LETO XXI. — številka 21 Ustauovi'elji: občinske konlerencc Wfc Jesenice, Kranj, Radovljica, *kot,i Loka in Tržič. — Izdaja časopisno podjetja Gorenjski tisk Kranj, redakcijo cdgovoren Albin Učakar KRANJ — sobota, 16. 3. !968 Ceid 40 par ali 40 starih dinarjev Lisi .zhaja od oktobra 194/ kot tednik. Od i. januarja 1958 kot poltednilu Ud t. januarja 1960 trikrat tedensko«' Od 1 januarja 1964 kot poltednik, sicer ob sredah in sobot.ib £Jr_A S UO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Konec meseca bo seja skupščine republiške skupnosti 6otialnega zavarovanja. Ko je pred kratkim izvršni od-tor skupščine republiške skupnosti socialnega zavarovanja razpravljal o višini pokojnin v republiki, je sprejel predlog, naj bi se pokoj n me v Sloveniji povečale za Ifi odstotka. Za toliko so se nam-tGč v naši republiki lani povečali življenjski stroški v Primerjavi z letom poprej. Razen tega so tudi predlagali, naJ U se za enak odstotek Povečal najnižji mejni zne-sc& za pokojnine, tako da bi znašal 39.800 starih dinarjev. C(1 bo skupščina osvojila -v Pokojnine večje za 7,8 odstotka? takšen predlog, računajo, da bo služba opravila vsa potrebna dela do srede apnja, tako da bedo upokojenci maja debili že novo pokojnino. Razrm tega tudi predvidevajo, da bedo upokojenci z majsko pokojnino dobili izplačano tudi razliko od januarja naprej. Predlog za povečanje pokojnin se nanaša na vse upokojence (starostne, družinske, invalidske). Predvideno je, da bo povečan tudi dodatek za pomoč in postrežbo delovnih invalidov (znašal naj bi 30 tisoč S din) in dodatek za pomoč in postrežbo zavarovancev, ki so slepi 18.000 S din). Čeprav kaže, da se bodo pokojnine v Sloveniji povečale, pa ostaja vprašanje o uskladitvi pokojnin še naprej odprto. Zvezna zakonodaja namreč določa, da se ob povečanju pokojnin morajo te povečati za enak odstotek. Vendar pa samoupravni organi socialnega zavarovanja v Sloveniji opozarjajo, da takšno usklajanje pokojnin z življenjskimi stroški ni povsem pravično. Zneski pri sedanjih visokih pokojninah se bodo namreč povečali bolj, kot pri nižjih pokojninah. Tako pa postaja razpon med najnižjimi in najvišjimi pokojninami vse večji. A. Z. Na Bledu (v ielečah) bo do konca leta zgrajen nov hotel A kategorije — Foto F. Perdan Tretja seja občinske konference SZDL Škofja Loka V Škofji Loki referendum 21. aprila Janez Talar, novi predsednik SZDL SZDL ra,ČlQsUe konference :ih pCvT911 0 konkret- "vedbl na referendum ?radntn L,sany>Prispevka z.1 \?' «PrUaV IOŠki 0bČW' kl Jevne'en,» s . da bodo kra-*° * dru?K,2aclJe SZDL skup družb Apolitičnimi or ganizacijami na terenih organizirale od 23. marca do 3. aprila sestanke, na katerih bodo govorili o pomembnosti In nujnosti uvedbe samoprispevka. Teh sestankov se bodo udeležili tudi člani političnega štaba, za katere bodo organizirali 22. marca poseben seminar. Udeleženci današnje seje so govorili še o odnosu krajevna skupnost — krajevna organizacija SZDL, na koncu pa izvolili novega predsednika občinske konference SZDL Janeza Talarja, dosedanjega direktorja Delavske univerze v škofji Loki. m KRANJ R A Z S T A V A Razstava in prodaja pohištva V DELAVSKEM DOMU V KRANJU Dd 16. —31. marca 1968 Vabimo vas na ogled prvovrstnih izdelkov tovarn pohištva: MEBLO — Nova Gorica BREST — Cerknica KRASOPREMA — Dutovlje MAR LES — Maribor STIL — Koper JAVOR — Pivka POHIŠTVENA INDUSTRIJA — Idrija in drugih. BOGATA IZBIRA spalnic, dnevnih sob, kuhinjske opreme, kavčev, foteljev, stolov, kotnih klopi, obe talnih sten, kuhinjskih miz in diuge stanovanjske opreme. POTROŠNIŠKA POSOIILA BREZ POROKOV BREZPLAČNA MONTA2A DOSTAVA NA DOM KONKURENČNE CENE Za obisk sc priporoča poslovalnica DEKOR MO*EMO*EMO*EMO* EMO*EMO*EMO*EMO * lil O * ui < O Ul' < O 5 ul ■< O 2 ui •K O 2 ui < O 2 ui O 2 ui < O |dobri| i gospodinji zadošča S en sam pogled.... da sc odloči za nakup posode SPECIAL! Nerjaveči rob. brušeno dno, debela pločevina in kvaliteten emajl so kvalitete, ki odpirajo vrata posodi SPECIAL v vsako dobro gospodinjstvo. Ui -K O 2 ui * O 2 ui * O 2 ui O 2 ul O 2 Ui O 2 +EMO*EMO*EMO*EMO*EMO*EMO*EMO*UI V KRANJU IJV SKOFJI LOKI DELAVSKI DOM KRANJ od 13. do 22. aprila TELOVADNICA GIMNAZIJE ŠK. LOKA od 1. do 12. aprila *AZ sta STAVA IN PRODAJA NOVANJSKE OPREME spalnice dnevne sobe kuhinjsko pohištvo Jogi vzmetnice otroške sobe kavči in polkavči ležišča preproge zavese ostalo dekorativno blago hladilniki pralni stroji .................................. GLAS * 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA SOBOTA — 16. marca Vs:m naj odgovorim z dejstvi (Nadaljevanje izzvane polemike ob članku »O dvoreznosti neke politike in še marsikaj«) 1. Problematika »bolj ali manj vrednotenih šol« Dokazi o neenaki skrbi organov družbe za strokovno šolstvo: a) Financiranje strokovnega šolstva, ki je že toliko let problematično, še vedno ni urejeno. Naravnost absurdno je, da ta problem ni rešljiv ravno pri šolah, ki pripravljajo kader za neposredno delo v proizvodnji, kjer nastaja nova vrednost, od katere vsi živimo. Osnovna dolžnost vsake družbe je, da skrbi za nemoteno reprodukcijo strokovno usposobljenih proizvajalcev. b) Se vedno niso s strani družbe predpisane norme, ki bi jih morale izpolnjevati strokovne šole, da bi lahko bile verificirane. Verifikacija pa pomeni javno priznanje, da šola more izvajati vsestransko kvaliteten pouk. Zal pa so materialne možnosti za izpolnjevanje takih zahtev iz leta v leto slabše. Doslej še nobena teh šol nima takega družbenega priznanja. Prav strokovne žole bi morale imeti najsodobnejše naprave ln učila, če bi naj mlade delavce res pripravljale za bodočo moderno proizvodnjo. c) Strokovne šole še vedno nimajo urejenih in predpisanih predmetnikov ter učnih načrtov. Tako lahko dela vsaka šola po svoje, čeprav s poštenim namenom. To stanje omogoča deviacije in samovoljo. • d) Ni republiške izobraževalne institucije, katere naloga bi bila, da načrtno pripravlja učitelje za teoretičen in praktičen pouk na strokovnih šolah. Tu je potem vzrok pogoste pedagoške zanemarjenosti, ki jo srečujemo na področju strokovnega izobraževanja. e) Republiške specializirane prosvetno-pedagoške službe zelo redko ali pa sploh ne obiskujejo strokovnih šol, čeprav si učitelji na teh zavodih želijo nasvetov za učinkovitejše in boljše učno-vzgojno delo. f) V republiki ni zadolžen nihče, da bi spremljal in znanstveno preučeval problematiko strokovnega šolstva. Nimamo niti ene specialne metodike za pouk strokovnih predmetov. g) Poklicne šole se morajo v praksi še vedno boriti za priznanje, da so te tudi srednje šole. Ali lahko trdimo, da družba v enaki meri skrbi za vse vrste šol? 2. Problemi poklicnih šol: Na zavodu, kjer delam, si vsako leto žolimo, da bi dobili v poklicno šolo čimveč učencev z boljšim uspehom. To pa nam ne uspe. Vpis v šolo s praktičnim poukom dosežemo šele, ko so že druge »bolj privlačne« šole opravile svojo selekcijo. Tako imamo letos v prvih letnikih 50 % učencev, ki so končali osnovno šolo komaj z zadostnim uspehom. Ali ne potrebuje moderna proizvodnja vedno Na podlagi čl. 24 Temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Ur. list SFRJ št. 24/65 , 57/65 , 29/66, 52/66, 12/67 in 54/67), je skupščina komunalne skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Kranj, na svoji seji dne 26. 2. 1968 sprejela SKLEP o izvolitvi članov skupščine komunalne skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Kranj Zavarovanci-kmetje, bodo izvolili po enega člana v skupščino komunalne skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Kranj v naslednjih volilnih enotah: Šenčur, Kranj, Gorenja vas, češnjica (Selška dolina), Trata pri Šk. Loki, Jesenice, Bled. II. Pravico voliti imajo vsi zavarovanci-kmetje, tavezan-ci prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov. Datum volitev po volilnih enotah bo pripravila in objavila volilna komisija. III. Volitve v skupščino morajo biti izvedene najpozneje do 31.3.1968. Številka: 01/2/10-655/1 Kranj, dne 26. 2. 1968 Skupščina komunalne skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov, Kranj Predsednik Ivan Oman 1. r. bolj sposobnih ljudi — poklicnih delavcev? Vse premalo vrednotimo strokovno praktična znanja. Ze vsa leta sem npr. ne moremo dobiti učencev za metalurške poklice. Nimamo malo učencev, ki izhajajo iz družin, kjer mesečni dohodek znaša okrog 40.000 S din. Ne morem si predstavljati, kako shajajo s tem denarjem. Verjetno so več ali manj podobni primeri tudi drugje. To stanje postane še bolj problematično, ko nekatera podjetja tudi na kranjskem področju ukinjajo nagrade učencem. Pri tem pa se ne zgane Marijan Mu-rovec, da bi protestiral v imenu prizadete mladine. 3. Posamezni primeri družbene neprilagojenosti mladine. Iz katerih vrst šole je največ učencev, ki zaide na stran pota. lahko zveste le pri socialnih delavcih na občinah, pri sodnikih za pre-kuške in pri Okrcžnem sodišču. Konkretnih podatkov nimam pravice objaviti. Zal pa drži v članku navedena splošna ugotovitev. 