AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING DAILY, NEWSPAEE1 CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, AUGUST 8, 1945 LETO XLVIII—VOL. XLTIII Plenice naj jim pripnejo Oni dan je šel čez puhlic square varnostni direktor Ceebrezze. Japoncey, Japonski propagandist!" javkajo danes o strahovitem učinku novega "satanskega" orožja. Bombo so spustili na bazo Hirošima s parašutom v pondeljek zjutraj. Bomba se je razletela že v zraku in napravila strahovito razdejanje preko vsega mesta. Tako poroča japonska časnikarska agencija Domei. Ha so Japonci silno prestrašeni kažejo vzkliki japonskih propagatorjev po napadu, češ, da je tak napad nečloveški, zverinski, barbarski ter namenjen, da masakrira nedolžno prebivalstvo ! Dasi Amerikanci uradno poročajo o eni taki bombi, pa trdijo Japonci, da je bilo vrženih več bomh. Da je morala biti škoda, povzročena po tej bombi ali bom-res velika, dokazuje japon-* sko poročilo 0 "velikem" razdejanju. Navadno so Japonci poročali po vsakem napadu samo o "neznatni" škodi. Inštrumenti v Zed. državah, ki zaznamujejo potrese, so se v nedeljo močno tresli in to ob istem času, ko je bila vržena na Japonsko tista bomba. Japoncem so včeraj po radiu razkladali vso razdejalno moč nove atomične bombe, ki ima večjo silo kot za 20,000 ton dina-mita skupaj. Japonci so zvedeli, kako so Zed. države potrošile dva bilijona dolarjev za raziskavo in končni izum te bombe. Da, lje so dobili Japonci svarilo predsednika Trumana, da če se Japonci ne podajo takoj, lahko pričakujejo iz zraka razdejanje, kot ga ta zemlja še ni doživela. -o- Maša sedmina V petek ob 7:30 bo darovana v cerkvi sv. Pavla na Chardon Rd. maša za pokojnega .Franka Kozlevčar ob priliki sedmine njegove smrti. Najdena očala V petek So bila na 64. cesti najdena očala. Dobijo se na 1131 E. 63. St. --o--— Kupujte vojne bonde! Avstrijska Židinja, italijanski fizik in danski učenjak so izumili atomično bombo Obisk iz Kalifornije Mrg. Josephine Quinn iz Long Beach, Kalifornija, je na obisku pri svojih starših, Mr: in Mrs. Joe Sterle, 1323 Russell Rd. Tukaj bo ostalo do 26. avgusta. Za novo pošto v Euclidu >Euclidska mestna zbornica bo imela 17. avgusta javno zaslišanje glede peticije za novo pošto na 219. cesti in Lake Shore Blvd. Važna seja nocoj Nocoj ob osmih bo važna seja društva sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ v navadnih prostorih. članstvo naj se udeleži v velikem številu. Nemcem in Madžarom so vzeli državljanstvo Praga. — Predsednik češke republike, Beneš, je podpisal postavo, ki jemlje državljanstvo vsem Nemcem in Madžarom, ki se nahajajo na čehoslovaškem. Edino tisti, ki so ostali lojalni češki republiki tekom vojne, bodo še naprej obdržali državljanstvo. -o-— Raznašalca bi radi Za sekcijo od Chickasaw Ave. do Marcella Rd. potrebujemo takoj zanesljivega fantiča ali deklico, ki bi raznašala naš list. Prosimo, da nam takoj javite, če veste za katerega, ker sicer bomo primorani pošiljati naročnikom list po pošti. Pokličite našo upravo: HEnderson 0628. Četrta obletnica Jutri ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokoj-I no Frances Debelak v spomin 4. 'obletnice njene smrti. seph F. Spech iz 1100 E. 63. St. Fantje morajo v tem taborišču prebivati pod šotori. Omenja tudi, da * se nahaja Frank Dragolich v taborišču St. Louis blizu Reimsa. V pismenih stikih je tudi z Johnom Kromar-jem, ki je zdrav. Naroča, naj mu Ameriško Domovino ustavimo, dokler ne dobi stalnega naslova. Mnogo prijetnih ur mu je omogočil list, ki ga' je redno prejemal. Pokazal je Ameriško Domovino tudi drugim in vsi so hvalili lepo sestavljeno in informativno sobotno izdajo. Naročaj najlepše pozdrave vsem svojim prijateljem po Clevelandu. n Pa m Iz Evrope so dospeli v ameriška pristanišča sledeči naši fantje: Pfc. Edward T. Jaksa, 7706 Lockyear Ave., Pfc Anthony' Kess, 16113 Trafalgar, Pfc. Wil-, liam Papesh, 9305 Sophia Ave. | časten odpust iz armade je dobil John Habian, 474 E. 142. 'st. Aha;Meftrhar' sin Mr. Si po Z E" 63- St. ! KiiP/naistih mese-Prijate- mr^o na domu do kj v 7\Se m°ra zopet >1 ^borišče. 'i Bobn, °bnar- sin Mrs. o Z-lZ 3579 E- 81. ><"ica Sama v Jj Je 86 odlaša Pfc. Jo, % občuti močno '! vojnih naročil ' mesece jgton. __ Urad za yoj_ Poroča, da je za-čutiti izgubo ff11- Od 1. aprila do je Zgubila ameriška *.a okrog 2 bilijona JLd Jnih uročil, dočim ^,oT0,oZoa0aVgUst izgu" Pa°menilo, da bi morala hit* t0hk° več izdelo-L Potrebščin. To bi ' da ne Primanj-•C'ega materala, kot f ' raznih< kemikalij 'iri u- 4na t temu naP°" %ih rfu že to jesen strojev, ledenic, * V f 1 pralnikov, fcjoda drugi pa zo-"m ' a teh Potrebščin lilu J1Cakovati v več-jf^JPred pomladjo. fe^lteli lovt °do ponovno W Po- lCS;teva pfubil ' a* za župana, •fckan 44 glas°v na- * • datu Edward u * M?samk* $82 o! nt°n Skerl iz 5 hči Mollie z sinom r, 0 J Kocjančič iz ^dpUs:aročeneo je do- 9 JE NA DELU, DA EH NE PRIDE NAZAJ j| ______ jI Je, da monarhija in demokracija v Jugoslavi-ne. gresta skupaj. Narodna skupščina bo Jfejela tozadevno resolucijo. J grad, 7. avgusta. — Ministrski predsednik Tito je ? a za vselej prepreči povrnitev kralja Petra na ju-| Pistol, ko je izjavil, da monarhija in demokra-Uoslaviji ne moreta nikdar skupaj. Kot se poroča, da je že sestavljena tozadevna resolucija, ki bo predložena narodni skupščini in ki bo za vselej preprečila kraljevo vrnitev na prestol. Tito je govoril pred 1,150 delegati Narodne osvobodilne fronte, ki so se zbrali k zborovanju ter nazival monarhijo kot zastarelo, tiransko institucijo, proti kateri je ogromna večina naroda. Primera, kaj napravi nova bomba Los Angeles. — Nedavno so v puščavi v južni Kaliforniji razstrelili materiali, iz katerega je sestavljena nova atomična bomba. Vsi navzoči so takrat prisegli, da bodo o tem molčali. Danes pa, ko ves svet že ve o tej bombi, lahko povedo o učinku prvega poskusa. Za poskus so vzeli za grah velikosti te tvarine in jo razstrelili v puščavi. Detonacija te majhne tvarine je napravila v zemlji tako veliko luknjo, da bi se v njej lahko skrila velika hiša. 