi: »Dokazati hočemo, da je naš socializem — in ta ima isti končni cilj in ista temeljna načela kakor socializem po vsem svetu — vzklil iz naše rodne grude, iz naših slovenskih političnih, gospodarskih in kulturnih razmer, iz naših slovenskih ljudi, iz naše slovenske zgodovine, katere imamo več in večjo, nego si priznavamo sami... pokazati svetu slovenski tip socializma...« (str. 2-3).
Mogoče ne bo napak, če — tudi za zanimivo primerjavo z današnjimi (1976) usmeritvami komunističnih strank v sredozemskem bazenu — prikažemo še Prepeluhovo gledanje na krščanstvo: »Filozofsko temelji socializem po veliki večini svojih praktičnih predstavnikov na materialističnem svetovnem naziranju, dasiravno je praktična izvedba tega epikurejskega načela rodila kot odpor socialistično misel v njenih radikalnih, nepopolnih začetkih. Želja po neizmernem uživanju slasti tega sveta... je imela za nasledek brezobzirno izkoriščanje družabno šibkejših... Ta gmotna sila je dosledno izvedena negacija krščanskega svetovnega naziranja in v tej reakciji proti materialističnim privilegirancem se je rodil socializem... Socializem kot družabni in ekonomski faktor se danes ne more več držati trhle veje filozofičnega materializma.
Moderno prozno delo Leva Detela »LEGENDE O OČETU«, ki ga je napisal v nemščini, je deležno precejšnje pozornosti. Znano je, da knjiga izide konec maja pri avstrijski založbi Roet-zer, ki med drugim tiska tudi mednarodno revijo PANNONIA. Še pred izidom pa je to Detelovo delo prejelo na mednarodnem literarnem tekmovanju, ki ga je skupaj s kulturno revijo DAS PULT razpisal kulturni urad mesta St. Polten na Nižjem Avstrijskem, drugo nagrado. Nagradi (poleg Deteli je bila podeljena še ena) bodo slovesno izaročili v St. Poltnu 8. junija.
Lev Detela je pred kratkim pripravil za tisk
Ta nas uči, da smo ljudje le neznatni delci velikega mehanizma, brez moči in lastne volje, da izginemo neopaženi in nepogrešani. Vseeno je, ali živimo dolgo in koristno življenje, ali pa poginemo po porodu... Socialist, ki zahteva novega in boljšega človeka, mora tak življenjski nazor kategorično zavreči. S tem, da se bojuje socializem proti sedanji družbi in starim nazorom, ustvarja pot novemu čvrstejšemu — socialnemu individualizmu, — temu pa je krščansko svetovno naziranje vsekakor bližje kakor pa duševna pustinja materialistične filozofije.« (9)
In še:
»Naravnost greh pa se mi zdi dokazovati slovenskemu delavskemu ljudstvu, da je edino njegova iskrena in naivna vera v Boga, da je njegova prisrčna molitev kriva njegove današnje družbene onemoglosti in gmotne revščine. Taka propaganda se mi vidi samo po sebi protiljudska, neiskrena rn demagoška. Ne more prinašati ljudstvu nobenega sadu.« (10)
Za razumevanje dveh različnih pogledov »starih« in »mladih« je nujno, da še povemo, kako so se »stari« ali »dogmatiki« glede na prihodnost jugoslovanskih narodov sklicevali na tivolsko resolucijo, v kateri je leta 1909 socialnademokracija zahtevala, naj se Jugoslovani konstituirajo kot enoten narod. Kar se te rešitve tiče, Prepeluh odgovarja Antonu Kristanu: »Vi pravite, da se hočemo (Jugoslovani) kot enoten narod »konstituirati«. Zdi se mi, da Vam problem ni povsem jasen. Narodi so tu, bili so že davno pred nami. Poznam slovenski, hrvatski, srbski narod... Po Vaših besedah bi se dalo sklepati, da smatrate 'narod' za politično skupino. Jaz mislim, da je narod sociološka forma. Vsak narod ima svoje narodne interese in
svojo psiho. Med narodne Interese prištevam tudi narodno-gospodarsko strukturo, politično svobodo, kulturni razmah, Narodna psiha se izraža predvsem v jeziku, tudi v književnem jeziku, v značaju,, običaiih, čustvu. Vse je že tu, več ali man| popolno. Kako si torej predstavljate 'konstituiranje'? Kaj je to? Stremimo le za tem, da se ujedinimo, politično ujedinimo z nam sorodnima narodoma... Stremimo torej po jugoslovanski državi.« (11)
(Nadaljevanje sledi)
(6) Abditus (Albin Prepeluh), Problemi malega naroda, Ljubljana 1918, str. 4. — (7) Pripombe k naši prevratni dobi, str. 450. — (8) Prav tam, str. 451. — (9) Pripombe k naši prevratni dobi, str, 365-
6.	— (10) Prav tam, str 394. — (11) Prav tam, str. 453.