4. In kakšni smo že do mladih absolventov v konkretni praksi? Za ilustracijo naj navedem naslednji primer: 10. januarja 1968 sem se pogovarjal v Kranju s predsednikom šolske skupnosti učencev v Šolskem centru za blagovni promet. Ta fant je znan kot izredno aktiven, zaveden mladinec in požrtvovalen planinec. Kranjčani ga gotovo poznajo. Tiste dni je 6tal pred zaključnim izpitom. Spodbuditi sem ga hotel z besedami: »Kmalu bo še ta velika skrb za tabo«. Odvrnil je: »Se bolj me skrbi, kje se bom zaposlil. Doma imam mamo. Podjetje, kjer 6em se tri leta učil in delal, me je obvestilo, da je delovno mesto, na katerega sem se že med ukom usmerja1, ukinjeno. Doslej sem bil dober, sedaj pa me ne potrebujejo več. Edina sreča, da me bodo poklicali k vojakom,« je zagrenjeno in resignirano zaključil svojo izpoved. Komentar ni potreben. Obsojam pa vse samovoljne, zlonamerne in tendenciozne interpretacije in izkrivljanje moiih navedb. Lorenčič Branimir Kaj pomenijo za nas dežele v razvoju? Ravno takšno stanje v nek* skih dr- V vseh azijskih in afriških državah, ki jih je obiskala naša delegacija pod vodstvom tovariša Tita, se v zadnjem času kaže močan politični in ekonomski pritisk Združenih držav Amerike. Amerika si v teh državah namerno prizadeva, da bi dobila prvo mesto. To pa jim tudi dokaj dobro uspeva, saj so ZDA zaradi premajhnega sodelovanja oziroma vlaganja kapitala držav socialističnega sveta in držav v razvoju velikokrat edine, ki lahko ponudijo nerazvitim deželam Afrike in Azije možnost gospodarskega in socialnega napredka. Takšne politike Združenih držav Amerike najbrž ni težko razumeti. Njihov glavni cilj je onemogočiti razvoj, politično moč in politiko nevezanosti, za katero si med drugimi nenehno prizadeva naša država. Razen tega pa ameriški kapital zadnje čase v teh državah izpodriva tudi kapital nekaterih zahodnoevropskih držav. Znano je namreč, da se Velika' Britanija kot tradicionalna sila umika iz svojih nekdanjih usmerjanj na evropski trg. Dežele v razvoju, ki jih je obiskal tudi tovariš Tito (Afganistan, Pakistan, Indija, Kambodža, Etiopija, ZAR), se zavedajo nevarnosti, ki jo predstavlja ameriški kapital v njihovem gospodarstvu. Dobro se namreč zavedajo namer takšne ameriške politike, vendar pa si največkrat ne morejo pomagati. Sovjetska zveza ima v teh državah namreč velikokrat dokaj slab položaj. Tudi v njeni politiki se velikokrat odražajo določene blokovske težnje. Komunisti — odborniki o proračunu V ponedeljek ob 16. uri bo v prostorih občinske skupščine v Skofji Loki sestanek aktiva komunistov odbornikov in poslancev, na katerem bodo govorili o letošnjih značilnostih predvidevanega družbeno-ekonomskega razvoja občine ter o predlogu proračuna za leto 1968. sz Prva samopostrežnica v Selški dolini Predvidoma 1. maja bodo Železniki dobili prvo moderno urejeno trgovino. To bo hkrati tudi prva samopostrežnica v Selški dolini. V spodnjih prostorih bo kupcem na voljo špecerijsko blago, v zgornjih pa tekstil in gospodinjske potrebščine. Stari objekt sredi Železnikov je preuredilo trgovsko podjetje Sora in vanj vložilo približno 50 milijonov starih dinarjev. Z gradnjo so pričeli lani poleti, izvajalec del pa je splošno gradbeno podjetje Tehnik iz Škofje Loke. V no-vem objektu bo 180 kvadratnih metrov prodajnega prostora, skladiščni prostori, pisarna, garderoba in prostor za sanitarije. • sz terih afriških in azijs-žavah zato še bolj neiz0g' no terja od držav, ki se vzemajo za politiko nevez*i sti, da tem državam pnsK jo na pomoč tudi na ekono skem področju. Jugoslavija ima v teh ^ žavah ogromen moralen političen ugled oziroma vp ' Naša država je namreč v vsem tistim, ki tako ali a gače streme k spremen^ sedanjih odnosov v svetu, ki se bore za ekonomski, sC cialni in politični napre Kadar v teh afriških w dck. azij- skih državah govorijo o Jug^ slaviji, govorijo o njej o simbolu borbe za mir« izdel- nacionalno neodvisnost W predek. Zato je našim kot za h*' kom v teh državah pot veo odprta. To pa za nas 5WV predstavlja tudi velika m P _ spektivna tržišča. Če upe* varno teh nekaj, nedvom zelo pomembnih dejstev, v tem moramo opozoriti', . sodelovanje s temi držav za nas ne pomeni dajanje potrebnih kreditov. R*ze"nC-ga je nevzdržno tudi m nje, da je vse, kar se p* vaja na zahodu najbolj * litetno, oziroma da xs^\^e, proizvajajo nerazvite drz ne vzdrži nobene kritike. Naša ekonomska in *°JjJ, njetrgovinska politika v ^ nosu do dežel v razvoju more biti de stvar trgov f Nedvomno je to tufa ^, tehnologov, organizatorjev«^ nančnih institucij pa d ^^jh nih organizacij in drža organov. Vse to sicer .n^e. meni, da nimamo pri -.^ lovanju na raznih ^°^.nr,'h z deželami v razvo'« r ^ težav. Res je, da nam , , administracije v teh d* ^ niso naklonjene, res P v tudi, da pomeni izvaža ^ te države hkrati tudi iz izvažati. ^ Za zdaj smo ravno na^ ^ področju najbolj šibki i ^ likokrat delamo velike nomske in politične naP^ -t (Tako se pri uvozu blaOu< teh dežel velikokrat PoSkaV). jemo zahodnih posrednjgjjj, Razen tega smo v preJraZvi- letih s temi deželami jali le klasično trgovin" v-^j, bravanje kreditov, od £jSto nekateri še danes nlS°nU j neizkoriščeni). Zato je j^o-da preidemo na druge« ^ dernejše oblike gospo"4 ga sodelovanja. ^ sta-če upoštevamo taks^L W nje v deželah v razV q$ pogoje, ki jih ima # naša država, potem 'eni.l? dimo, da ima tudi S« p(y na tem področju 2 ^0stl' membne naloge in m - . se Pa ne samo to. Zave*? p moramo, da so V°y.e t* želje teh dežel še lijo si, da bi dobile g0v vsem iz političnih r^r0K°v visoko kvalificirane njake iz Jugoslavije- ^ p £°B?TA - 16. marca 1968 GOSPODARSTVO GLAS * 3. STRAN Ločani za novo veleblagovnico V loški trgovini sedaj ni vse tako kot bi želeli potrošniki Nova veleblagovnica ljubljanske Name v škof ji Loki je pred s graditvijo. To bo prvi moderno urejen trgovski objekt v *°»J1 Loki, ki bo kupcem dal dovolj široko izbiro kvalitet-ti.H? b!a8a. Zato je pričakovati, da bo pritegnil Ločane kakor Potrošnike iz obeh dolin, da ne bodo več hodili nakupo-večje kraje kot Je Ljubljana, Kranj, malo nas je, ka| menijo o novi veleblagovnici in o scda- trgo • °VSkI mreŽi v 8koffl Loki obcani. Obiskali smo nekaj v|n in o tem povprašali kupce in prodajalce. t? Želez.nin| Poleg avtobus-|i„ P^aje je bil precejšen vsakZaV-vMa,i Ma,J'až Je na tudi vat v Zani WC«n hotel voziti otroški ga je njegova k° kolo, J|fu. kupila starejšemu Boja zado-odšla iz JU, Mati je dopovedovala ma-lemu Matjažu, da je še premajhen za vožnjo s kolesom, malček pa se je potolažil šefe Potem, ko mu je obljubila, da bo doma lahko poskusil voziti. Preden je družlnica voljna z nakupom trgovine, smo Cilko Rihtar-WČevo iz Sv. Duha povpraša-kako je zadovoljna z izbi-r° v loških trgovinah. »Zaposlena sem, zato največkrat hitro nakupujem, kar na poti iz službe. Z izbi-To v loških trgovinah sem zadovoljna in sem le ob *5&Uh nakupih — kot je pohištvo in podobno — morala v Kranj ali Ljubljano. Ker delam v trcn izm0iiah, m i Pride prav, da je v Loki pre- trgovin, ki so odprte ves dan.« Prodajalka Ln blagajničar-Ra Nada Primožič je že dol-8° zaposlena v železnini. Podala je, da imajo dosti Kupcev iz Loke in okolice pa Cel° iz Medvod. Prav zdaj greuc- najbolje v prodajo Pralni stroji Gorenje, ki jih Prodajajo na brezobrestni 12-niesečni kredit K povečanc-mu nakupu • •-"pomoglo tudi to, da dobi kuPec kredit samo s potrdilom podjetja, da je zaposlen Vn da ob nakupu plača samo mmimaine stroške 67,50 dinarjev. Pred zimskimi olim-PViskimi igrami so prodah yeUko televizorjev, precej pa ^trz'io tudi pri drugem že-lezninarskem blagu. **n kako ste zadovoljni z kovnimi pogoji?« *?rav te dni bomo začeli Jjttejati trgovino. Prcd-v-em bomo izboljšali opremo trgovine, tako da bomo lah-v° dali na police več blaga y doslej in da bo blago tu- bolj na očeh kupcem.« , >KaJ pa delovni čas? Ste zadovoljni?« »Ne Za fcj?* W ravno primeren lovn7 >Prev<*. sa deljen de- 1 Čas *■* ?ene p ^oram 'a tudi sicer, vzeti „ °PlUSt- čc h3Čem P°-Po kakih opravkih. V ?trn " Poldne Pod ,1 *a tn dclavmku, vendar ljuui ° rnorali zaposliti nove padia 8 tem pa bi seveda tijat( rentabilnost poslova- li ste gotovo »stara« Lo-čanka. Kaj menite, ali bo nova veleblagovnica Narne velika pridobitev za občane?« »Prav gotovo, saj nekaj konkurence domačim trgovcem ne bo škodilo. Sedaj večkrat v Loki ni mogoče kupiti želenega blaga, čeprav gre za običajne izdelke. Tudi cene so včasih višje kot v drugih krajih, v Kranju ali Ljubljani. Prav tako, na primer, v Loki sploh ni trgovine s pohištvom.« »Kako se Ločani oskrbujete 7. zelenjavo in s:.djem?« »Trgovin z zele.ijavo imamo kar dovolj, pa tudi Uznica je navadno dobro založena. Zelenjava na trgu je nekoliko dražja kot v trgovinah, je pa zato bolj sveža.« V izložbenem oknu trgovine Moda smo zagledali reki; mni napis: Razprodaja ple_ tenin, znižanje do 60 odstotkov. Ker razprodaje pri nas Še niso tako pogoste kot drugod po svetu, smo povprašali poslovodkinjo Mil'co Bertoncelj, kaj meni o popustih. »Popusti pritegnejo ljudi. Posebno na začetku, ko je izbira blaga z znižanimi cenami še dovolj velika. V naši stroki je znižanje cen večkrat potrebno, predvsem zato, ker modeli hitro zastari jo in jih že po eni sezoni ni mogoče več prodajati po normalnih cenah.« »V novi Nami bodo prav gotovo imeli tudi oddelek, ki bo prodajal podobno blago kot vi. Ali mislite, da se bo zato pri vas promet zmanjšal?« »Konkurenca bo, seveda. Tudi promet bo verjetno nekoliko nižji. Mislim pa, da bo nova veleblagovnica precej prispevala k temu, da bodo ljudje manj hodili naku-povat v druge kraje.