'Kaj napravi šele ena cela bomba, si lahko (prestavljamo, trdijo navzoči pri tistem poskusu. elektrike v zraku ali atomov. Kakšna razlika, če se premisli, da so plačale Zed. države za prvo tako bombo 2 bilijona dolarjev. ki je pozneje ušel v Ameriko ter prinesel sem svoj načrt za atomično bombo. Tukaj sta začela delati z dr. Ernestom Orlandom. Naprej sta poskušala .razdeliti atom uraniuma in pronašla, da daje en tak razdeljen atom 200,000,-000 elektronov voltov energije ali sile. Anglija in Zed. države so začele zdaj v vsej tajnosti delati na to, da se to novo strahovito silo' vpreže v bombo, še predno so j šle Zed. države v vojno, je bilo ^ delo v teku. Od takrat, pa do zdaj, ko je bila vržena prva taka bomba na Japonsko, ni pri-ša v javnost niti besedica o tem. Znanstveniki pravjijo, da je vse to šele v povoju, čeprav se to silo že lahko vpreže v razdejanje sovražnih tarč. Ampak kadar bodo to novo silo vsemirja vpregli za dobrobit in ne za škodo človeštva, bomo lahko greli hiše za en cent ali dva na dan, pogon strojev in motorjev bo pa skoro brez stroškov, tako bo poceni, ker se bo to silo dobilo iz i New York. — Tvarino, katero so Amerikanci deli v atomično bombo, so izumili ali našli: avstrijska Židinja, italijanski fizik, danski znanstvenik in ameriški učenjak. Preiskovanje ima začetek še leta 1930, ko je Enrico Fermi, italijanski fizik, sedaj profesor na Columbia univerzi, iznašel v svojem laboratoriju močne elektrone in atomične žarke. To je dvignilo na delo učenjake vsega sveta, ki so se 10 let trudili, da bi duplicirali Fermovo iznajdbo, pa se jim ni posrečilo. Potem je avstrijska Židinja, dr. Lize Meitner, svetovala, da bi se razdelilo en atom uraniuma v dva enaka dela. In to je bilo, ki je dalo to strašno silo atomični bombi. Dr. Meitner je bila takrat na Kaiser Wilhelm institutu v Berlinu. Leta 1938 je utekla iz Nemčije, čeprav je bil Hitler pripravljen pregledati njeno židovsko pokoljenje, če bi ostala. Šla je na Dansko, kjer se je posvetovala z dr. Niels Bohrom, DOMOVINA #u|mo fojne 10MDE »i i< in IAMKE AMERICAN HOME "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 8X17 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio. _ Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.60. Za Cleveland, do Doitl, celo leto »7.50. Za Ameriko ln Kanado. doI leta $3.60. Za Cleveland, po pošti, pol leta $4.00. Za Ameriko ln Kanado, detrt leta $2.00. Za Cleveland, do poŠti četrt leta $2.2u. Za Cleveland In Euclid, po raznaialclh: Celo leto $6.60. pol leta $3.50. Četrt leta $2.00 Posamezna številka 8 cent« SUBSCRIPTION v RATES: United States and Canada. $6.60 p«r year. Cleveland, by mall. $7.60 p«r y«ar. U. s. and Canada. $3.60 for 6 month«. Cleveland, by mall. $4.00 for 6 months. U. S. and Canada. $2.00 for 3 month«. Cleveland, by mall, $2.26 for 3 month«. Cleveland and Euclid by Carrier. $6.50 per year; $3.60 for 0 month«. $2.00 for 3 month«. Single copies 3 cent«. Entered as second-clas« matter January 6th. 190«. at the Poet Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 187». No. 183 Wed., Aug. 8, 1945 11,000 agitatorjev za slovensko Koroško - žrtvovanih Po poročilu nekega slovenskega duhovnika v Rimu pri-občujemo sledečo važno razpravo, ki postavlja naf pozorni-co temne mahinacije, ki ogrožajo za vselej odtrgati Koroško slovenskemu narodu. Pisali smo že o tem, da slovenske begunce na Koroškem selijo iz slovenskega dela Koroške v popolnoma nemške ali ponemčene kraje. Zato selijo te siromake, pravi poročilo, ker se Angleži in Avstrijci boje, da bi slovenski begunci med domačini agitirali za pripadnost slovenske Koroške k Jugoslaviji. Ali je sploh verjetno, da bi ti nesrečni begunci'res agitirali med svojimi brati na Koroškem za kaj takega? Ali ni nespametno misliti, da bi še drugim privoščili tisti pekel, ki so sami komaj ušli iz njega — in pustili za seboj vse, kar so imeli — ne samo premično, ampak tudi skoraj vse svoje nepremično blago? Ali bi hofeli nazaj pod Tita in Kidriča? Ali bi jih koroški Slovenci sploh hoteli poslušati. Na, ta in taka vprašanja odgovarja pismo nekega slovenskega duhovnika v Rimu, ki je bil tam že pred vojno in je tam še danes. O sedanjih .beguncih, ki je prišel ž njimi v stik v samem Rimu ali je slišal o njih od daleč,, poroča: "Begunci so še vedno prepričani, da bo v kratkem zapihal nasprotni veter in odpihal vse to komunistično blago iz Slovenije, odkoder je došlo. In to je njihova velika tolažba. Mi drugi pa — nekateri nam pravijo, da smo pesimisti — ne vidimo trenutno nobene zvezde več na našem nebu, najmanj jutranjice, ki bo oznanjala novi dan. Bog daj, da bi se motili!" Tu imamo torej izraženo duševno razpoloženje naših nesrečnih beguncev. Vsaj deloma odmčva tudi iz pisem beguncev samih, kolikor so prišla pred naše oči. In vsi ti be-' gunci so do skrajnosti slovenski narodnjaki, ki so živeli in dihali za ZDRUŽENO SLOVENIJO, odkar so se zavedeli svojega slovenstva in slovanstva, Zasužnjeno Primorje, tužna Koroška — to dvoje sta bili dve središči, na kateri je bilo neprestano uprto njihovo oko. Ko bo domovina Slovenija enkrat spet urejena, si je še danes nikakor ne morejo misliti brez Primorja in. Koroške. Nobenega dvoma ni, da so Angleži z Avstrijci vred dobro spoznali, ali pa vsaj pozorno zaslutili, to razpoloženje slovenskih beguncev. Naenkrat so uvideli, da je popolnoma "out of place," da bi te uboge ljudi nastanili za daljši čas na ozemlju slovenske 'Koroške. Proč morajo, pfroč '— kamorkoli! Toliko bolj gotovo in brez razburjenja, ker bodo s tem korakom ustregli — Titu in Kidriču, ki jima tolikšna na tesnem ozemlju zbrana slovenska "opozicija" nikakor ne more biti ljuba. . . Angleži in Avstrijci so najprej uprli