V	Messkichu v Baiden . Wurttembergu je 26. t.m. ugledni eksistencialistični filozof Martin Heidegger. Star je bil 87 let.
tudi nemško verzijo romana »Kraljev kip«. Delo je prevedla Hilde Bergner. Prav tako pripravlja knjižni natis štirih nemških dramskih tekstov, ki bodo izšli pod naslovom »Der tausend-jdhrige Krieg (Tisočletna vojna). Poleg dela, ki bo zbirki dalo ime, je v načrtu, da bodo v publikaciji objavljena še Detelova dramska dela »Bevverbung« (Prošnja), »Spulwurmerkur« (Glist no zdravljenje) in »Ermordung eines Vater« (U-morjenje nekakšnega očeta), medtem ko bo zbirko zaključil nemški prevod Detelove igre Junaštva slamnatega Krpana, ki je izš’a leta 1965 v Trstu v knjižni obliki. Nemški prevod je oskrbel Peter Kersche.
Roman Leva Detela nagrajen
Sodobno kmetijstvo
Kraška zadružna mlekarna tik pred gradnjo?
POZIV OBLASTEM
Prejšnjo soboto zvečer je bil na Repen-tabru 6. redni občni zbor članov raške zadružne mlekarne, katerega se je udeležilo lepo število članov, predstavnikov kmetijskih uradov, zadružnih in sindikalnih organizacij ter javnih uprav. V svojem poročilu je predsednik Alfonz Guštin povedal, da je napočil čas konkretnega uresničevanja pričakovanj kraških živinorejcev, saj so pristojni uradi v Trstu pregledali vso dokumentacijo in poslali prošnjo v odobritev Deželni službi za gorsko gospodarstvo, ki bo izdalo odlok za finansiranje in torej za začetek del. Svoja izvajanja je predsednik Guštin sklenil s pozivom, naj pristojni urad pohiti z izstavitvijo odloka, in naj se drugi kmetijski uradi zavzamejo, da ne bi, kot pri drugih podobnih pobudah, izgubili dragocenega časa. Na koncu se je zahvalil vsem tistim, ki so se za pomembni objekt zavzeli, v prvi vrsti se je toplo zahvalil dr. Miccoliju, predsedniku združenja zadrug, ki se je za mlekarno vneto in nesebično zavzemal na najrazličnejših forumih.
Po številnih posegih raznih predstavnikov kmetijskih organizacij, uradov in javnih uprav so člani sprejeli naslednjo resolucijo :
»Člani Kraške zadružne mlekarne, zbrani na 6. rednem občnem zboru na Repenta-bru, jemljejo z zadovoljstvom na znanje, da sc pobuda po šestih letih končno bliža u-spešnemu koncu. Pričakujejo, da bodo pristojni deželni organi čimprej izdali odlok o finansiranju del. Pristojni uradi, t.j. Deželna služba za gorsko gospodarstvo, naj izda potrebni odlok brez odlašanja, kajti v nasprotnem primeru se bo uresničitev pobude zavlekla v nedogled posebno zaradi verjetnega naraščanja cen.
Člani zadruge želijo nadalje obvestiti javnost, da kmetijstvo tržaške pokrajine žal še nima svojega zastopnika v upravnem svetu Deželne ustanove za razvoj kmetijstva (ERSA). Člani zadruge odločno zahtevajo da se ta krivica popravi in hkrati protestirajo, da omenjena ustanova še ni odprla svojega urada v tržaški pokrajini, kot je to storila v drugih pokrajinah. Nujno je, da omeniena ustanova spremeni svoj odnos do kmetijstva v tržaški pokrajini in neposred-
Na koži se mu je opahnilo nekaj, nastali so mehurčki, meželč kožni mehurček, večji mehur pa mešir.
Brsati, brsniti, pobrsniti pomeni nekako na hitro poguzniti od sebe, z enim zamahom.