« Ko smo si ogledovali izložbe drugih škofjeloških trgovin, smo se zapletli v pogovor z Angelo Mrežarjevo, gospodinjo iz Stare Loke. Tudi ona meni, da bo nova veleblagovnica koristna pridobitev za Loko. Upa, da bodo potem loški trgovci postali bolj prijazni in ustrežljivi kot so sedaj. Ker so nam nekatere Lo-čanke potožile, da v trgovini Kroj ne morejo kupili modelov, kakršne prodajajo v Ljubljani in drugih večjih mestih, smo trgovino obiskali, da bi zvedeli, zakaj je tako. Prodajalka Nada Starmanova je bila zelo prijazna in nam povedala, da nekatere modele tovarna Kroj izdeluje samo za Modno hišo, Namo in druge večje kupce, zato teh modelov ne smejo prodajati v svoji prodajalni. Sicer pa meni, da je kljub temu izbira pri njih dovolj velika. čeprav smo obiskali le nekaj trgovin in se pogovarjali s peščico občanov, lahko zapišemo, da sedaj v loški trgovini le ni vse tako kot bi želeli potrošniki. Zato je razumljivo, da Ločani nestrpno pričakujejo novo veleblagovnico in upajo, da bo potem boljše. S. Zupan 1,1 kar Om anovo smo usta- na cesti. ČASOPISNI PAPIR LAHKO DOBITE PO UGODNI CENI VSAK DAN DO 15. URE GLAS OBČINSKA STAVBA SOBA 110 Glas ob sredah 16 strani in ob sobotah 24 strani Investicije v tržiški občini V zadnjih letih je v tržiški občini opaziti spremembo strukture gospodarskih investicij. Do leta 1964 so investicije v gradbene objekte predstavljale več kot 50 odstotkov vseh gospodarskih investicij v v občini, medtem ko se sedaj to razmerje spreminja v korist strojne opreme. V zad-njib petih letih so bile investicijske naložbe v gospodarstvo najnižje leta 1966. Lani so se hitro povečale in so se v primerjavi s predlanskim letom več kot podvojile. Tudi letos se investicije v tržiško gospodarstvo večajo in sicer za nadaljnjih 51,8 odstotka. Največji obseg investicij, tako po obsegu kot po vrednosti, predvideva industrija. Tako računa tovarna kos in srpov na 900.000 N din investicij, od tega 400.000 N din za gradnjo skladiščnih prostorov in 500.000 N din za strojno opremo. Tovarna pil Triglav predvideva za gradbene objekte 60.000 N din in za zamenjavo strojne opreme 250.000 N din. Združena lesna industrija namerava porabiti 600.000 N din za zamenjavo strojne opreme, prav tako pa tudi obrat Lepenka, ki predvideva 150.000 N din investicij za nakup strojne opreme. BPT bo v gradbene objekte in v strojno opremo vložila 4,244.000 N din, medtem ko bo Peko za te namene porabil 4,913.237 N dinarjev. Letos predvidevajo še investicije v tovarni usnja Runo. v Triu ter v ekonomski enoti Roga v Retnjah. V drugih panogah predvidevajo večja investicijska vlaganja v trgovini, obrti in turizmu. Tako predvideva trgovina gradnjo nove samopostrežne trgovine v Bistrici, s začetek gradnje trgovskega centra na Cankarjevi cesti:: Letos bo Kompas končal' gradnjo garni hotela na Lju>. belju, na tem območju pa bo> do tudi začeli graditi novo obmejno karavlo. Mesarsko podjetje Tržič bo letos opre-: milo svojo klavnico in hladilnico s sodobno opremo* Druge gospodarske organizacije predvidevajo pribli/no enak obseg investicij kot lani, uporabili pa jih bodo predvsem za dopolnitev strojne opreme, transportnih sredstev in za nakup večjega, orodja ter gostinske opreme. Med viri financiranja predstavljajo lastna sredstva (amortizacija in lastna akunv.u lacija) v zadnjih treh letih največji delež. Struktura skupnih sredstev za financiranje investicij letos kaže, da predstavljajo lastna sredstva 54.1 odstotka, dom H krediti 31,5 odstotka in inozemski krediti 14,4 odstotka. Iz tega tudi izhaja, da se tržiško gospodarstvo v zadnjih letih opira predvsem na lastna sredstva, ki so dejans'.o že ustvarjena in so na volja iz denarnih sredstev poslovnih skladov. Letos bodo najele bančno kredite naslednje tržiške delovne organizacije: Tovarna kos in srnov, tovarna pil Triglav. Bcmbažna predilnica in tkalnica, tovarna usnja Runo, Trio (tržiška industrija obutve), obrat Roga v Retnjah, kmetijska zadruga Tržič, gostinsko podjetje Tržič, Mesarsko podjetje, Komunalno podjetje in Stanovanisko podjetje. Inozemske kredite pa letos predvidevajo v Zlitu, tovarni usnja Runo in Kom-pasovi enoti na Ljubelju. V. G. 22-odstotno zvečanje proizvodnje V febraurju so škofjeloška podjetja povečala svojo proizvodnjo za 22,3 odstotka v primerjavi z istim mesecem lani. Največ|e povečanje so zabeležili v Gorenjski predilnici za 41.9 odstotka, sledita Klra z 39,7- in Iskra z 38.9-od-stotnim povečanjem proizvodnje. Najboljšo realizacijo je v februarju doseglo podjetje LIP Cešnjlca, saj je bila za 57.8 odstotka večja kot v lanskem feb ruarju. Na drugem mestu je Iskra Železniki a 43,8 odstotka večjo realizacijo in Sešir z 32 odstotki. Škofjeloška podjetja so v februarju izvozila za 482.403 dolarjev ali 14,4 odstotka vej kot v istem mesecu lani. Največ je izvozila tovarna LTH 142.548 dolarjev ali 151,3 odstotka več kot v lanskem februarju, sledita Elra z Izvozom 17.957 dolarjev ali 102 odstotka in Sešir s 27.344 dolarjev ali 64,8 odstotka vej kot v februarju lani. zs • KRANJ ženske pletene komplete ženske kostime 100° o volna moške puloverje po ugodnih cenah moške jopice ženske puloverje VAM NUDI V PRODAJALNI MAJA Prešernova 11: ND 139,00 znižano na ND 84,00 ND 288,00 znižano na ND 119,60 ND 90,00 znižano na ND 56,00 ND 77,00 ND 42,00 in ND 36,40 Oglejte si uvožene japonske dežnike po izredno nizki cenil GLAS * 4 STRAN SOBOTA — 16. marca Demonstracija nove prevozne cisterne s črpalko in razpršilcem Sodobno kmetijstvo potrebuje sodobne stroje Na obratu kmetijsko živilskega kombinata Kranj na Pšenični Polici pri Cerkljah je v sredo servis kmetijske mehanizacije A v toprom eta Gor e n j &k a uspešno predstavil novo prevozno cisterno s črpalko in razpršilcem za prevoz gnojevke, ki jo je pred kratkim začel izdelovati skupaj z italijansko tovarno Pradella. Demonstracije pomembne pridobitve za sodobno kmetijstvo so se udeležili predstavniki kmetijskega instituta iz Ljubljane, poslovnega združenja za kmetijsko mehanizacijo ter predstavniki kmetijskih zadrug in Agroservisov. Novo prevozno cisterno lahko s pridom uporabimo za razprševanje gnojevke, z njo pa lahko tudi škropimo sadno drevje in vinograde. Prav zaradi teh vsestranskih sposobnosti imamo lahko nov izdelek Avtoprometa Gorenjska, ki je razstavljen tudi na prodajanem sejmu kmetijske mehanizacije v Ljubljani, za onega osnovnim pripomoelkov za obdelavo zemljišča. Trenutno pri Avtoprometu še ne vedo, koliko cistern bodo letos v proizvodni kooperaciji s Pradello izdelali, ker še ne vedo, kakšne so potrebe tržišča. Zaradi izrednega zanimanja, ki so ga kmetje pokazali za to cisterno, pa lahko rečemo, da bo šla dobro v denar. Prednost Avtoprometove prevozne cisterne je tudi v tem, da se v cend ne razlikuje od uvoženih cistern, medtem ko je celo za 30 odstotkov cenejša kot podobne cisterne na avstrijskem trgu. Pri Avtoprometu bodo izdelovali tri tipe cistern, in sicer tisoč-litrsko, ki' stane 900.000 ska oziroma njegov servis kmetijske mehanizacije je za nov izdelek pripravil tudii vse rezervne dele in tudi organiziral servisno službo, ravno taiko pa zagotavlja enoletno garancijo. Trenutno bo pri izdelavi prevozne cisterne razmerje med Avtoprometom in Pradello pol na pol, to se pravi, da bo polovico del opravil Avtopromet, polovico pa Pradella, kasneje pa računajo, da bo Avtopromet prevzel ce- S din brez prometnega davka, 1700-litrs.ko, ta velja 1 milijon S dinarjev in 2.200-!/:trsko, ki stane 1,100.003 Sd:narjev. Ugodnost pri nakupu je tudi ta, da kmetje lahko dobe kredit pri kmetijskih zadrugah ali pa pri kreditni banki. K sami cisterni je moč dodati še priključke za škropljenje sadovnjakov, vinogradov in kramp i ri-šča. Avtoprcimet Gorenj- lotno proizvodnjo. S to bi začeli že sedaj, vendar za prevozno cisterno s črpalko in razpršiiuikom še ne dobe ustrezne domače črpalke. Tako lahko po uspešni demonstraciji prevozne cisterne sklepamo, da se pri Avtopromotovera servisu kmetijske mehanizacije zavedajo pravila, da sodobno kmetijstvo potrebuje sodobno mehanizacijo. V. Guček lllBIHIIIIHIIUIHIIIHIIIIimillliiiiigEiiBlIllEa ako 2elite gledati televizijski program brez popačene slike, si priskrbite tv stabilizator iskra — elra KI GA IZDELUJE m. ..... < i ŠKOFJA LOKA Prodajni sejem kmetijskih strojev v Ljubljani Zanimive in koristne novosti Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je letos spet prodajni sejem kmetijskih strojev, ki ga je organizirala ljubljanska Agrotehnika že lani. Letošnja razstava se v mnogočem razlikuje od lanske; medtem ko so lani kmetje razstavljene stroje lahko kupili samo za devize, pa je na letošnjem sejmu mogoče kupiti vse razstavljene izdelke — razen nekaterih traktorjev — za dinarje. Posebnost je tudi v tem, da se je Agrotehnika obvezala, da bo imela v zalogi vse rezervne dele za razstavljene stroje. Kaj je Agrotehniko vodilo k temu, da je letos spet odprla prodajni sejem pod kupolami Gospodarskega razstavišča. Predvsem dober komercialni uspeh lanskega sejma, drugič pa tudi dejstvo, da ne morejo vsi kmetje kupiti najpotrebnejših strojev za devize. Čeprav je ta sejem šele drugič, pa prav gotovo lahko trdimo, da bo postal tradicionalen, to ugotovitev pa nedvomno