svoje oči na domobrance, vojake slovenske narodne vojske. Bilo jih je okoli enajst tisoč, pravijo poročila, med begunci. Kaj bi ž njimi na Koroškem? Cvet narodno zavednih Slovencev, postavljenih v službo naroda v najtežjih razmerah, ki jih pozna slovenska narodna zgodovina — ali ne bodo ravno ti ljudje najboljši agitatorji za "razdelitev Avstrije"? Angleži in Avstrijci niso neumni ljudje, nobenega dvoma niso imeli, da je edino pravi odgovor na gornje vprašanje: DA in desetkrat da! Torej je treba nekaj narediti, da se ta agitatorska nevarnost odstrani. Kar se tiče civilnih beguncev, s temi se bo že dalo opraviti in jim zamašiti usta. Ko bodo s pota fantje in mladi možje slovenske narodne vojske, bo upadla morala civilistom in ne bo jih težko spraviti kam na varno. Tedaj si je pač nekdo izmislil satanski načrt: Nazaj ž njimi čez Karavanke, Titu v kremplje! Izgledalo bo strašno lojalno od naše strani, ker smo Titovi zavezniki. Ne le Angleži, sedaj kajpada naenkrat tudi Avstrijci. Tito itak bolj sovraži te ljudi kot ljubi slovenski del Koroške — naredimo mu to uslugo in olajšajmo si poznejše dogovore radi Koroške. Mi naredimo Titu uslugo sedaj, pozneje ga bomo prijeli, da bo moral on nam narediti uslugo. . . Tak je moral biti ta peklenski načrt in obvestili so Tita. Razume se, da mu je satanski blisk planil iz oči, ni pomislil . na nastavljeno past — skočil je vanjo vrat na nos! Slovenski fantje in mladi možje so začeli odhajati, oziroma so jih začeli odvažati — kam? V varnejše zavetišče dol v Italijo, je bilo rečeno, saj ko se je enkrat začelo ž njimi satansko postopati, naj gre satovščina naprej do konca! Namesto na Laškem so se znašli v svoji lastni domovini, nekje pri Jesenicah — pa pod kakšnimi okoliščinami? Kakor tigri so jih zgrabili Titovi pandurji, kakor kragulji na ptice pevke so planili nanje Kidričevi zgsužnjenci — pa niti enim ne drugim ni vsaj od daleč prišlo na misel, da se pripravljajo na žrtvovanje ENAJST TISOČ NAJBOLJŠIH AGITATORJEV za Koroško in Primorsko! Niti od daleč jim ni prišlo to na misel — ali če jim je prišlo, so tako misel v kali zatrli. Polni najbolj strastnega sovraštva do teh svojih bratov, ki so pač izdali Tita in Kidriča s tem, da so bežali, nikoli pa ne svoje slovenske domovine — polni strastnega sovraštva do teh mladih ljudi, so komunisti takoj poprijeli pri satanskem načrtu tam, kjer so odnehali Angleži in Avstrijci. In zgodilo se je, kar bo odmevalo v slovenski zgodovini do samega sodnega dne. Zgodilo se je, kar kriči v nebo za maščevanje nad vse tiste, ki so zamislili in izvedli peklenski načrt — v bratskem zagrljaju v svojem skupnem sovraštvu do teh mladih ljudi. Tisoče so postrelili kar tam blizu meje, povezane z žicami, in so njih mrtva trupla pometali v Savo. Toda preveč jih je bilo, da bi se vseh iznebili na tako enostaven način. In poleg tega — prelahka bi bila taka smrt za vse! Zato smo zvedeli iz več virov, da so druge tisoče teh nesrečnikov odvedli — neznano kam . . . Pa ni bilo treba čakati zelo dolgo, da so nas dosegle več ali manj po kapljicah nadaljnje vesti. Pri Loki je veliko zaprtih in vsako noč odvedejo 40 obsojencev v gozd in tam je hitro po njih. Med njimi utegnejo biti slovenski vojaki, vrnjeni iz Koroške. . . V prisilni delavnici v Ljubljani imajo veliko število zaprtih in jih mučijo, da se kričanje sliši daleč okoli . . . Med temi utegnejo biti vrnjeni slovenski vojaki iz Koroške. . . V trboveljskem rudniku so natrpani in trdi se, da jim niti hrane ne dajo. Menda je zmanjkalo "kraških jam," ki so se jih posluževali v prvih časih svoje "moralne, svete in čiste borbe." Med jetniki trboveljskega rudnika utegnejo biti vrnjeni vojaki slovenske vojske iz Koroške . . . In tako dalje, in tako dalje. Vsa Jugoslavija, ki je pod diktaturo komunističnih ti-tovcev, odmeva psovk in najgrših priimkov na grobove teh najtragičnejših slovenskih žrtev, kar jih pomni zgodovina. Ameriška Slovenija, vsaj kakor bi človek sodil iz pisanja gotovih tiskanih cunj in iz govorov "narodnih voditeljev" na gotovih shodih, ploska na vsako psovko posebej v razigranem navdušenju. . . Nihče pa ne pomisli, da je na ta strahoten način poginilo ENAJST TISOČ NAJBOLJŠIH AGITATORJEV med koroškimi Slovenci. . .! !Kdo jih bo nadomestil? Kdo bo opral strahotno krivdo, ki so jo zagrešili Angleži in Avstrijci in Titovci na podlagi enega, najbolj mefistovskega sporazuma, ki ga ie kdaj videlo na svetu nebeško sonce? Taka je torej ta reč! Ali je tudi vam že prišlo na uho? Mi-kuža bo skušal SAI^S dobiti sem v Ameriko! Nastopil naj bi na par shodih in vernikom SANSa do konca razložil, kako je prav za prav s partizan-stvom in vso kolobocijo v Jugoslaviji ! Torej ne vzame SANlS1 čisto zares besede Slavka Zoreta, da je bila vsa partizanska borba na moralni podlagi, zraven pa še čista in sveta! Priti mora sam Mikuž Veliki, da bo to potrdil ! Torej ni SANS še popolnoma zmagal med nami in "dru-hal" okoli Ameriške Domovine še ni "splahnjena v obcestni kanal"! Priti mora sam Mikuž Veliki, da bo "splahnil"! Glej-tesino! Zelo upamo, da se bo SANSu njegov tako potrebni poskus tudi obnese!. Nobenega dvoma ni, da bo imel Mikuž mnogo gledalcev, če že ne poslušalcev. Saj bi jih imel sam Hitler, če bi ga bil kdo spravil sem. In kako zanimivo bo gledati, ko bo SANS pomagal Mi-kujžu razvijati ti/ste "hoiuze," ki bodo segli po vseh slovenskih naselbinah v Ameriki in "splahovali." Na delo, bratci veseli vsi! Prosveta je torej poročala o nekih divjaštvih domobrancev. Pravijo, da ni imela posebne sreče. Človek, ki se skoraj redno suče med Prosvetinimi verniki, poroča takole: Najbolj u-goden komentar o tem objavljanju med bralci Prosvete, se glasi: "Zdaj pa res že nič ne vem, komu bi verjel. Ne bom več čital ne enega ne drugega. Malo čudno je pa le, da prihaja Prosveta na dan s temi stori j ami šele sedaj, ko smo poprej toliko slišali o strahotah komunističnih