Jezikati je jezketati, ščrleti pritajen zvok dajati, kot deska, gi se rozporje, ko nastajajo treske (razparati, razporjen).
Lepi in tanke lupin® orehi so brk.anci.
Guzati, poguzniti pomeni počasneje potegniti po tleh ali po čem drugem.
Potrebšina pomeni potrebušino, mast in zabelo po prašičjem trebuhu.
Žokati nekaj pomeni nekaj dregati.
no do slovenske narodnostne manjšine in njenega gospodarsko-socialnega razvoja.
člani zadruge končno izražajo svojo solidarnost s prebivalstvom Furlanije in Beneške Slovenije, ki ga je prizadel potres.«
Izjavo so poslali deželnemu odborniku za kmetijstvo, deželni službi za gorsko gospodarstvo, predsedniku ERSA, deželnemu od-borništvu za zadružništvo ter pokrajinskemu kmetijskemu nadzorništvu v Trstu.
Čedalje večje onesnaženje in zastrupljanje narave zahteva nekoliko pozornosti tudi s strani kmetovalcev. Primeri ekološke škode niso nobena redkost, pomislimo samo na čebele, ki poginejo v velikem številu n jev na svetu za 11 odst., kar odgovarja pri-nih kmetijskih kultur (detelja, sadno drevje) uporabljajo sistemska sredstva, to je močno strupena sredstva. Kaj bi se zgodilo, ko bi izginile čebele, se malokdo sprašuje. Že podatek, da se je zmanjšalo število panje na svetu za 11 odst., kar odgovarja približno dvema milijardama čebel, kliče po o-sveščanju in torej pozornosti do problema. Predsednik svetovne čebelarske zveze pravi, da je na svetu 5 milijonov panjev, mora-
li	pa bi jih imeti vsaj 200 milijonov, če nočemo iti nasproti velikanskim ekološkim katastrofam, zlasti v kmetijski proizvodnji.
Manjše število čebel ne pomeni samo, da bomo zaužili manj meda. Vrsta rastlin, ki se same ne morejo razmnoževati, nujno potrebuje pomoč čebel in drugih žuželk, ki letijo s cveta na cvet in ki ga tako oprašijo. Na ta način omogočajo razmnoževanje rastlin kot so češnja, jablana, hruška, fižol, grah, bob, limona, mandarina, paradižnik, trta, melona, lubenica, buča, detelja, sončnica, kava, poper itd. Samo v Zahodni Nemčiji so zabeležili leta 1973 za 41 odst. manjši pridelek jabolk. Ugotovili so, da je bil temu vzrok pogin čebel, ki so jih uničila razna protizajedavska sredstva, ki jih uporabljajo v kmetijstvu. Krivda sicer ni samo teh sredstev. Krivdo nosi na splošno tehnološki napredek kot tak, torej industrializacija, urbanizacija, ki z onesnaženjem in krčenjem
Mrleti, čisto malo še utripati, ogenj na ognjišču še mrli.
Blesti, seme bleze, je ublezlo (skalilo in pogledalo iz zemlje).
Kokošji želodec je gamžun, tudi preberuh.
Ledinsko ime Dušce pomeni Dužce — dolžice. Nasprotno so tudi Kratče. In tudi Duje,
Rončice pomeni položine, obronke na rebri hriba. Nejasno mi je ime Ročišče, jasneje Prelog in Rahovnica ter Ograjnica, Lopatenca, skrivnostna pa je Tmanjka, nekakšna globel z vi-do.
Plati je zajemati (pomeni isto kot nemško schopfen).
(Dalje)
NATEČAJ GLASBENE MATICE
Glasbena matica v Trstu je za stoletnico rojstva Ivana Cankarja razpisala natečaj za zborovsko skladbo na kako Cnkarjevo besedilo za postmutacijski zbor a caippella. Natečaja se lahko udeležijo vsi skladatelji slovenske narodnosti rojeni ali bivaljoči na Primorskem neglede na mejo in državljanstvo. Skladbe je treba poslati do 1. oktobra.
—o—
ZA TISKOVNI SKLAD
Za tiskovni sklad Novega lista je darovala
pristno naravnih površin povzročajo, da število čebel stalno pada.
Vsak na svojem področju, zlasti pa kmetovalci, morajo začeti posvečati problemu čebel več pozornosti. Pri nas na Krasu ni tako hudo, toda že na Goriškem, na področjih z intenzivno sadjerejo in trtorejo, je položaj zaskrbljujoč.