potrjuje zelo velik obisk na letošnjem prodajnem sejmu, čeprav je ta odprt šele od 9. marca. Letošnji prodajni sejem ima še vrsto novosti, med katere lahko štejemo nekatere stroje za spravilo krme, ventilatorje za hladno sušenje krme in komplet strojev za obdelovanja krompirja in ne nazadnje tudi novi tip traktorja Zetor. VSE OD KOSILNIC, OBRAČALNIKOV IN MOLZNIH NAPRAV Na petim o se sedaj po razstavnem prostoru. Najprej so nam oči obstale na nekaterih novostih, zato nam do-vo-lite, da jih naštejemo in zraven naštejemo tudi cene nekaterih razstavljenih kmetijskih strojev. Na sejmu je moč dobiti molzni stroj ALFA LAVAL že za 383.575 S din, nadalje je tu novost sa-monakladalna in razkladaina prikolica MENGELE, ki jo lahko s pridom uporabimo kot trosilnik hlevskega gnoja. Za kmete, ki imajo vsako leto skrbi s sušenjem sena oziroma krme, bo prišel prav ventilator za hladno sušenje sena. S tem ventilatorjem do- bimo kvalitetno krmo, ki se odlikuje zlasti po velikem Številu kalorij. Pa še cena> čeprav ni majhna — 1,416.365 S dinarjev, medtem ko stane manjši model sušilnika okoli 600 do 700 starih tisočakov. PET VRST RAZSTAVLJENIH KOSILNIC Ko smo si ogledovali razstavljene kosilnice, teh jf kar pet vrst, smo se zanimali, katere kosilnice so najbolj primerne za hribovitejša področja. Zastopniki Agrotehnike so nas opozorili na naslednje: kosilnice Reform (6 KM) — cena 771.730 S din,, Moty (9 KM) — 748.600 Sdin, poleg kosilnice pa lahko ku- pite tudi obračalnik za 475 tisoč 400 starih dinarjev, Vogel Noot — 818.675 S din ter ročna kosilnica Alpina s 4,5 KM za 435.100 Sdin. Poleg teh kosilnic pa lahko kupit« tudi eno izmed najbolj razširjenih in lahko rečemo naj; pivljubljcnejših kosilnic pri nas — BCS s ceno 824.420 S ciin, ki zmore ' tudi površine do 45 % naklona. Poleg kosilnice so na voljo še razni pri* ključki od obračalnika, zgrabljalnika do krožne žage. Posebna novost letošnjega prodajnega sejma kmetijskih strojev je komplet strojev za pridelovanje krompirja —* Rau combi sistem, ki resda ni preveč poceni, a jc za pride'ovajne naravnost ideal***« s;j z njim opravimo vse operacije od priprave zemljišča, sajenja krompirja do poravnave njive. Pa še nekaj besed o razstavljenih traktorjih. Na Gospodarskem razstavišču vidimo Fergusccie, Steverje \n Zetor je. Razen Steverja Je druge traktorje mogoče kupiti za dinarje, zanje Pa s? zagotovljeni tudi vsi rezerv"1' deli. Na kancu naj omenimo Že eno novost letošnjega sejma, ta pa je v tem, da bodo 23. in 25. marca predavanja' strokovni nasveti in filmi ° spravilu krme in kromjHO** na katerih bodo predavali strokovnjaki Kmetijskega in' stituta in tudi odgovarjali na vsa postavljena vprašanja. Vili Guček prešite odeje po tovarniško znižanih cenah lahko kupite na razstavi in prodaji pohištva v Delavskem domu od 16. do 31. 3. 1968 Za obisk se priporoča — KOKRA — prod. Tekstil -toBOTA - 16. marca 1968 GLAS * 5. STRAN Tedenski pregled BRIONI, 10. marca. — Predsednik republike Josip Broz-Tito je sprejel glavnega in odgovornega urednika zagrebškega založniškega podjetja »Republika« Ema-puela Mičkovica-Sokola. Predsedniku Titu je izročil dva izvoda publikacije Robija, hkrati pa ga je seznanil o Pripravah za izdajo dela Razvoj KP Hrvatske. LJUBLJANA, 11. marca. — Za konec meseca (26., 27., a.) marca so predsedniki vseh petih zborov skupščine „ -----. — ,.,^«^u...n.l .c-„ Hv.i... ,.UUiv,v »rnu^iiM °k Slovenije sklicali seje zborov. Republiški zbor bo med drugim obravnaval predlog za izdajo zakona o varnosti prometa na cestah v Sloveniji. . LJUBLJANA, 11. marca. — Izvršni odbor republiške izobraževalne skupnosti je razpravljal o letošnjem financiranju srednjega šolstva v Sloveniji. Ob tej priliki Je izvršni odbor sprejel odprto pismo. Med drugim je opozoril, da se mora letos celotno srednje šolstvo financirati v skladu s sprejetimi predpisi. BRIONI, 12. marca. — 11. in 12. marca je bila pod Predsedstvom Josipa Broza-Tita na Brionih skupna seja Predsedstva in izvršnega komiteja CK ZKJ. Na seji so 0Dra\navali aktualna vprašanja pri uresničevanju gospodarske reforme ter naloge vodstva in organizacij zveze komunistov pri tem. BEOGRAD. 12. marca. — Komisija zvezne skupščine za vprašanja borcev in vojaških vojnih invalidov je na današnji seji sprejela predlog, da se uredi status ude-jezencev NOV iz Istre in Slovenskega primorja. Borce 12 *eh krajev naj bi izenačili z borci, ki so na drugih Področjih stopili v NOV pred 9. septembrom 1943. BEOGRAD. 12. marca. — S sejo zveznega sveta za Pravosodje se je danes začela javna razprava o reformi Pravosodnega sistema. Pričakujejo, da bo razprava trajala dlje časa, ker gre pri spremembah, predvidenih v Pravosodnem sistemu za temeljite posege v organiza-C,J° in vlogo sodnih ustanov. BEOGRAD, 13. marca. — Predsedstvo Centralnega sveta zveze sindikatov Jugoslavije je včeraj v Beogradu obravnavalo aktualne probleme oblikovanja in delitve dohodka. Člani predsedstva so menili, da akumulacija gospodarstvu pada zaradi neupravičenega prelivanja denarja iz proizvodne in neproizvodne dejavnosti. LJUBLJANA, 14. marca. — Predsednik izvršnega sveta SR Slovenije tov. Stane Kavčič je sprejel zastopnike ?'ovenskega zdravniškega društva. Predsednik Kavčič Je sprejel tudi pokroviteljstvo nad kongresom, ki bo razen nekaterih aktualnih strokovnih medicinskih pro-Dlemov obravnaval tudi vlogo in mesto zdravnika ter zdravstvene službe v naši družbi. . BEOGRAD, 11. marca. — V Beogradu so ustanovili Jugoslovansko zbornico za razvijanje gospodarskih odnosov s Francijo. Pričakujejo, da bo zbornica veliko Pripomogla k razvijanju blagovne izmenjave med jugoslovanskimi in francoskimi podjetji. NlS, H. marca — Elektronska industrija Niš bo le-l0s dala na domači trg več novih tipov televizijskih sprejemnikov. Izdelali bodo tudi več novih tipov ra-aMskih in transistorskih sprejemnikov. Slednji so prt-,a8ojeni najsodobnejšim japonskim izdelkom, vendar pa 80 znatno cenejši. BEOGRAD, 12. marca. — Pred kratkim so sc proizvajalci obutve v Beogradu dogovarjali o sodelovanju v Prihodnje. Uporabljali bodo skupne lokale, izmenjavali obutev in jo prodajali tudi v tekstilnih prodajalnah v Beogradu. Lani je znašala v Jugoslaviji poprečna cena za kvadratni meter stanovanja 154.700 starih dinarjev. Naj-£ražja stanovanja so lani gradili V Dubrovniku (190 ti-_oč starih dinarjev kvadratni meter) najcenejša pa v llPu (101 tisoč starih dinarjev kvadratni meter). • skupnost jugoslovanskih pošt, telegrafa in telefona " Jugoslovanska radiotelevizija sta zahtevali od zvez-ega izvršnega sveta soglasje za včlanjenje naše države f.mednarodni konzorcij za telekomunikacije prek sate-W Tako bi lahko začeli z gradnjo zemeljske satelit- ; f Postaje v Jugoslaviji. Načrti za to postajo so že zdelani. LJUBLJANA, 14 marca. — V prvih dveh mesecih je . "o gibanje izvoza v naši republiki precej nenormalno •rj pod vplivom raznih objektivnih okolnosti. Tako je ,zv°z v primerjavi z istim obdobjem lani za 7,6 od-iotka večji, medtem ko je bil uvoz precej manjši kot ,ani v tem času. OBVEŠČA JAVNOST, DA JE RAZŠIRILA SVOJE POSLOVANJE TUDI NA PODROČJE GORENJSKE. NUDI VAM VSE VRSTE IMOVINSKIH IN OSEBNIH ZAVAROVANJ. V kratkem vas bodo obiskali naši zastopniki, ki se nahajajo v vseh večjih krajih Gorenjske! V KRANJU smo odprli pisarno v TOMŠIČEVI ULICI 36 (v bližini Ekonomske šole) katero vodi naš zastopnik ANTON ROTAR. Pisarna je odprta vsak torek od 8. do 10. ure in petek od 8. do 10. in od 14. do 18. ure. Informacije dobite pri vseh naših zastopnikih na terenu in v pisarni. Poslužujte se ugodnosti, ki vam jih nudi ZAVAROVALNICA MARIBOR Nova samopostrežna trgovina v Železnikih, ki jo bodo odprli predvidoma 1. maja. Stari objekt sredi vasi je loško podjetje Sora preuredilo v moderno in obenem prvo samopostrežnico v Selški dolini. — Foto: F. Perdan Te dni so v škofjl Loki že začeli s prvimi pripravami — merit vcr.lml deli — za ureditev nove poti na loški grad Pot mora biti zgrajena do Izseljenlškega plkn'ka, ki bo na gradu 4. Julija. Se v tem letu pa nameravajo začeti tudi z utrjevanjem loškega obzidja, saj se Je pok.zalo, d« se odmika od zidov hiš, ki so nanj naslonjene. — Foto: F. Perdan GLAS * 6. STRAN OGLASI SOBOTA — 16. marca Vil tisti, ki uporabljate našo gospodinjsko opremo, »e prav gotovo veselite velikega uspeha naSe tovarne: NA TRŽIŠČU JE MILIJONU IZ- Ob tem jubileju smo za vas pripravili lepe nagrade iz Širokega izbora naših kakovostnih izdelkov. Zato posebej opozarjamo na dopisnico, ki jo ob nakupu našega iz-deika dobite pri svojem trgovcu. TITAN KAMNIK • TOVARNA KOVINSKIH IZDELKOV IN LIVARNA Naš proizvodni program: % fitingi črni in pocinkani O stavbne in pohištvene ključavnice, na-- vadne in cilindrične, obešanke, navadne in cilindrične 0 gospodinjski strojčki % ročno orodje % ulitki za avtomobilsko in elektro industrijo iz temper litine in ulitki iz sive litine. Cenjenim odjemalcem priporočamo naše Izdelke. OBVEŠČAMO lastnike gozdov na območju gozdnega obrata Preddvor, da bodo zbori lastnikov gozdov po naslednjem razporedu: MAVČIČE 19. marca ob 16. uri v Zadružnem domu 2ABNICA 19. marca ob 19. uri v Zadružnem domu ŠENTURSKA GORA 19. marca ob 18. uri v šoli NAKLO 20. marca ob 16. uri v Zadružnem domu PODBREZJE 20. marca ob 19. uri v Kulturnem domu PODBLICA 21. marca ob 16. uri v šoli ZG. BESNICA 21. marca ob 19. uri v Zadružnem domu ŠENČUR 22. marca ob 18. uri v Zadružnem domu PREDDVOR 25. marca ob 19. uri v Prosvetnem domu GORICE 26. marca ob 19. uri v Prosvetnem domu CERKLJE 27. marca ob 18. uri v Zadružnem domu JEZERSKO 29. marca ob 19. uri v Korotanu GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ Gozdni obrat Preddvor a OBIŠČITE £1* RAZSTAVO ČHI PRODAJO KAMNIK, GORNJI PROSTORI DELAVSKE UNIVERZE sooniuuB mm Nadomestni deli za kolesa, mopede, motorna kolesa in avtomobile FIAT — TOMOS — BMW — KTM — VESPA Fahrzeughaus — p. kropfitsch Klagenfurt, HIg. Geistplatz SERVISNE DELAVNICE — popusti v delavnicah za vsa motorna vozila — BUTAN — PROPAN PLIN dobite pri trgovskem podjetju KURIVO KRANJ, Polnimo in zamenjujemo tudi aluminijaste (madžarske) steklenice. APNO ŽGANO, IIIDRIRANO IN CEMENT po industrijski ceni dobavljamo po želji na gradbišče. Dan in iaS dobave določite sami. Plača se ob prevzemu. Korislniki kreditov do~ bite predračune. \r rJ\T Kranj JtVZjJV Kooperacija Skladišče, Cesta JLA *» nasproti kina Center Telefon 22-143.Kranj Obiščite spomladanski sejem v Kranju od 13.