početij. Nekaj bo v tej stvari narobe." Ce je bil to naugodnejši komentar za Prosvetarje, je kar prav, da obvesti tel j ni navedel neugodnih, manj ugodnih in protiugodnih, ki jih je tudi slišal, kakor trdi. Mikuž je torej za preteklo veliko noč napisal in objavil članek z nadpisom "Judež." Po Binkoštih enkrat so ta članek ponatisnili Mikuževi častilci v Ameriki. Oni dan mi je prijatelj iz Girarda poslal izrezek tistega članka iz Nove Dobe. Priložil je pismo, v katerem pravi: "Kar dobro je Mikuž o-pisal sebe in svoje." Torej tudi Mikuž ni imel s svojim člankom posebne sreče. Kdo bi preštel vse tiste v starem kraju in v Ameriki, ki so približno ravno tako rekli, ko so brali ali vsaj videli. In po pravici! če je imel Judež PRVI peresniške žilice in bi bil imel čas iskati pero namesto vrvi, kot ima čas Mikuž, bi bil precej enako pisal o svojih soapostolih in samem Kristusu. Tisti, ki so tako mislili in še mislijo, pa še niso vedeli za vsa druga izdajstva Mikuževa, ki prihajajo na dan. Bodo že še zvedeli, pa naj Judež DRUGI pride v Ameriko ali ne. * * * Natanko tisto popoldne, ko je nastajala "alegorična slika" po znani igri: ADAMIČEVI KENGURUJSKI SKOKI, je Earl Browder izgubil čast voditelja ameriške komunistične stranke. Kajon ti tak! Zdaj bo moral SANS seveda naprositi Foster j a, da « prevzame' vlogo plesa s TITOVO. Morda se bo radi tega čas predstave nekoliko odložil. V imenu SANS'a prosi ta kolonar primernega potrpljenja. * * * Kdo je tisti, ki je od nastopa Kidričeve vlade v Sloveniji napravil naslednje: 1. Ob nastopu te vlade ji je izrazil navdušen pozdrav, češ, da je prva slovenska vlada v zgodovini in bo seveda Sloveniji prinesla svobodo in take reči. 2. Malo pozneje je zapisal, da je zvedel,' da je v Sloveniji pod Kidričevo vlado pekel. V potrdilo tega je navedel nekaj besed iz nekega njemu osebno poslanega pisma. Pisal je, da to verjame in da mora priti nekdo, ki bo to vlado prijel za u-šesa, da bo grmelo. 3. Spet malo pozneje je pisal : "Komunisti so delali in so danes na vladi, za to gre. Kakšni so ti kosmatinci, za to ne gre." Naj bo, kdor hoče. Ampak Father Trunk ima zapisano na Pisanem Polju: Ljudje se spreminjajo v trditvah, kakor se menja luna. * * * / Kako in zakaj so komunisti uspeli na Slovenskem in drugod, dobro razlaga neki članek v mesečniku THE CATHOLIC MIND, čeprav je stvar prepisana iz govora neke nekatoli-ške ženske. Takole beremo: "Kar se tiče Rusije, je gotovo, da so danes vse vlade v centralni Evropi pod kontrolo moskovskih ljudi. Do tega je prišlo po trojni poti. 1. Moskva je fraternizirala s podjarmljenimi ljudstvi. 2. Komunisti so likvidirali vse proti-komunistične elemente. To se pravi, vse, ki se upirajo komunizmu, pa naj bodo fašisti, monarhi, sti, socialisti, demokratje ali liberalci, zadene ali krogla ali ječa, ali de-portacija. Ako ne zadostuje številka 10,000, jo je treba pač dvigniti na 100,000. 3. Godrnjajoče manjšine v narodu so dobile v roke kano-ne, denar, hrano, s tem pa seveda tudi politično moč. Te manjšine so poprej lahko pripadale kateremukoli političnemu prperičanju." Da! Tako so tudi komunisti v Sloveniji "vihali rokave," do-čim katoličani niso "šli med narod" ... Ta bi bila lepa, da bi še katoličani na ta način "vihali rokave," kakor jih graja Father Trunk, da niso: Pač, nekateri so! Mikuš njim na čelu! Samo Bog ve, če je sploh kdaj spodal med katoličane. * * * Pred kakim letom dni mi je rekel človek, ki hodi skoraj redno po slovenskih naselbinah od hiše do hiše: "Velika večina naših rojakov ne bo verjela, kaj se godi v Sloveniji, dokler ne bodo začeli dobivati po pošti poročil od svojcev tam. Preveč jih je zasegla partizanska propaganda in premalo pravega pouka jim prihaja od katoliških listov." Vse drugo sem mu verjel. Le njegove' misli, da bodo kdaj začela prihajati našim ljudem nepristranska poročila naravnost od svojcev v starem kraju, tega nisem verjel. Saj bodoča vlada, ki bo komunistična, takih poročil ne bo pustila skozi, sem dejal. Na to pa seveda takrat nisem mislil, da bodo začela prihajati sem pisma od svojcev— iz begunstva! Zdaj je videti, da že prihajajo. Brez dvoma jih bo še in še. Potrdila o do-gaganjih tam torej vsaj zdaj ne manjka. Še več vedo povedati ta pisma, kot smo si mi v svoji največji "črnoglednosti" upali pričakovati. Kadar bom onega moža spet videl, ga bom n| stopnicah gori v si'je Pa je menda P% kaj, spodrsnelo 111 fr krpeko je zadel s5; s ob vrhno stopnico. Ve Ko je bilo ozra&lbi je žena zaklicala %] drgnil nos sedeč % ko je "odmolil" sv|č; litvice: "Blaž, za % dovolj naučil. Ga 'a? gič nekoliko!" "Micka!" poklica tavracije strežki'%e pa gost, ki je sede'|č tu, tako nenadofl^jbl šel, ne da bi kaj Jjg "Sama ne veim 'b6 ko sem ga vprašnjs za kosilo, je rek frarikfurtaric. ^e mu, kakor je reS« | ( vse pošle, toda čL' a minut, jih bodo v ^ vili." Ji "No, in potem' ys gospodar. al "Odšla sem V za vrati je bil m^L sem videla in ki jo, stopila na rep, d" 'jfo javkal. Tedaj je | vstal in kot bi g*1 k odhitel ven. Kaj 'L A |t Na deželo je p''}0 teljica. V šoli se ^j, ti, koliko otroci z j vpraša: ie "Kateri izmed % vedati, zakaj z?f5 oj zrnja?" j "Bogec to naPjič si Krkotov Tonček i "Ampak ne naglo popravi P1' zek. .