Velja si v ta namen zapomniti in upoštevati nekaj splošnih pravil:
1. Strogo se držati navodil pri uporabi posameznih protizajedalskih sredstev.
2. Sredstva v prahu so navadno bolj nevarna od tekočih, zrnata pa manj od tekočih; vendar so tekoča zelo nevarna takrat, ko piha veter in tako raznaša sredstva daleč naokrog; aerosoli so manj nevarni od tekočih sredstev.
3. Ne uporabljati protizajedavskih sredstev, ki so škodljiva čebelam v prekratkih časovnih razmahih.
Čebelam najbolj nevarna sredstva so v glavnem; DDT, Sevin, Parathion, Roger in pa bela olja (Redran, Kelthane, Pirimor, Zoolone, Gusathion itd.) Absolutno je treba zmanjšati število škropljenje s temi sredstvi.
PROSLAVLJANJE STOLETNICE ROJSTVA PISATELJA IVANA CANKARJA N DUNAJU Nadaljevanje s 5 strani)
Bralci kulturnih rubrik uglednih dunajskih časopisov so lahko opazili jubilejne prispevke o Ivanu Cankarju. Talko poroča 8. maja v glasilu avstrijskih socialistov ARBEITER ZEITUNG, pri katerem je nekoč sodeloval tudi Cankar sam, publicist Ivan Korošec iz Ljub'jane o tem, kako je Cankar v dunajskem predmestju Ottakring postal socialist. 15. maja pa priobčuje ugledna DIE PRESSE članek Slavka Frasa pod naslovom SLOVENEC NA DUNAJU.
O Cankarju pa so ob njegovi stoletnici pisa-
li	v nemškem jezikovnem prostoru tudi drugod. Taiko je v literarni prilogi pomembnega švicarskega časopisa DIE TAT 7. maja izšel spominski esej izpod peresa na Dunaju živečega pisatelja Leva Detele.
Kulturno življenje Slovencev na Dunaju tudi po omenjenem Cankarjevem proslavljanju ne bo izumrlo. Že v soboto 22. maja je priredil Klub slovenskih študentov ob priložnosti 21-letnice podpisa avstrijske državne pogodbe, za izpolnitev katere se slovenska manjšina na Koroškem še vedno bori, slavnostno prireditev, v okviru katere je gostoval tudi slovenski pevski zbor VESNA iz Križa pri Trstu.
IMAŠA LEDINA
gospodična Marta Požar 15.000 lir. Hvala.
Pozor pri izbiri protizajedalskih sredstev
m
m
S A H
IHIHi
Dekle z zaprtimi očmi LH
Napisal Pierre UErmite
Prevedel Lovro Sušnik
Tartakoverjeve stopničke so znan manever, pri katerem daje dama šah izmenoma na beli in na črni diagonali; poleg tega se približuje, dokler ga ne doseže, nekemu ugodnemu polju. N.pr.: Dal + — bl+ — b2-=----------c2+	— c3 +
itd. Če se šahi na diagonali izmejujejo s šahi na liniji, nastanejo iz 9topničk stopnice. Te pa morajo zadoščati pogoju: šah na liniji mora biti s polja, ki je iste barve kot diagonala. Ni vedno lahko ustreči temu pogoju. Zato lahko postane manevriranje talko zamudno in zamotano, da se med napredujoče stopnice vrinejo nazadujoče stopničke.
Naslednja študija Troiokega neprekosljivo prikazuje vso zadevno problematiko:
BELI: Ke8, Dgl, g6, h6
ČRNI: Kh8, Dd3, Th7, Lh3, a4, c6
Beli na potezi zmaga. Rešitev:
1. Dal + , Kg8, 2. gh7. +
Prednost tega udara pred istim eno potezo prej (1. gh7:) je seveda v tem, da je sedaj povezan s šahom.
2. .. Dh7: (sicer je mat; toda tam, kjer obtiči, bo črna dama le nemočen statist), 3. ,Dg +
Zaradi kmeta a4 niso možne stopničke: al-a2-b2-b3 itd. Treba je ubrati stopnice.
3. .. Lg2 (za ceno žrtve izvabi belo damo na belo pcftje, ki pa je neugodno, ko pa je diagonala črna. Toda z nazadujočimi stopničkami bo beli zopet postavil stvari na njihovo pravo mesto).