- 22. aprila 1968 v domu Franca Vodopivca SOBOTA — 16. marca 1968 OD VSEPOVSOD Osmi marec v Lescah V petek, 8. marca, je tovarna Almira pripravila za svoje delavke prireditev z zakusko v družbenem centru. Predstavnik tovarne je v nagovoru pozdravil zbrane žene in jim govor ul o pomenu dneva žena. Nato je pevski zbor osnovne šole Lesce pod vodstvom Karla Boštjančiča ^apel več pesmi, najmlajši pa so pripravili več prisrčnih de-klamacij. V soboto, 9. marca, je pripravila proslavo tudi SZDL Lesce. Program so pripravili otroci osnovne šole. 2ene so bile l obema proslavama zelo zadovoljne. D. L. Delo prosvetnega društva v Zasipu Delo prosvetnega društva v Zasipu pri Bledu je to sezono zelo živahno. Priredili so zelo uspelo proslavo ob obletnici Prešernove smrti in več potopisnih predavanj. Ob dnevu žena pa so organizirali družabni večer s pestrim kulturnim programom. Vsi prisotni so bili v nabito polni dvorani zelo zadovoljni s programom. Zenam-članicam ZB je k prazniku čestitala tudi krajevna organizacija ZB NOV Zasip-Podhom. M. F. Tokrat v Gorjah za dan žena ni bilo prijetno Uredništvu Glasa Va. ^ nekaj tednih sem prejel številne prošnje prebivalcev ga mesta za uradni vodič in pa značko (v obliki sove), ki H*" dobili obiskovalci Otdhama in ki jih stotine vaših me-i n°!°V- — ° tem scm PreP'^an — sedaj nosi. Začelo se je r I ' Prošnjami za omenjene primerke, sedaj pa je to preče k- V ta^ °bseg, ki mu nismo kos. Zelo bi vam bil hvalo/en, Pri' 1 v..va^em B*fU prijazno pojasnili vsem našim kranjskim nrt.f ,em' ^a 113 za'ast nadaljnjim prošnjam za omenjene »karnete ne moremo ustreči. K ?vcda morate razumeti, da me razveseli vsako pismo iz -^ranja, saj prispeva k prijateljstvu, ki traja med prebivalci ran.)a in Oluhama že celih šest let. j. f:0 bi hoteli le, prosim, vsem povedati, da bo letos večje v j °. prebivalcev Oldhama preživelo počitnice v Kranju in ško"1^''1 Jnsoslovanskih mestih, tako da bo letos med angle-n» > 8°v°rečinii turisti precej takih z značilnim oldhamskim S spoštovanjem F. B. Balson župan Vsako leto doslej so v Gorjah pri Bledu za osmi marec pripravili za vse lene, ki so drugače navezane na dom; gospodinjstvo in otroke — za zaposlene poskrbe delovne organizacije — proslavo dneva lena. Tako tudi letos. Vsa leta doslej so za ta dan pripravili proslavo s sodelovanjem godbe na pihala, folklorne skupine in nastopi najmlajših. Po proslavi je bila zabava s plesom. Vsega tega letos pa ni bilo. Proslava je odpadla, za ples pa so skrbeli jeseniški študentje, ki niso in niso mogli pripraviti svojega gramofona Z zvočnikom, da bi kaj godbi podobnega spravil iz sebe. Tudi postreiba je bila precej Neprimerna čakalnica posvetovalnice v Šenčurju V sredo, 6. marca, je bilo v Šenčurju obvezno cepljenje otrok v osnovni šoli v Šenčurju. Prostor, ki je bil dodeljen za cepljenje zdravstvenemu osebju, pa je bil skrajno neprimeren in nemogoč. V prostoru, kjer so čakale matere z otroki, ni bilo nobene mize za previjanje niti stola, kamor bi se trudna mati, ki jc od daleč prinesla otroka, lahko usedla. Kljub težavam je dr. Turno-va delala z voljo in velikim razumevanjem, čeprav so se matere pritoževale nad neprimernim prostorom, saj so morale dojenčke previjati kar v zraku. V bodoče bi vse matere želele, da bi nekdo — pa naj bi bila to uprava šole ali kdo drug — bolje opremil čakalnico v otroški posvetovalnici v Šenčurju. K. A. JESENICE — Na nedavnem občnem zboru planinskega društva Jesenice je predstavnik planinske zveze Slovenije podelil najzaslužnejšim planincem tega društva tri zlate in trinajst srebrnih znakov. Na zboru so tudi izvolili poseben odbor, ki naj bi pripravil vse potrebno za začetek gradnje planinske postojanke na Golici. počasna, tako da so *eiic na* jevotjne zapuščale dvorano in odhajale drugam. Vsekakor naj bi take in po* dobne proslave prirejali ljud* je, ki so vešči organizacije in ki so prirejali proslave ie y prejšnjih letih. j Ambrožič Jož« Uredništvo Prav lepo vas pozdravlja vaš dotgoletni in zvesti na* ročnik časopisa Glas Zormatt Karol! Zdi se mi zelo zanU miv, posebno še zato, ket, lahko v njem preberem i novice gorenjskega kraja. Sedaj sem namreč že pol leta v vojaški suknji. Zato šš bolj temeljito preberem vsa* ko novico, ki je zapisana ^ tem časopisu. Z veseljem ča* kam kurirja, ki mi vsak te* den dvakrat prinese vaš ca* sopis! Moja želja je, da bi se šš dalje trudili, da bi ostal Ji dalje ob taki vsebini, kot jo ima sedaj! Na kraju pa bi želel še tot da v neki številki napišetš tate pozdrav; ako je mogoče!, Pozdravljam vsa slovenska dekleta in fante, posebno iz okolice Vodic. Dekletom ie* lim toplo in veselo pomlad, fantom pa srečen odhod k vojakom! Zorman Karol, ki sluti vojaški rok v Zaječarui kmetovalci, POZOR! tehno union REFORM cTc odlične avstrijske kosilnice z vsemi priključki, švedski kotil za centralno kurjavo, in razne proizvode iz gospodinjske opreme: pralne stroje in stroje za pomivanje posode LJUBLJANA razstavlja na Sejmu avtomobilov in kmetijske mehanizacije proizvode zastopanih inozemskih tovarn: BAHCO kuhinjske nape J^Loute/.// O-rurfuL plinske in oljne peči, električne, plinske in kombinirane štedilnike Sejem traja do 31. marca in zato boste prav gotovo lahko našli čas, da nas obiščete in si ogledate razstavljene proizvode. Vljudno Vas vabimo! tehno union LJUBLJANA, Vošnjakova 3 8955 CI.AS * 8. STRAN SOBOTA — 16. marca 1968 Ste že kdaj pogledali, preden ste se usedli na stol, kdo ga je izdela!, še ne? Priznati morate, da je to kar malo čuden začetek zapisa, v katerem imamo namen predstaviti industrijo pohištva Stol Iz Duplice pri Kamniku. Vendar dejstvo, da so Siolovl stoli in druga pohištvena oprema skoraj v vseh naših domovih, pisarnah, skoraj v vseh državah sveta, govori o pomembnosti te tovarne, govori o dolgoletni tradiciji, o kvaliteti. O kvaliteti Ste lovih izdelkov pa govore tudi številna mednarodna priznanja, ki jih je tovarna dobila. Leto 1925 — zlata medalja na razstavi sodobnega pohištva v Parizu, leto 1952 — tretja nagrada na prvi jugoslovanski razstavi pohištva v Ljubljani, tri leta kasneje prva in druga nagrada na II. jugoslovanskem natečaju za sodobno pohištvo, leto 1936 — prva in tretja nagrada za notranjo opremo, leto 1937 — prva nagrada na evropskem natečaju za moderno po-h'štvo v Stuttgartu, isto leto — dve prvi nagradi na svetovnem natečaju za sodobno opremo v Cantuju, srebrna medalja na trienalu v Milanu, leto 1960 — 16 zlatih, 9 srebrnih in 5 brona-8t?h medalj na lil. mednarodnem lesnem sejmu v Ljubljani, leto 1%1 — purpurna In bronasta medalja na III. svetovni razstavi izumov v Bruslju, tri prve nagrade na IV. republiški razr.tavi Društva likovnih umetnikov uporabne umetnosti Slovenije za Industrijsko oblikovanje pohištva v Ljubljani, leto 1962 — purpurna in srebrna medalja na svetovni razstavi v Bruslju, Prešernova nagrada za industrijsko oblikovanje v Ljubljani, leto 1963 — I. in II. nagrada na jugoslovanskem natečaju za dnevne sobe In I. nagrada na svetovnem natečaju pri Ouinta monstra selettiva e coneorso Internationale del Mobile — Cantu. še in še bi lahko naštevali o priznanjih, ki jih je dobila tovarna in njeni sodelavci. Stolov lev ne počiva na lovorikah LETA 1904 — PRVI ZAMETKI DANAŠNJEGA STOLA Zametke današnjega Stola — giganta pohištvene indu-•trije, najdemo že leta 1904., j kjer je na mestu današnje j tovanne stala kmečka domačija »Skofica« z mirinom in kasneje z žago. Za žago je prišla šc parketarna in leta 1907 iz Duplice že izvažajo stole v Kairo, Singapur, Buenos A i res. Med prvo svetovno voj.no je tovarna stala, a že 1918. leta dobi novega lastnika, ki je začel poleg upognjenega pohištva in lesnih izdelkov izdelovati tudi furnir in pisarniško opremo. Tovarna v Duplici naslednja leta še razširja svoj asorti-ment z izdelovanjem opreme za kinematografske dvorane, kavarne, šole, institute, medtem ko se v inozemstvu čedalje bolj uveljavljajo dupli-ški stoli. Med zadnjo, vojno so bili nekateri obrati požgala. Po osvoboditvi je večkrat prišlo do spremembe imena tovarne, dokler ni leta 1962 tovarna dobila današnje