£ A jje "Sinoči sem st^J čerjo sama in re°e ^ la velik uspeh." al "Zares?" "Zares! Takoj *| je namreč mož ko'^i smem najeti kuh3 »83 ČEZ TRI GORE, ČEZ TRI VODE... THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ženske za hišno oskrbovanje ZA POSLOPJA V MESTU Poln ali delni čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. (Nadaljevanje z 2 strani) pobaral, kaj ljudje ZDAJ pravijo. Brali smo, da je Tito izjavil po prihodu v Ljubljano: Samo majhnemu drobcu "izdajalcev" je uspelo, d{i so zbežali čez mejo. Vsi drugi so že v roki pravice in dobe zasluženo plačilo . . . Zdaj vemo, da je zbežalo čez mejo kakih 50,000 Slovencev. Če je to samo majhen drobec, koliko je bilo vseh Titovih nasprotnikov, ali kakor on pravi: izdajalcev? Če vzamete samo 20 takih '"majhnih drobcev" in jih denete skupaj, vam znese en milijon. Koliko jih še ostane, ki niso — izdajalci? Res pa je, da so tisti, ki so ostali, prejeli svoje "plačilo." Saj ni treba ravno krogle ali vislic ali ječe, kot je imel v mislih Tito. Dosti je,, da jim je dal Tito — Kidriča! Ž njim je vsa Slovenija postala eno samo žalostno koncentracijsko taborišče. Dovolj plačila za cel milijon "izdajalcev!" * * # Na vse to in tako pa pravi Father Trunk: "Pa si pomagajte, če si morete." Ali res nič drugega? O, še nekaj več! Katoličani niso znali voditi prave politike, dostavlja Father Trunk, in zdaj so tam, kjer so. That's all — po mislih Fathra Trunka. O delu ali nedelju katoličanov v Sloveniji, drugič. Za zdaj samo rečem in »apišem, da je Father Trunk s svojim ciničnim vzklikom: "Pa si pomagajte, če si morete," napravil grdobijo. Najmanj zadnja tri leta je naprej in naprej razlagal svoje prepričanje, da je s parti-zanstvom vsaj toliko vse v redu kot z vsakim drugim pametnim človeškim ongavlja-njem. Na, vseiji,jičine je zafrkaval one, ki so opozarjali na to, tovala in rad sem jo imel. Še poljubiti sem jo hotel nekoč. Pa sem se domislil, da ljubčka-mo samo Bogcai, zato sem to namero opustil. Za Klamov rod so prišla huda in lakotna leta, . kot so popisana v svetopisemskih bukvah. Prazno korito, lačni glodalci. Veste, kaj je to? Nič ne veste. Če ti vpije devet praznih ust: 'ata, kruha!' niso to prazne marnje." Tako je govoril Tomaž z veliko težavo. Hipoma je zastr-mel na peč. (Dalje prihodnjič) 500 povojnih del Ferro potrebuje takoj moške za MOLDERJE GRINDERJE CHIPPERJE COREMAKEIIJE TEŽAKE Mi vas bomo trenirali Ferro Machine & Foundry Company __(Aug. 6, 8, 11) MALI OGLASI Stanovanje v najem V najem se odda 5 lepih, nanovo papiranih sob; oddajo se mirni odrasli družini. Na 1123 Addison Rd. zgorej. Vse udobnosti in centralna gorkota. (x) Rodney Adams Heating Service Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrate furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 5200 550 E. 200. St., (x) ženske za čiščenje Moderen laboratorij, ki je zaposlen z važnim vojnim delom. Delo je samo nekaj ur ob večerih. Zelo dobra plača od ure. Zahteva se državljanstvo. Vprašajte za Mr. Sykora, American Gas Association, 1032 E. 62. St. ENdicott 0476. __(J8-1) STALNO DELO Natakarica v starosti od 21 do 35 let za večerno delo v gostilni, dobi stalno delo. Plača $45 tedensko, prosta ob nedeljah. EMERY'S BAR 961 Addison Rd. (x) Lepa hiša naprodaj Za eno družino, 8 sob, 4 spodaj,, 4 zgorej in 2 garaži. Hiša je blizu cerkve in šole. Več po-izveste na 7215 Myron Ave. _(184) Hiša poceni Poceni se proda hiša za 2 družini, 4 in 5 sob, ali pa se tudi zamenja za hišo 4 ali 5 sob. Nasloy dobite v uradu te-ga Hsta._(184) Vredno! Proda se preša za grozdje, piano in Singer šivalni stroj. Zglasite se po 6 uri zvečer na 7215 Myron Ave. (184) 2 sobi se oddasta Vsaka zase, za 2 moška, blizu Chase Brass v Euclidu in drugih tovaren. Pokličite IV 1648. (184) Moderna hiša Na E. 61. cesti in Superior Ave. se nahaja zelo lepa in moderna hiša 8 prostornih sob, ves hrastov les, garaža, lot 40x140. Se proda pod ceno zaradi odhoda iz mesta. Pokličite po 6 uri zvečer HE 6054. (Aug. 3, 8, 9, 10.) ženske za čiščenje • Podnevi Poln čas Zglasite se v Employment. Office v 5. nadstropju Wm. Taylor Sons & Co. (185) MALI OGLASI PRIPRAVITE VAŠ FURNEZ! Novi furnezl za premog, plin, olje, Korko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5 Air-Conditioning. Honeywell Thermostat Lahka mesečna odplačila Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. ENdicott 0487 Hiša naprodaj Na 7612 Aberdeen Ave. Hiša je za 2 družini, 5 sob spodaj, 5 zgorej, 2 furneza, velik j ar d in garaža. Vse v dobrem stanju. Cena je $6,000. Zglasite se zve. čer po 6 uri ali v nedeljo pri lastniku istotam. (183) PIVO V ZABOJIH Plačajte račune za plin, elektriko in telefon pri nas. Money Order postrežba od $1.00 do $10,000. Mihaljevich Bros. 6424'St. Clair Ave. (2. & 8. each month) Soba se odda V najem se odda soba felo-venskemu dekletu. Prednost ima tudi Hrvatica ali pošten slovenski fant. Vprašajte na 734 E. 155. St., spodaj. (185) Leisy . . . Schlitz Dortmunder . . . Standard dobro vino na galone EMERY'S 961 Addison Road (X) Pozor gospodarji hiš! Kadar potrebuje vaša streha popravila, kritja z asfaltom ali žkrilja, popravo žlebov ali novih, se z vso zanesljivostjo obrnite do nas, ki smo že nad 30 let v tem podjetju in dobro poznani tudi mnogim Slovencem. Plačate lahko prav na lahke obroke. The Elaborated Roofing Co, MElrose 0033 GArfield 2434 6115 LORAIN AVE. Kadar pokličete, vprašajte za MR. GEORGE F. L07ACH i Father Trunk ima veliko žalostnih zaslug, da je do tega prišlo celo med KATOLIŠKIMI SLOVENCI V AMERIKI. Naj si Father Trunk kupi precej boljše žajfe za umivanje svojih rok. Samo kak vzklik: Pa si pomagajte, če si morete! — samo kak tak vzklik ne bo zadostoval! PELO DOBIJO 0EL0 DOBIJO Ostanki Berlina. — Ko so počistili ulice razvalin in druge navlake je ostal na eni izmed števihiih razbitih ulic razdejan nemš ki top. V ozadju slike je videti posledice zavezniškega bombardiranja in topovskega ob streljevanja. Pravijo, da je Berlin — mrtvo mesto. bot unjit®^ S TAifl^B-S moNDS t AND ^STAMPS IWICKS3T kam cika in cilja partizanstvo. Tajil je nevarnost za vero, tajil nevarnost za kulturo, za katoliški značaj Slovenije in sploh vse, kar je kdo rekel v svarilo pred podpiranjem par-tizanstva. Zdaj je moral naenkrat sam priznati, da je partizanstvo prineslo v Slovenijo pekel namesto svobode, pa ni toliko moža, da bi dejal pošteno in brez strahopetnosti: Oprostite, zmotil sem se, zapeljal sem vas dajmo s skupnimi močmi vsaj drobec tega popraviti, kar smo doslej zagrešili. pa zmigne z ramenni in vzklikne: Pa si pomagajte! Ali res misli Father Trunk, da si je s tem vzklikom umil roke? -u- Bajtar Tomaž Spisal Viktor Flisek (Nadaljevanje) "Jaz, Tomaž Klama, rojen na tej postleji, kjer bom umrl, ' vam povem moje zgodbe in po- t slednje želje, kakor mi jih pa- 1 met narekuje. Naš rod je že i zelo star. Že moj oče je poznal 1 svojega očeta in tako nazaj. 