4. Dg2: + Kh8, 5. Db2.+ Kg8, 6. Da2+ Kh8, 7. Dal+ Kg8, 8. Dgl +
Vrnitev v že doseženo pozicijo, toda brez zapreke črnega lovca!
8. .. Kh8, 9. Dd4-f
Stopnica! Tej pa morajo slediti stopničke, če naj beli pristane na črnem polju g- linije.
9. .. Kg8, 10. Dc4 +
Zaradi kmeta c6 ni tu možno napredo vanje z 10. Dd5 + .
10. .. Kh8, 11. Dc3 + Kg8, 12. Dg3+ Kh8, 13. De5+ Kg8, 14. Dg5+ Kh8, 15. Df6+ Kg8, 16. Df8 mat.
—o—
TREBA JE ZNATI DOSTOJANSTVENO UMRETI Tiskovne agencije in ameriški tisk so naznanili primer ameriškega poslanca Torberta Mac Don a! d a, ki je smrtno bolan ukazal, naj ga vzamejo iz umetnih pljuč in ga pustijo v miru u-mreti. Talko so tudi storili. Preden pa so to storili, so ga vprašali, če ve, kaj bo to pomenilo. Rekel je, da ve, a da noče umreti na ta način. To se je zgodilo v mornariški bolnišnici Bethes-da pri Bostonu. Mac Donald je zbolel marca in
7.	aprila je naznanil, da iz zdravstvenih vzrokov ne bo več kandidiral v poslansko zbornico.
V	bolnišnico so ga pripeljali komaj dan prej. Bil je poročen in je imel štiri otroke.
V	Sovjetski zvezi so obsodili 13 funkcionarjev, ki so si na račun neikega gradbenega podjetja postavili v lepem zalivu reke Volge zaseben hotel z lastnimi stanovanji, kjer so preživljali konec tedna v družbi lepih, »na vse pripravljenih« (kot je zapisal sovjetski tisk) deklet in z vodko ter kaviarjem. Na državne stroške so si uredili tudi razkošno sauno s freskami in nastavili ribiča, da jim je lovil ribe, tako da so bile vedno sveže. Včasih — a poredko — je kateri pripeljal v ta paradiž sladkega življenja tudi ženo.
Izrekli boste tedaj odločbo o življenju ali smrti. Davi sem pri maši molil k istemu Bogu kot Vi..., k Bogu ljubezni in dobrote; in sem ga prosil, da bi polsal u— godno razpoloženje v Vaše srce za tedaj, ko boste dobili to pismo.
Ni Vam treba praviti, s kakšno bojaznijo pričakujem Vaš odgovor! Ko ga boste pisali, mislite na to bojazen... Pomislite, da držite v svojih prstih celo moško srce. Rotim Vas, ne zdrobite tega srca! Še enkrat: bodite dobri do tistega, ki ne more živeti brez Vas.
Ludvik Hughe
Mladenič je še enkrat počasi prebral svoje pismo. Zdelo se mu je zelo hladno... O, če bi ne bil brzdal svojega peresa, kako drugačno pismo bi ji bil lahko napisal! A morda je boljše, da je sestavljeno v bolj rezerviranem tonu.
Ludvik Hughe ga skrbno zapečati in napiše naslov:
Gospodična Marija Durand, Hotel v Mon-teversu.
In pozvoni hotelskemu slugi.
»Tu je najprej bankovec za vas. Potem mi pa obljubite, da boste čisto zagotovo odnesli to pismo naslovljenki.«
Sluga, prebrisanec, pogleda ovoj:
»Hotel v Monteversu? Moj bratranec, ki je vodnik, gre nocoj s svojim mezgom v Montevers.«
»Je zanesljiv fant?«
»Zelo zanesljiv!«
»Dobro, tu je še en bankovec za njega.« Selove oči zasijejo od zadovoljstva: »Zanesite se name!... To pismo bo odšlo še nocoj naprej. Ali bo kaj odgovora?«
»Imel bi ga zelo rad... Ko bi vaš bratranec mogel počakati...?«
»O, počakal bo... Posebno nocoj se mu ne bo nič mudilo... A mogoče ga boste dobili šele jutri zjutraj... razen z zadnjim nocojšnjim vlakom, če bi ga dal strojevodji...« »Tudi ta bo dobil svojo napitnino!«
Da bi premotil svojo nestrpnost, stopi Ludvik Hughe na edino chamonijsko cesto, ki je vedno tako slikovita; odpošlje zahvalno brzojavko svojemu očetu in krene za nekaj ur malo tjavendan, navzgor v smeri »des Bossons«.