ime Stol — industrija pohištva. Edon naj pomembnejših mejnikov dupliškega delovnega kolektiva, ki ima danes več kot 1100 zaposlenih, je prav gotovo 26. avgust 1950, ko so delavci prevzeli vodstvo tovarne v svoje roke in tako uresničili svoje dolgoletne želje. Ta dan pomeni začetek samoupravljanja, pomeni začetek večjega in boljšega razvoja podjetja v no- vih pogojih naše družbene stvarnosti. Stol si je s svojo tradicijo doma in v tujini utrl uspešno pot, ta tradicija pa danes sili kolektiv, da posveča posebno pozornost novim tehničnim in oblikovnim izsledkom, s tem pa lahko v razvoju še naprej obdrži primat v proizvodnji sedežnega pohištva. STOL DANES IZVAŽA V VSE DRŽAVE SVETA Iz zgodovine smo tako prišli v današnjo stvarnost. In v tej stvarnosti se Stol ni spremenil, morda le v tem, da se je razvil v enega največjih proizvajalcev pohištva na svetu. Stolov lev, ki predstavlja zaščitni znak te dup-liške tovarne, je osvojil svet. Sicer pa nam o tem najbolje govore besede Stolovega direktorja Rudija Kremesca: »Pred leti smo izvažali skoraj 70 odstotkov vse naše proizvodnje, ker pa je danes izvoz odvisen od vseh mogočih vplivov, predvsem od visokih zaščitnih carin posameznih držav, smo razmerje izvoza spremenili, tako da danes izvažamo polovico svojih izdelkov, polovica pa je namenjena našemu, domačemu trgu. Tako smo lani izvozili za 1,418.000 dolarjev naših izdelkov, kar predstavlja v primerjavi z letom 1966 devet odstotno povečanje. Omenim naj to, da izvažamo izključno na konvertibilno tržišče, naši največji kupci pa so ZDA, Velika Britanija, Zahodna Nemčija, Francija, Nizozemska; Italija, Avstrija, Švica in še nekatere dežele. Na tujih tržiščih gredo najbolj v denar leseni stoli, fotelji vseh vrst ter pisarniško pohištvo. Pri preučevanju inozemskega tržišča smo ugo-vili, da so še velike možnosti za izvoz, vendar je njegova rentabilnost vse bolj odvisna od kvalitete in carinske zaščite. »Kakšna pa je stopnja gospodarske rasti vaše tovarne v zadnjih dveh letih?« »Zadnji dve letin smo precej napredovali, saj smo leta 1966 povečali fakturirano realizacijo v primerjavi z letom 1965 za 24% in leta 1967 spet za 24 odstotkov. Tako smo lani ustvarili 4 milijarde 950 milijonov S din fakturirane realizacije in od tega smo namenili 1 milijardo 703 milijone S din za osebne dohodke zaposlenih in 417 milijonov S din za sklade. Letos smo postavili plan fakturirane realizacije 5 milijard, vendar računamo, da bomo naša predvidevanja prekoračili.« »Tovariš direktor, omenili ste, da skoraj polovico svojih izdelkov izvažate. Kakšen pa je položaj na domačem tržišču?« »Domači trg je danes že prenasičen, kar pa po mojem ni negativno, saj ima tako potrošnik večjo izbiro, tako v kvaliteti kot pri coni. Mi posvečamo domačemu tržišču, ki je bolj stabilno kot inozemsko, pa Čeprav je pre-nasičeno, posebno pozornost. Tako domačemu trgu namenjamo nove modele, pri tem pa dajemo velik poudarek kvaliteti in novim materialom. S tem skušamo trgu naše modele »servirati« in jih zanje navdušiti, ne pa da začnemo nekatere modele izdelovati šele takrat, ko je zanje povpraševanje. Tako smo pred tremi leti šli na nove modele pisarniškega pohištva in kljub temu, da smo proizvodnjo tega pohištva lani povečali za 60%, je zanj še vodno povpraševanje.« »Znano je, da današnje tržišče nenehno zahteva prilagajanje proizvodnje trenutnemu povpraševanju. Kako pri vas usklajujete potrebe tržišča in kako jih rešujete?« »Ze pred desetimi leti smo začeli izpopolnjevati organizacijo dela, šolali smo nove kadre, in ta skrb se nam danes bogato obrestuje. Kajti vse to nam danes omogoča, da se hitro prilagajamo tržišču, da smo zmožni izdelovati manjše serije, ki so bolje plačane, pa čeprav je vanje vloženo več dela. Ob tem pa trdno zavzemamo stališče, da ne povečujemo števila zaposlenih, temveč gre vse povečanje na račun boljšega dela, večje produktivnosti. Omeniti pa je tudi treba, da imamo pri nas že 8 let uvedeno pripravništvo, s katerim smo dosegli lepe uspehe in imamo to obliko za življenjsko nujnost.« LETOS OBSEŽNA REKONSTRUKCIJA Industrija pohištva Stol danes izdeluje stole, fotelje (kombinacija les-kovina), pisarniško pohištvo, kinematografske fotelje ter tudi stilno pohištvo. Vzporedno z razvojem pohištvene industrije v svetu, vzporedno z novimi modeli pa v Duplici skrbe tudi za modernizacijo svoje proizvodnje, kateri prav letos posvečajo veliko pozornost. Tako nameravajo letos v Stolu đapopođiniiti proces površinske obdelave pri proizvodnji stolov, do potankosti urediti vprašanje notranjega transporta, energetike« skladišč polizdelkov (plošč} in strojne opreme. Rekoflr, strukcijo bodo financirali j glavnem z lastnimi sredstvi, nekaj pa tudi z bančnimi krediti. Iz tega je razvidno, koliko skrbi posveča Stol svojemu napredku, napredku, ki izr}a* ja iz dolgoletne tradicije« Res, da so nanjo ponosni, vendar na lovorikah ne P°" čivajo, temveč gredo s trdim delom, ki ga dopolnjujejo ■ strokovnim znanjem, naprej po poti, ki jo je Stolov wv začrtal že pred desetletji-Vili GučeK SOBOTA - 18. marca 1968 GI.AS * 9. STRAN Te dni po svetu *!m, II. marca — Prednik italijanske republike ?arasat je podpisal odlok, s *ater,m je kot mu nalaga "*la^. razpustil senat in , ko zbornico ter s tem voi no zak">J"čil četrto po- < Jn° Parlamentarno razdob- J ■ J tem se je tudi uradno «*c«a volilna kampanja, ki Si praktićno že lep čas na- *um ,U,e ital'Jansko politično Zlv!jen)e. 8Vnl-k01' marca - v cnem skl k.omemarjev je hanoj-dal ^adio nedvoumno pove-' aa je vlada DR Vietna-Kal Priprav'Jena začeti po-PrS, f a™rUko vlado o ZDau vojne- če bodo bar,i.brezP°8oJno nehale bom-Ust??U Vietnam in raci- dru*e vojaške ope-Proti tej državi. Vey0cknolm' 11. marca -v zv • *vcdskih listov piše amor-i z nu>nirr» odpoklicem Svedlt 684 veleposlanika v ■hfauS. na Posnete v Wa-ne «l°n, da tako ravnanje nore okrepiti ameriške- med i da v svctu- 0dnosi ko državama so se skalili, cij se Je velikih demonstra-sfe Pl?tl amenški vietnam-n^ Politiki udele/Ll cJo mi-2W v vladi Olar Palme. vardik°b^ 12 marca - n, u Kardelj, ki se kot oseb- Tiia odP°slancc predsednika eko jal * ministrom za »omsko p!aniran)e in raz. nerinileučUa sta možnosti za medi , UJ,cJše sodelovanje nllilr-lug0s,ovanskhnI in ke-clKu P^i^il Pri invesll-J*K| graditvi Kenije. gi*alr°. 12. marca - Že družni k ^f™ tednu jc prcd" SSt. u1861" °biskal e»'P- Jožnn oboro4enc s'nle na po-2 I/ ,V/do,/ t^te premirja tudi elam- Naser je obiskal ZJ^POloiaje alžirskih, su-skih ' lraSk>h in palestinski Cnot- Predsednikov obisk kuj >V • ko v državi priča-cijo t' ?°"!ran.je.po!i-tično ak-Hjc ' 1 Jo zahteva javno mne- Pr raaiaga' 14, ltlarca — P-aškl VašH sP°ročil, da Ji slo-»voi'p narod«l svet odstavil J,uJi?a predscdn|ka MUialla '•ona3'.C,anl nie8°vega od-s0 '« So »prejeli, pač pa vijo od,oe!,,. da ga odsta-taUnfi po,ožaia, ker mu ne Je * , 0 veC- — Poročajo, da tevai Slova5ka uradno zah-dan,^od ZDA Izročitev nek-nerai\ \ čchoslovaškcga ge-v SeJna, ki Je pobegnil se^grad' 14- marca. Danes Vdi^^l^o obletnice smrti cije LJJJ**)«! naše revolu-v Pa. Piiadcia Umrl jc dorv, t" na Povratku iz I.on-n;,{ 'kamor je kot predsed-Paru^'0/-nc skupščine vodil ar^ntarn0 delegacijo. Ljudje Burni dnevi v Češkoslovaški Svetovna javnost jc te dni spet dobila novo področje novic, razprav in ugibanj; Češkoslovaška je z dogodki zadnjih dni zbudila veliko zanimanje vsega sveta, zlasti še socialističnega. Kateri dogodki v Češkoslovaški so pravzaprav tako zanimivi? Gre za spopad med naprednimi in nazadnjaškimi silami, boj za uveljavitev in novo pojmovanje socialistične demokracije in socialističnih odnosov na vseh področjih od gospodarskega, kulturnega, družbenega in političnega življenja. Omenjena nasprotja niso plod zadnjih dni, temveč se vlečejo že nekaj let. Vendar so takrat konservativne sile, ki so bile na oblasti, s silo ali pa s prefinjenimi metodami dušile to napetost in jo potiskale iz prvega plana. Toda gospodarska kriza v zadnjih letih in boj za reformo, ki je postala nujnost, sta pogojili položaj, v katerem so napredne sile stopile v ospredje. V tej ofenzivi so bili trije pomembni mejniki — trije plenumi CK (lani oktobra, decembra in Januarja letos), na katerih je ogromna večina komunistov zahtevala dosledno izvajanje reforme, demokratizacijo partijskega in javnega življenja. Te sklepe je z večino sprejela tudi češkoslovaška javnost. Vzporedno z novo usmeritvijo je prišlo tudi do zamenjave generalnega sekretarja češkoslovaške komunistične partije — namesto Antonina Novotnvja je na to mesto prišel Dubček, vendar na januarskem plenumu CK KPC ni šlo le za formalen ukrep zamenjave generalnega sekretarja. Že ob samem plenumu so namreč poudarjali, da mora dekoncentracija oblasti prinesli demo-kratizncijo na vseh področjih In s tem omogočiti prizadevanja naprednih sil. Nekaj dni po januarskem plenumu je češkoslovaški tisk že pisal o obstoju dveh sil — konservativnih in naprednih — in o boju med tema silama. Ze po nekaj tednih, zlasti pa v zadnjih dveh, »d-stavljenega Novolnyja že uvrščajo med nosilce konservativnih sil. Tako se je v vsej Češkoslovaški začel proces zahtev po demokratizaciji: več kot 500 komunistov največje češkoslovaške tovarne Skoda zahteva, naj vsi par. tijski in državni funkcionarji, ki