1 Rajni oče so se ženili z mojo materjo po sreči in pameti. Le 1 redkokdaj so se pritožili nad njimi. Očeta ni držala jeza, i mater je bolj kuhalo. Z ot- J roki nista bila preobložena. Le 1 jaz sem bil in brat Gašper. Ne- t ko zimo so začeli mati pokaš-ljevati. To se je vleklo tja na • spomlad. 'Kukavica me bo spe- 1 la,' so govorili in lazili oprijem-ši po bajti. Težko so sopli, hropli in postajali vročični. Bilo je še vse huje in kar na lepem so obležali. 'Čreva so se ti zamotala,' so bili v skrbeh t oče. 'Tomaž, opeko pripravi.' ^ Vso noč sem jo razgreval, oče so jo pa polagali materi na bo- j leča mesta. Proti jutru so mati umrli. Zdravnik je dejal, da so umrli za j etiko. Oče so imeli naduho, spravila jih je od kruha; zato smo ga vedno pogrešali, kruha namreč. Nekaj let po materini smrti smo pokopali tudi očeta ... Z bratom sva ostala sama, brez vseh sorodnikov. Ker sva bila že odrasla, sva hodila na dnino po kmetih, ali drvarila za baran-tavce. Živela sva slonžo brez vsakega sporeka. Še na um nama ni hodilo, da bo kdaj drugače. Prišla je vojska, da bi je ne bilo! Brata so vzeli, ker ga je bilo dosti čez prsi, mene so i pa odvrgli zaradi slabih zob, Gašper mi je večkrat pisal s fronte. Ni bil čisto navaden vojak. Vse ga je spoštovalo. Zadnje leto vojske pa ga je 1 zadela srčna kap. Morda vas trapim s svojim govorjenjem in me neradi poslušate?" Jernej je odkimal, da ne; naj le pripoveduje! ^ "Hudo je, ako je človek sam. Nobena jed mi ni dišala in vse bolj sem mislil na ženitev. In res me je Bog uslišal. Dote Lizika ni prinesla — saj so sku-šeni, da po naši rebri človek komaj prazen pride. Skraja je [bila kujava in jezikava, da bi ne dobil od nje besede, če bi ji ponujal ocvrto kuro. Kajkrat sem jo namlatil, da je imela hrbet ves kitast. Py mi je, hu-dimana, po takem zakljiučku I vselej zbežala v hruško za baj-1 to. Žugala mi je iz nje z rokami in iztegovala jezik. Za njo nisem nikoli lezel. Ko je prišla •dol, se mi je jeza že polegla. Ko se je večala družina, se je ugnala. Vse sva se lepo posve- O, ni ravno treba, da bi ame-rikanski Slovenci študirali, kako samim sebi pomagati. Vse predobro se nam godi in zato imamo dosti časa in zle volje, da po vseh mogočih potih, naravnost in po ovinkih, delamo za zmago komunizma drugod in tukaj med nami. Predobro se nam godi, zato smo živahno na delu, da si ustvarimo pekel tu in tam — in končno še onega, ki mnogi prav tako malo verujejo vanj kot so verjeli v komunističnega v Sloveniji. Ampak če nam ni treba, da bi samim sebi pomagali, bi pa bilo neskončno potrebno, da bi slišali one, ki so srečno ušli iz pekla in so zdaj v vicah — v begunstvu. Ti se obračajo na nas in kličejo: Usmilite se nas vsaj vi, ljubljeni rojaki v Ameriki! Vsaj kako obleko nam pošljite, da nas ne bo vzela zima — do takrat se pač upamo kako pretolči. Tako in podobno. In ni nobenega dvoma, da bo še polno takih glasov. Ali ni neizmerno tragično, da "ljubljeni rojaki" na te klice odgovarjajo s sikanjem kot strupene kače in pošiljajo pozdrave na Koroško in v Italijo: IZDAJALCI! ! ! Bodi Bogu potoženo, tak je položaj. In Bogu bodi potoženo — Anko$ je izpreletel mraz, da je vsa prebledela; iztrgala mu je roko iz rok in kakor zrastla pred njim. "Kaj govoriš, Gašper!" ga je ustavila. "Premisli, če bi te kdo slišal!" "Naj me sliši, kdor hoče," je dejal Gašper. "Bog te sliši. Boj se Boga in 1 ne govori mi nikoli več takih besed!" Urno je odšla in pustila mla- 1 deniča osuplega nad tem, kar se je bilo zgodilo. Gašper je ; zmajal z gl'avo in premilšjeval, ' kaj da bi bil hudega storil. V ; svesti si je bil, da je imel naj- 1 poštenejši namen. Ali naj bi bil prej govoril z njeno mater- ( jo? Najprej mora vendar vedeti, kaj ona misli. Užaljena c je bila tudi njegova samoljub- k nost. Gašper je cenil sam sebe ^ precej visoko, in cena je rast- 5 la, ker so ga drjjgi tudi cenili. c Zdaj pa se mu prigodi kaj tak- 3 šnega! Svojo pobitost je tolažil z mislijo, da ga Anka ni ' razumela. Ko izpregovori on c jasnejšo besedo, bo ona drugače odgovorila. Mnogo nesrečne j ša pa je bi- ^ la Anka. Vso pot proti domu * so jo preganjale mladeničevt 1 besede in njegove oči in njegov obraz, in roko je še čutila v ro- 1 ki. To je vendar pregrešna s ljubezen! Bridko se je spominjala Anka besed tete Mane, ' da "varujte se fantov, dekleta." In ona si je bila k srcu vze- 1 al to svarilo, ne tako kakor 2 jezična Rozalka, ki je kar de- c jala, da njej še ni nobeden nič c hotel. Oh, in zdaj je šla sama r svarit Gašperja. Prišlo ji je ^ celo na misel, če ni morda ona sama izapeljjala nedolžnega r mladeniča. Saj bi on ne bil go- i voril nespametnih besed, če bi 2 ga ne bila ustavila, če bi ne bila ( začela govoriti ona. Preveč se 1 je sramovala, da ,bi komu po- ,l vedala, kaj da se je bilo zgodi- ^ lo, in bala se je hkrati, da jo bo kdo vprašal, kje da je bila toliko časa in zakaj da je tako razburjena. Da bo bežala vselej, kadar bi hotel na samem z njo govoriti Gašper, to je trdno sklenila in tudi, da ne bo nobenega mladeniča več razen svojih bratov svarila ali opominjala. Kaj pomaga, če ona druge rešuje, sebe pa pogubi! Gašper pa je iskal prilike, da bi z njo govoril. V svesti si ni bil nobene krivde, sklepal pa je iz njenega vedenja, da jo je razžalil. To je hotel poravnati in potem naj reče ona da ali ne, in stvar bo pri kraju. Kako pa naj se pogovore ljudje, če se vsaka beseda zameri? Ali naj bi ji bil pisal? Da bi še Bog ve kdo bral! Če ona ne mara zanj, naj ostane to med njima, ko ni nikomur drugemu nič mar. Gotovo ga ni