Hoja mu umiri vročino v možganih. Ludvik Hughe okuša resničen užitek, ko se čuti tako vsega okopanega in odjenjanega v gorskem zraku.
Nad njim se vžiga zvezdica, ki se močno blešči v temini živomodrega neba. Ludvik vidi v njej dobro znamenje. Drug za drugim privzemajo ledeniki neverjetne barve... Ostri vrhi prehajajo v zlate puščice, velike smreke v črni žamet, medtem ko nosi tam gori Mont Blanc na kraju obzorja veličastno belino večnega snega...
In povsod okoli njega zvonkljajo v skrivnosti gozdov zvončki čred in tarnajo v veliki tožbi nad padanjem otožni slapi, kot da samo ihte, ihte...
Tam daleč v dolini odmevajo v hotelih zvonci, ki kličejo k večerji.
Tupatam kak modrikast dim, pod katerim razloči fant nekaj, kar so gotovo koče.
Počasi se vse umiri... vse utihne... vse zaspi...
To je neizmerni večerni mir... gorski mir... tako visok mir, da je skoroda božji mir.
Ludvik Hughe se mu popolnoma prepusti.
In se zagleda proti zvoniku, ki štrli kot čisto majhna točka iznad Chamonixa, ter stegne roko, on, ki ni nič preveč pobožen:
»Moj Bog,« pravi, »če mi jo daš, ti obljubim, da te ne bom nikoli pozabil!...«
Pa se spusti sprva hitro navzdol, nato pa vedno bolj počasi... kot da se sedaj boji, kaj bo zvedel.
Žal njegove goreče prošnje, se zdi, Bog ni uslišal. Kajti ko stopi — že ponoči — na dvorišče hotela »des Alpes«, priteče sluga, ki preži nanj, s pismom v roki in izjavi z v resnici žalostnim obrazom — napitnina je bila namreč imenitna:
»Gospod, prinašam vam vaše pismo nazaj... V hotelu Monteversu ni nobene gospodične Marije Durand.<t
»Toda jaz sem gotov, da je nasprotno res.«
(Dalje)
Kratke z Goriškega
V	nedeljo, 23. t.m., so v štandrežu ob prisotnosti vidnih predstavnikov slovenskega kulturnega in političnega življenja v Italiji, zastopnikov oblasti in gostov iz Slovenije, slovesno odprli kulturni dom, ki je dobil ime po domačinu, znanem kulturnem delavcu Andreju Budalu. Na slovesnosti sta v imenu Štandrežcev spregovorila Danilo Nanut in Diego Marvin, otvoritveni trak pa ie prerezal doleoletni nekdanji dirigent pevskega zbora »Oton Župančič« Franc Lupin. Stavbo je blagoslovil domači župnik dekan Jožef Žorž.
ooo
Prejšnji teden je v Gorici z nalogom sodišča utihnila še druga zasebna radijska postaja, Radio Gorizia Onda Est, Pred časom je isto usodo doživela tudi druga zasebna radijska postaja, Radio Regione Gorizia. Obe postaji sta se že začeli uveljavljati med poslušalci, imeli pa sta tudi nekaj programa v slovenščini.
ooo
Ker je železniška proga Videm - Trbiž zaradi nedavnega potresa še vedno poškodovana, poteka ves mednarodni promet čez Gorico in Novo Gorico na Jesenice in naprej v Avstrijo. To je zlasti opazno na mednarodnem železniškem prehodu v Gorici in na progi Nova Gorica - Jesenice, kjer je trenutno občutno več prometa kot običajno.
—o—
Čilski diktator general Pinochet je izpustil iz zapora nadaljnjih 49 jetnikov, ki so imeli visoke položaje v Allendejevi vladi. Pravijo pa, da je v zaporih še na tisoče bivših pristašev pred tremi leti vrženega in ubitega Allendeja.
Izdajatelj: Engelbert Besednjak nasl. ♦ Reg. na sodišču v Trstu ane 20.4.1954, štev. 157 ♦ Odgovorni urednik: Drago Legiša ♦ Tiska tiskarno Graphart, Trst - ulica Rossetti 14 - tel. 77-21-51