ne morejo razumeti novega procesa obnove družbenega in političnega življenja ali ki ne delajo v tem duhu, tako gredo s svojih položajev: čedalje več je kolektivov, partijskih in družbenih organizacij pa tudi državnih organov, ki odkrito zahtevajo korenite spremembe; čedalje več je protestov, ker osnovne organizacije še niso seznanjene s tem, kaj se je v resnici zgodilo na zadnjih plenumih CK KPC. Poleg bivšega generalnega sekretarja Novotnvja, za katerega menijo, da bi med pr- vimi moral pojasniti svoje poglede in stališča, se najdeta na udaru kritike tudi notranji in obrambni minister — kritizirajo predvsem splošen družbeni položaj in delovanje varnostne službe in nekatere zlorabe varnostnih organov v preteklosti. Skratka, ogorčenje nad napakami is preteklosti je privedlo tako daleč, v takšne zahteve, da je treba poimensko klicati na odgovornost ljudi, ki so zanje krivi in da je treba brca usmiljenja odstraniti s položajev vse tiste, ki niso zmožni ali pa, ki nočejo dojeti novega duha. Češkoslovaški ljudje vidijo v novi politiki jamstvo, da se stare napak« ne bodo več ponavljale, zato tudi ni presenetljiv velik od-« ziv češkoslovaške javnosti ob korenitih spremembah od« nosov v češkoslovaškem di už-benem, gospodarskem, kuU turnem in političnem življeg nju. V. Gurok in dogodki Komisija za delovno razmerje podjetja JELOVICA lesna industrija škofja Loka ponovno razglaša PROSTA DELOVNA MESTA VK mizarjev Pogoj jc poklicna šola za VK delavce. Nastop dela takoj. Ponudbe sprejema splošni oddelek podjetja. Razpisna komisija za imenovanje direktorja delovne organizacije Puškama v Kranju RAZPISUJE na podlagi 2. odstavka 112. čl. Temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah delovno mesto direktorja Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da imajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo strojne, ekonomske, pravne ali upravne smeri ter 7-letno delovno prakso, od tega najmanj 5 let na odgovornejših delovnih mestih v gospodarskih delovnih organizacijah. — da imajo srednjo izobrazbo strojne ali ekonomske smeri, desetletno delovno prakso, od tega najmanj 8 let na odgovornejših delovnih mestih v gospodarskih organizacijah. — da so visokokvalificirani delavci kovinske stroke s 15-lctno delovno prakso, od tega najmanj 10 let na odgovornejših delovnih mestih v gospodarskih organizacijah. Ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazilom o izpolnjevanju gornjih pogojev ter s potrdilom o nekaznovanju in potrdilom, da ni v kazenskem postopku, kandidati predložijo do 2. 4. 1968 delovni organizaciji Puškama v Kranju za razpisno komisijo, za imenovanje direktorja delovne organizacije Puškama. Vreme Vremenska slika: Iznad severnega Atlantika proti vzhodni Evropi sc pomikajo novi frontalni valovi. Nad naše kraje doteka ob zahodnih vetrovih razmeroma vlažen zrak. Temperature (v petok) ob 13. uri: Planica 4, Jezersko 4, Brnik 8, Ljubljana 6. Napoved za soboto in prihodnje dni: Spremenljivo oblačno, možne so posamezne plohe. Temperature ponoči okrog 0( najvišje dnevne do 8 stopinj. V naslednjih dneh bd nestalno vreme. Sredi dela je omahnila Anica Rebolj knjigovodkinja na gozdnem obratu Preddvor Vestne in požrtvovalne sodelavke ne bomo pozabili. GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ © 51 # »Pomirite oseb|e;« JI je Šepnil sekretar in Jo rabio potisnil iz sobe in Miss Babbcrlv je takoj ubogala. Sekretar pa je planil k aparatu In čeprav nI na zvezo čakal niti minuto, Je od nestrpnosti žkripal z zobmi. »Na s!rali?* Je naglo iepnil. »Vaša sreča! — Pazite na Mrs. Irvlne! Zgoditi se je moraiO nekaj odločilnega. Pravkar Je zapustila podjetje. Vzemite voz In se peljite v njeno stanovanje! Ce je n! tam, pa k Miss Marimanovi in v gledališče] Vozite kot sam vrag in ko jo boste našli, Je ne izpustite več izpred oči! Ce ml boste imeli kaj sporočiti, vprašajte Andreja, kje sem!« Ko so ga okrog sedmih poklicali k telefonu, jc bil najprej razočaran, ker se mu iz aparata ni odzval glas, ki ga je pričakoval, nato .pa je postal pozoren in napeto prisluhnil. »Mr. Turner?« je presenečen vprašal.— »Tu Hubbard. Da. — Kako? Kakšna usodna xadeva?« Mali živahni gledališki ravnat.Ij Je s tako naglico brbral svoj obup v aparat, da ga Je Hubbard komaj razumel. »Zelo usodepoina nadeva, dragi moj, in zakaj kličem vas, namesto da bi se kar precej obesil, sam ne vem. Toda gledališki ravnatelj menda res nikoli ne stori tistega, kar bi moral storiti. Seveda gre spet za Miss Marimanovo.« »Kaj pa se je zgodilo z njo?« »Ha, to bi tudi jaz rad vedel,« je obupano odgovoril direktor. »Do zdaj ni prišla v gle- dališče, čeprav Je bila sicer vedno vsaj eno uro pred predstavo tu. Zdaj pa manjka še pičlih štirideset minut, nje pa od nikoder! Ce bi prišla ta hip, bi sc komaj še pripravila za predstavo.« »Ali bi jo lahko kdo nadomestoval?« Je naenkrat vprašal Hubbard. »Seveda bi Jo. Saj ste ml sami svetovali, naj se ozrem za nadomestkom. Ubogal sem vas, toda dama stanuje v Kenningtonu in kako naj Jo v tako kratkem času spravim sem?« »Vzemite najhitrejši voz, ki ga imate pri roki,« je nujno svetoval Hubbard. »Mislite torej res, da . ..?« Je v največjem razburjenju vprašal direktor. »Mislim, da ne bi smeli zamuditi nobene sekunde. Miss Marimanove ne bo več, za to imam svoje razloge. Sicer pa bom v pol ure pri vas.« 31 Predstava se Se vedno nI začela in v avditoriju so se Jeli pojavljati znaki nemira. Hubbard Je spoznal, da mora nemudoma k ravnatelju in nastavljenec mu je odprl pot k njegovi pisarni. Turner je kot razjarjen lev letal sem ter tja po svojem najsvetejšem in včasih pogledal na uro, kajti čas je neusmiljeno bežal. Hubbarda je sprejel s teatralično gesto. »Res je ni, Hubbard! Le kdo mi je še navdihnil srečno misel, da sem poklical vas!« Prisrčno mu Je stisnil roko. »Tako sem vsaj nadomestek lahko še pravočasno prignal sem. Dama je že cele četrt ure tu. Toda če mislite, da je s tem konec težav, potem slabo poznate mojega kapelnika. Predstava se Se vedno ni začela, ker mora še prej imeti vajo z nadomestkom — zaradi skladnosti in sporazumevanja, tako trdi on, v resnici pa le zalo, da pokaže, kako važna oseba Je. Toda /.daj sem teh prismodarij sit do grla,« je dejal odtočno. »Prosim, pojdite z menoj in si to packarijo, ki smrdi do nebes, oglejte sami! Po temnih hodnikih ga je peljaj do vrat, Izza katerih Je bilo slišati Igranje na klavir in markirano petje. Srditi Turner je odprl vrata na stežaj in pred Hubbardovimi očmi se jc prikazala svojevrstna slika. Na podl-umu je stal klavir, za njim pa je sedel mož bliskajočih sc oči in razmršenih las. Ob klavirju je slonela pevka, ki Je pela, medtem pa sta jo obdelovali garderoberka, ki jc od spodaj in od zgoraj vlekla nanjo cunje, ter frizerka, ki ji je urejala lasuljo. Ravno ko ji je garderoberka vlekla čez glavo steznik, je Amneris zapela ton prenizko, v istem hipu pa je žc tudi zavreščal mož za klavirjem kot obseden. »Mir!« je zatuli vmes še drektor, ves rdeč v obraz. »Kako dolgo pa naj še vlečem za nos publiko zaradi te opičje komedije, ki jo počenjate tu? Kako dolgo pa mislite, da bodo ljudje še čakali? Takoj vse na oder In če se predstava ne začne v petih minutah, boste nekaj doživeli, tako vam povem.« Obrnil se jc in zaloputnil vrata za seboj. »No, kaj pravite na to?« Je renčal v obupnem srdu, ko sta stopala spet po dolgem hodniku. »Lepo mi jo je zagodla ta gospodična Mari-inanova, ni ji kaj reči!« Nato pa je hipoma obstal, kot da se je nečesa domislil, in vprašal Hubbarda: »Zakaj pa pravzaprav ni prišla, kaj menite? Mene sploh nI nič obvestila.« »Ravno iz tega lahko sklepate, da so Jo morali zadržati nepredvideni ln zelo tehtni vzroki. Več vam pa tudi Jaz ne morem povedati.« Turnerju se je na obrazu poznalo, da Hub-bardovim besedam ne verjame in da ga njegova zadržanost jezi. »Torej nova skrivnost!« Je dejal ujedljivo. »Tako se ml zdi, da je ,a ženska živa uganka in vi si zaradi nje P°" nočem steno belite glavo. Seveda nikakor biti indiskreten. Zadovoljen bi bil, če bi »i lahko namignili, kako dolgo bo trajala ta zgodba, vsaj približno. Mislim, da imam Pra" vico do tega.« Hubbard mu Je molče prikimal in nekaj časa razmišljal. »Na vašem mestu bi se ja* sploh več ne zanašal na Miss Marimanovo,« je dejal nato odločno. »Verjemite mi Pa> 4,3 ta trenutek prav toliko vem, zakaj je izostala« kot vi.« dejal-' Direktor Je povesil glavo, nato pa bom »Jaz sc tu ne spoznam več, vendar se spet ravnal po vašem nasvetu. Sicer pa Jc Miss Mariman grobo kršila pogodbo M> ne more od mene zahtevati, naj potrpežljiv" čakam, da bo .blagovolila spet priti. — ^ boste ostali pri meni?« je vprašal, ko »,a prišla do njegove lože. Toda to povabilo Je bilo mnogo manj prisrčno in ljubeznivo kot sicer in sekretar je prav tako hladno odk10' nil. 32 Hubbard se Je nekaj časa zamišljen spi*' hajal pred glavnim vhodom gledališča, nal° Je poklical taksi in se odpeljal, med PotJ° pa si Je premislil, plačal voznika in se P°* časi peš napotil proti svojemu stanovanju. Bil Jc Jasen in mrzel večer, ko Je Pr"e' do svoje kratke pa široke prečne ulice. 