razumela. Treba ji bo naravnost povedati, da jo hoče on vzeti za ženo, takoj ko se izne-bi varuštva. Kmalu je dobil priliko. "Anka," je prosil, "samo par besed!" "Nič Več takih besed, Gašper!" ga je zavrnila ona in se obrnila stran. "Če mi imaš kaj povedati, govori pred starši ali pred komeršibodi, na samem pa nič!" Hotel jo je zadržati; toda zbežala mu je, in Gašper je 0-stal sam precej ponižan v svojem ponosu. Stal je nekaj časa in premišljeval. "Se ne da nič opraviti," je 1 sklenil, se obrnil in šel; "ne mara zame." Gašper se je hudo motil. Oh, če bi se Anki ne bilo zdelo pregrešno, da ga ima rada, kako . zvesto in radostno bi ga bila ■ posfhšala, in kar sama bi ga , peljala k staršem če bi jo za-; snubil. (Dalje prihodnjič). -o- 1 Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. Je>' je dejal Tone-ll1 iskal, je dobil. Vem boli in da se tež-ampak davi je Fn zvoniti. Anka i-p pomagati, toda pustil. Naj se naif* vsaj zapomnil. ! letih sicer jaz tu-1 f boljši; rad bi pa ye Janez malo prej n| pa se je bala :efeZa ™ ^di za Ga-X 0d mladih nog : fPfJ- skupaj se ig- : Tllh m žalostni, in ! I Pripeti nesreča, da T f1 drusega. Ko- : •H m kolika žal0st za . ,T Se hujše pa mo- , f onadva koga ubi-f^ se ji je mi-| in strah ji f *<*eg in kosti. In : g cl°vek smrtnem ! P a ^Popisna ne- i 3f sJrašna odgovor-JU' ki ne more nik- : fc' kar ^ zagre- . ]fe krvavi madež! I^varjala je bra- : ie rzaVSaj Sebe' 1 ^ ^nieva- I I 'e, m nje, svo- 1 X «e ijsmili. ' ] h"fVarjaI' da s* f ne ubije, da : A.. ne bo nikogar 1 JV* Pa lahko po- ' 1 °hk° se je ven- ; 4 on "T °bljubi1' • e dr, 11 ali Gaš- i l. u8a reč. afilo t^K pL?*Tvori-' ica zeljno Je ^me"g0dne prilike' 3 i Iba]" 2 njim sovo- ■ al&e Ln8,e Je> bi je i ■>C Unfel:. ZadGVa : ffata ln nujna, ker . .^^nzaGašperia, in 0a Jjuba in dra-itffečer ,40 i3 Se je vračala r4 n Pnde kakor i{Spoaproti- Oddaleč Vetil0'nak in °ko se -"tii , ' v aj so Anko J^ostovali; on pa tla f ikšna milina H^tdobrota ^ iVfja ' "ezadevno ^ Anka!" je Poti ad°ščen in ^fPena, ker sem 4e vei- d6jala Anka, 4ci pe 80 ji obsen- Pol, Znjim g0" •:bG(lr naj ne f!s°VrS n naj ne de- ' 1 žal kom> priia- fe in nin ko da Je 'Ida; iJ°sebno bo- 4 SeS ^ bil takQ iz_ tistim recno P^Pi-• k n * "a ljubo, ki ali k7 Cni> ee bi on % zZ^S »jega. > ^.Poslušal in f <* tri \ 80 se svet-' r 1 al\ |Pa c> da bi f Je v resnici hu- fa l^jal, "ver-|bi h ,Je najbolj žal i &del s Ujo |uboka:- bridkost. °m spame- ifo.reS' Gašper," je de. f. r°ka t» p .. , iskal h !Jel jo , svet- 4' kar kl bi mo-Slobra® Cutik "Anka, r "in ^olj L 0 te imam Jka n\° Vsakega drU-4ne Ua ,svetu. Glej> *af ere "imam tl si mi' ^be Pa ni-J aJ'Jubša na A stloba in senca SPISAL DR. FR. DETELA MAYTAG— APEX- EASY— THOR— 1900— CONLON— G. E. ROTAREX— FAULTLESS-A.B.C.— In velikan je zamahnil z roko, da je ostalim zažvižgal zrak okoli ušes. "In kaj si si izbral ti?" Knez je stopil bliže k četici. Nekoliko mladeničev je med tem zvezovalo gradnika. Toda branil se je, kakor pravijo, z\ zobmi in nohti. Razgrizel si je jezik, preklinjal kar najgroz-neje je mogel v svojem materinskem jeziku. "Nič, popolnoma nič, gospod! Zlata ne potrebujem, srebra še manj. Rad bi kak o-klep, toda vse mi je premajhno." "Doma ti dam za današnje junaštvo narediti novega! — Zaslužil si ga!" "Če hočeš, gospod! Samo ne vem, če bi se mogel v njem tako gibati. Pa poskusimo. Gospod, tega starca jaz poznam, včasih je zahajal na Češko. . . Brez njega bi ne imel te roke. Izkazal bi mu rad poslednjo uslugo. Obadva odnesem na svojih rokah do njunega groba." Ko so sneli obešenca z vislic, je vzel junak vsakega na eno roko in ju nesel kakor dve pe-resci skozi grajsko brano na bližnji grič, kjer so se pokazala velikanska debla, zaraščena deloma z mahom in obokana z košatimi vejami. Nekdaj so se zMrali stari zjutraj in zvečer semkaj k molitvam. Pod košatimi lipami je bilo tako tajno, in ko je lahen vetrič zavel v njihovih kronah, so se sklanjale glave k zemlji, in ustne so šepetale: "Blagoslovite nas, blagoslovite, vi bogovi vedno živeči!" Toda še predno ju je done-sel med debla prastarih lip, so se odprle onemu, ki je počival na njegovi desnici, ustnice, iz-drl se mu je težak, globok vzdih roke so se zganile in jezik je hotel nekaj povedati. Toda bil je slab, komaj je še gibal. "Ta je živ, živ! Slišite, živ je!" Velikan je kriknil, da so se stresli zmagovalci v gradu. — Junak je položil starca na zemljo. Njegovega tovarilša so odnesli tovariši na višino. Toda naenkrat so bili zopet tu. "On je živ! Ziv!" In velikan je počil z rokami, da se je vojakom posvetilo pred očmi. "Vode sem, vode! Tudi nekoliko vina!" Te besede je klical junak proti gradu. In hitro so bili tukaj z vodo in takoj nato z vinom. Starec je zdaj zasopel, kar naj globoke je je mogel. Voda je kazala svojo moč izvrstno; nato so primešali v vodo nekaj kapljic vina. Starec se je pričel zavedati. "Kje je on? — Kje je?" OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vaSega starega znanca JOHN OBLAKA 1146 E. 61ut St. HE 2730. Tudi jezik se mu je že razvez oval. "Tvoj somučenik je odšel v večnost, in ti si v rokah dobrih ljudi. — Ali me poznaš?" "Grozno človeče!" "Glej, kako je to. . . Če stori kdo komu drugemu, kaj dobrega, nikdar ne ve, kdaj in kako se mu to povrne. . . . Kdo bi bil mislil, da se snideva tukaj, in ti še manj . . ." Iz gradu je vse prihitelo semkaj, tudi sam knežič Spi-tignjev. Slišali so ie marsikaj, toda da bi človek, kateremu so zadrgnili okrog vratu kono-pec, oživel, tega še niso slišali, še manj pa so bili priče kakega podobnega slučaja. Starec se je prijel za vrat in se zasmejal. "Ali ste Premislovi ali čega-vi? "Spitignjevovi smo!—To je naš gospod . . ." yelikan ni niti ganil od starca. Gladil mu je bele lase, božal ga po vraskovitem čelu in se vedel napram svojemu nekdanjemu dobrotniku kakor o-trok . . . "Koliko teh gospodov se trga za vašo zemljo? — Povejte mi vendar! — Sam vem za nekatere . . .Izmed vseh naj nežnejši je Premisl . . . Ali sliši-šite?—Jaz sem na vislicah spal. — In sanjalo se mi je, da je vaša zemlja razsvetljena od solnca, ko stoji opoludne najvišje, greje najtopleje in se lesketa, da ni mogoče dvigniti pogleda kvišku . . . In nad mojim rodnim krajem je noč, sama tema, polnočna tema, . . . povsodi polno križev kakor na pokopališču . . ." V tem trenutku je došel k starcu Spitignjev "V vsaki potezi ti vidim, da si Premislovec ... V tako kratkem času gledam v obraz že drugemu . . . Vsi ste plemenitih src, ne misli, da se ti laskam, a zakaj ste drug proti drugemu? — Zakaj? — Pra-šam zakaj, a pri nas je bilo na las tako . . Sicer ne vem, kaj in kako ste se vzeli tukaj, toda vse se mi zdi in voščim vam srečo." Spitignjev je nepremično u-piral oči v tla. Vsaka beseda tega obujenca se mu je zariva-la v dušo kakor kaljena streli-ca. Starec je poskušal, če bi mu ne bilo mogoče vstati. In mo- gel je. "Kar ste mi skazali dobrega, naj vam povrnejo bogovi . . . In če vam morem s kom po-streei, je to ta svet: če imate kaj drug proti drugemu, se poravnajte med seboj, Nemca nikdar ne jemljite za posredovalca, nikar se ne zatekajte k njemu nikoli, in če vas hvali, si zamašite ušesa, če vas graja, pljunite v stran, za njegovo prijateljstvo se ne trudite, oba — vse — bi vas prevaril.-- Tako! — Mi se tudi nismo mogli poravnati. — In takoj nas je poravnal mejni grof . . . Ravno kakor naši predniki . . . Le kopljite — kopljite! — Tu je najlepše mesto! — Pozor . . . Žrtvenik! — Pepel. — Ne razmečite ga!" Starec se je pripognil, pobiral . črepinje razbite posode, skrbno pograbil pepel skupaj in potem vse to položil v grob. "Tako! — To ti bode zglavje! — In spi mirno . . . Včasih te pridem obiskat . . . Midva sva bila brata, rodna brata in tako različnega mišljenja kakor noč in dan . . Zapomni si to knez . . ." Nad starčevim tovarišem je bil grob že zasut. Spitignjev se je vrnil v grad s povešeno glavo, vojaki za njim tudi molče le velikan ni mogel od tod. Živo je želel od starca nekaj, kar bi ga napravilo neranljivim in bi mu moglo še marsikje mnogo koristiti. Kdo bi se bil na primer nadejal današnjih dogodkov . . . "Poskusi najti martinčkovo srce, tretjino ga snej, tretjino nosi skrito pod desnim in tretjino pod levim ramenom." "Samo kje je dobim? — Martinčkovo srce je tako redko kakor zlata kačja krona." "Moraš je iskati . . . Kaj bi dali za to drugi, če bi vedeli »» Tudi velikan je odhajal z večerom vred z glavo, kakor bi je ne mogel obdržati kvišku. Kje dobi martinčkovo srce? — Kje bo mogoče zvedeti za-nje? Gotovo ne drugje kakor v daljnih zemljah, nad katerimi vzhaja solnce. In ravno zdaj se odpravljajo v ondotne pokrajine bojevniki z rdečimi križi na plaščih. Pridruži se jim, če le pride v domovino! Starec je ostal sam nad zasutim jarkom. Njegov pogled je bil vprt kviško, sluh napet, po obličju mu je bil razlit izraz najgorkeje pobožnosti . . . Mlade lipe so šumele glasneje, vstrepetavali so tudi lističi okoli mahovitih debel . . . "Trikrat sem bil mrtev — trikrat ste me oživeli . . . Neskončna hvala vam, vi mojega življenja najpaizljivejlši varuhi .. . Torej je še treba moje glave . . . Starec se je potipal že kakih desetkrat po vratu, kjer je imel pod obleko, ki mu je segala skoro pod brado, širok železni obroč, ki ga je res že tretjič ohranil pri življenju. In prišel mu je na vrat na prečuden način. Ko je bil star kakih štirideset let, je padel v roke Frizom, je bil vkovan za roko, nogo in vrat ter vržen v globoko ječo ... In ko so njegovi rojaki zopet zmagali, grad frizijskega tirana porušili in rojake, katerih je bilo po ječah polno, osvobojevali, so starcu na roki in nogi železo lahko odpeli; toda na vratu so mu morali obroč odpiliti od kamenega stebra ... A okoli vra- tu so ga morali pustiti. Najiz-urnejša roka ni mogla opraviti nič, naj se je trudila kakor se je hotela ... Na zunajosti ni moglo niti najbistrejše oko opaziti tega nenavadnega o-vratnika. "Ta črni mož — ta latinec — je rekel, da poj de v mojo rodno zemljo . . . Jaz sem izročil po njem svojim rojakom pozdrav . . . Kdo bi bil mislil, da jih bom mogel pozdraviti sam? Rad bi bil moji domovini Metod . . . Bom videl . . . Prepričam se . . . Sledil mu bom korak za korakom . . ." Starec je nakrat umolknil. Ves kraj je zardel, kakor kadar so solnčni žarki napojeni s škrlatom; nad gradom so švignili plameni z najsvitlej-šim žarom . . . Spitignjev je odhajal s svojo vojsko dalje, da bi kaznoval Mišenske popolnoma do kosti, ker je dala Premislu pribežališče . . . X. "Ločim se nerad — gospod, mogoče nimaš niti slutnje, ka-! ko nerad — toda moram . . . j Mogoče je še čas! — Tudi živ-jljenje bi daroval, samo da bi ' jih obvaroval . . . Gorje slovan- skim rodovom, če bi jih potopilo nemško morje . . . Kar koristimo njim, koristimo samim bi morala biti vsaki slovenski hiši KRALJICA DAGMAR ZGODOVINSKI ROMAN AMERIŠKA DOMOVINA Kompletna postrežba na POSTREŽB vsi modelih pral1" • T ri 1 sweeper jev, 1 in pripomočk1 EN 4808—P0" 11. d'op. do! MALZ ELECTRIC. 6902 St. Clair Ave. y UČITE SE ANGLES^ u iz Dr. Kernovesa L ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERfc "ENGLISH-SLOVENE REAPER" ij kateremu je znižana cena ^ fl | in stane samo: e Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDlNAl 6113 St. Clair Ave. Cleveland j>i Pieoiini in ccspoc)^ ljudje i vedno najprej pogledajo j OGLASE v Ameriški D omoV' in potem gredo kupovat k trgovcu, ki v te^i oglašuje. # .. K Trgovci, zavedajte se nakupovalne moči8 skega naroda in oglašujte svoje bla^i H V AMERIŠKI DOMOVINI i Izplačalo se iVam t>1 Jane Froman, singing star, accumulates her share home front, by salvaging used cooking fat under the ij husband Don Ross. Used cooking fat Is needed to h«lp ^ 1 rubber, fabrics, soap, pharmaceuticals and thuu«»«v»' : , civilian needs. Save »very