1* žala Je dokaj svetla In skoro brez življenj" pred njim. (Nadaljevanje) Nastop mladih harmonikarjev V sredo, 20. marca 1968, ob 19. uri bo v Prešernovem gledališču v Kranju koncertni večer mladih harmonikarjev učencev kranjske glasbene šole. Letos poteka že šesto leto, odkar je na glasbeni šoli na novo uveden pouk klavirske harmonike. Poleg učenja na instrumentu morajo učenci obiskovati tudi nauk o glasbi. Ta pred-mot jim s svojim širokim učnim programom omogoča vpogled v svet glasbene umet- VARČEVANJE pri KB LJUBLJANA VAM PRIMASA IZREDNO UGODNE OBRESTI 6,25 "/o 7 o/« 8 »/o Poleg tega pa sodelujejo varčevalci vezanih vlog in vezanih deviznih računov ter kmetijski in stanovanjski varčevalci vsake 4 mesece pri nagradnem žrebanju. I nosti, kar pripomore k boljšemu uspehu pri instrumentalnem pouku. Na tem koncertnem večeru bodo nastopili solisti in harmonikarska orkestra mlajše in starejše skupine učencev. Oba orkestra vodi dirigent Josip Slepič. V 6redo, 3. aprila, pa prireja glasbena šola v koncertni dvorani delavskega doma v Kranju glasbeno-baletni večer. ar Ples v domu JLA v Kranju Poleg različnih akcij na idejno političnem in kulturnem področju namerava občinski komite ZMS Kranj razširiti svojo dejavnost tudi na zabavno področj«. V ta namen bo nuadinski komite organiziral v«S elitnih plesov. Prvi ples bo v nedeljo, 17. marca, v Domu JLJ^ a pri-četkom ob 19. uri. Na njem bo igral vokamo-instrumen-talni ansambel Skupina 333, ki se je v torek na predtek-m ovan j u v okviru prve slovenske kitariade v hali Tivoli v Ljubljani uvrstil po kvaliteti igranja med devet najboljših slovaških vokalno - instrumentalnih ansamblov. D. S. Križanka, številka 27 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 ■ 13 14 m i L 17 B 20 21 22 23 24 ■ 26 28 29 30 11 ■ 32 ■ 33 34 35 37 38 VODORAVNO: 1. zapora, 7. kraj nad Reko, kjer so bile ogorčene borbe tik pred koncem vojne med partizani in Nemci, 12. drugo ime za kita (množ.), 13. slovenski minister v bivši Avstro-Ogrski (Ivan, 1867—1925), 14. skupina, moštvo, 15. orel v germanski mitologiji, 16. starorimski pozdrav, 17. blagajne, 18. odmev, slika, izraz, 20. medmet, 21. alpski smučar tržiškega Partizana, 24. začetnici francoskega naturalista, 26. letopis, 27. veliko mesto v Ukrajini, 30. počelo taoizma, 32. rimska boginja Jeze, 33. ptice roparice, 34. del parnega stroja, 36. atenski postavodajalec, znan po svoji okrutnosti, 37. prizor, 38. otok severno od Sardinije. NAVPIČNO: 1. vrsta voza, 2. pokrajina na Hrvatskem, 3. obiskovanje, 4. glasbeni zbor, 5. pristanišče v Izraelu, 6. italijanski predlog, 7. hrvatski filozof, udeleženec NOB od 1. 1941, avtor številnih del s področja filozofije in sociologije (Veljko), 8. kratica za »lanskega leta«, 9. nekdanji turški velikaš, 10. reka, ki teče skozi Leningrad, 11. turistična točka na Pohorju, 13. izraz za vino »... dolenjec Iz Gadove peči«, 15. žensko ime, 18. del pohištva, 19. prebivalec doline na Koroškem (Avstrija), 22. številka, 23. človek, ki veliko govori, a malo pove, 24. nravstveno prepričanje, 25. naš uspešni reprezentant v smuških skokih v Grenoblu (Ludvik), 28. kraj, kjer voda zemljo odira, 19. žila dovodnica, 31. naziv za človeka, ki ga nočemo imenovati, 33. prakanton v Švici, 35. veznik, 36. kratica upravne enote v podjetju. Miha Klinar: Mesta^ce^ Dom« III. DEL Morda niso taki, kakor J* "Trfp skušal to preprečiti. Uničiti P*m*. pesnika! Ali ni že zločin, da je ^ ^t) Zakaj bi potem ubili pesnika & jm Celo hujši in bolj zločinski kaK" $ pesnika, da je vest človeštva, v$'. družbi, ki se za »vest družbe m■ Q f ubila. Toda fantovi svojci niso s. p govi starši in je fant njihove > svojo krvjo in svojo vestjo! ijjjjp Tako jim bo pisal. In P^JjfcU, J čijo kakemu pogumnemu za ?,oVekV pesmimi potrkati nemškemu Cio_ M danje nemške in človeške df VZ ^n^J kršno je pokazal mlad nemški P živ, pognal med vrfeove literarne ^ Vse to je zgneteno v tren 4Jfrflj« bo v črnem prahu teme zasj®* pi^j skelečimi očmi, ki mu jih rlf:lgved$° In ta črni ogenj v očeh je gaj mu izžiga iz oči solze. Ne & ^fi, si menca zrkli in potem zopet ^ žarek svetlobe. . Toda svetlobe ni. Tema J?. sef ljena s črnim ognjem. ^f^J^jjot drobno zrno svetlobe, drobno temo, razen (nenadoma z groZ° zen, če je oslepel. J* ju, »Nein! Nein!« zahrope v vati z robcem oči, kakor da bo odtrgal z njih črni obliž teme. SIep? davi'Vi »Nein! Nein!« bi se rad P°L0p* Noče biti slep! »Nein! Nein!« 11 jj^v upanju, da teme ne bo več, *° lobo! Samo nekaj trenutkov °ttffrJ obraza in vse bo minilo kakor ^ & Da, tako bo! Prebudil se o° GLAS * 10. STRAN ?2?0TA - 1«. marca 196ft GLAS #11. STRAN VILLMH KLA6ENFUBT • i MOHfALCONi Turistične informacije I* Bohinj — Danes (sobo- &Mu! V BohinJu zasedeni aains-ki dom, hotel Jezero V0„,otel Triglav. Hotel Pod inski dom na Goški Van lNna Jelovici je oskrbo- pa i- S!10ga je 60 cm, cesta J° Plužena in prevozna. O!,* J£se»i'ce - Prostor je v Pod p not°bh ter na Planini co >01lco- v Domu pod Goli. lici t Pri vsebnikih v oko- % Tr" ■ - ra • ć — Dovolj prostoto n*Tv Tr4iču, Podljubelju tj, " LHibolju. Planinska ko-ob a Kriški gori je odprta *«**iu ah in nedplJan- V Vol; "a Zelenici je še do-'J Prostora. # Kranj — V Kranju je dovolj prostora, prav tako tu_ di na Smarjetni gori, na Jo-štu, v Preddvoru, na Jezerskem in na Krvavcu. Le brunarica v Tihi dolini bo do nedelje zasedena. Zimsko kopališče v Kranju je odprto vsako sredo, četrtek, petek, soboto in nedeljo. # Škofja Loka — V Loški koči na Starem vrhu in v Skofji Loki je dovolj prostora. Q Dovolj prostora je tudi v Poljanski in Selški dolini in v Litostrojskem domu na Soriški planini. Na Starem vrhu in na Soriški planini je še dovolj snega za smučanje. # V Kamniku, Kamniški Bistrici in Domžalah je dovolj prostora. Ce želite eno od 10 moških in 3 ženskih nagrad SODELUJTE Z NAMI NA VELIKEM NAGRADNEM KEGLJANJU od 1. do 31. marca pri M L E C NIK Klrschentheuer — Kožentaura, pri Borovljah 15 km pod Ljubeljem K9> KOMPAS KRANJ prireja za prvomajske praznike za kolektive in posameznike, dvodnevne In tridnevne izlete. PROGRAMI IZLETOV SO: ENODNEVNI: 1. Kranj—Trbiž—Beljak—Baško jezero—Vrbsko jezero—Celovec—Velikovec—Jezersko—Kranj 2. Kranj—Trbiž—Udine—Čedad—Gorica— —Ljubljana—Kranj DVODNEVNI: 1. Kranj—Ptuj—Varaždin—Budimpešta—Kranj 2. Kranj—Cortina—Benetke—Kranj TRIDNEVNI: 1. Kranj— Brenncr— Innsbruck—Ziirich—Como— —Milano—Benetke—Trst—Ljubljana—Kranj Cene vseh izletov so konkurenčne In ugodne. Vse informacije dajejo poslovalnice Kompasa Kranj, Bled, Jesenice in AMD Tržič. Prav tako sprejemajo navedene poslovalnice tudi prijave do 10. aprila 1968. SOCIETA , "DARWIL„ Trst PIAZZA S. ANTONIO NUOVO 4/1 II GENERALNO ZASTOPSTVO ZA VSE DR2AVE ZA URE DARVVIL IN ARETTA Generalno zastopstvo DARVVIL vam nudi največjo izbiro zlatega nakita iz 14-, 18 in 22 karatnega zlata, izdelanega v 42 svetovno primanih industrijah zlatega nakita. Za vsak nakup zlatih predmetov da j jemo popolno garancijo za čistoto, ležo 1* in ceno. Zlati nakit od 650 lir dalje za 1 gram! KAM — samo k v Laghi — Fužine JožeMarfotto galanterija, volna vseh vrst, pijače, konfek-cija, obutev, pralni stroji in pralni praški, hladilniki. Obiščite nas in prepričajte se o kakovosti in zado voljni boste Strcžcino v slovenščini, non-stop, sprejemamo di nar je Na mejnem prehodu v Ratečah se pokrepčajte v našem bifeju KOMPAS JESENICE SEZONSKI IZLETI V TRBIŽ IN UDINE Torek: Jesenice—Trbiž (b 14. uri Četrtek: Jesenice—Trbiž ob 14. uri Sobota: Jesenice—Udine ob 7. uri Odhod avtobusa izpred poslovalnice KOMPAS na Jesenicah s postajališči po želji. Cena prevoza* Jesenice—Trbiž ND 10,— Jesenice—Udine ND 25,— Pri predhodni prijavi v poslovalnici vam brezplačno rezerviramo sedež v avtobusu. L0DR0N VUlach-Beljak Ledercrgasse 12 DIOLEN ZAVESE 1 m — 150 cm širine 25 A sch 1 m — 220 cm širine 37 A sch 1 m — 300 cm širine 49,80 A sch • se ne krčijo • ni potrebno likati GLAS * 12. stran MALI OGLASI SOBOTA — 16. marca 1908 BUDIMPEŠTA 1. dan 1. maj 2. dan 2. maj Odhod iz Kranja ob 4. uri zjutraj izpred poslovalnice Turist, mimo Ljubljane, Zagreba, Varaždina dalje proti obmejnemu prehodu Letenje. Na poti Nagvkaniza—Budimpešta se bomo ustavili ob Blatnem jezeru. Ogled mesta Siofok, ki je drugo največje letovišče. V poznih popoldanskih urah prihod v Budimpešto. Po zajtrku ogled mesta, znamenito trdnjavo Citadelo, Parlament, kraljevo palačo, Matijevo cerkev-cerkev kronanja, katedralo Sv. Štefana ter se sprehodili po Margare-tinem otoku. Povratek preko Graza, Celovca in Ljubljane, s prihodom v Kranj v poznih večernih urah. Cena potovanja je 225.00 N din V ceno so vračunani prevozni stroški, strokovni vodič v Budimpešti, vodstvo in organizacija ter polpension. ZA 1. DVODNEVNI IZLETI V BUDIMPEŠTO IN BENETKE AVTOPROMET GORENJSKA KRANJ Udeleženci, ki bodo potovali na kolektivni potni list, morajo ob prijavi predložiti: 1. izpolnjeno vprašalno polo 2. 1 fotografijo 3. vojni obvezniki, dovoljenje VO za potovanje v inozemstvo. Prijave v poslovalnici TURIST cesta JLA 1 — Kranj ZA BENETKE najkasneje do 1. aprila ZA BUDIMPEŠTO najkasneje do 6. aprila BENETKE 1. dan 1. maj 2. dan 2. maj Odhod iz Kranja ob 6. uri izpred poslovalnice Turist. Vožnja skozi Jesenice & Kranjsko goro. Dalje mimo Trbiža, Uchn> Pordenosa in Trevisa. Predviden prihod V Benetke ob 15. uri popoldne. Ogled mesta in vožnja z motornim čolnom po Kanalu Grande. Ob 11. uri odhod iz Benetk proti Trstu, skozi Postojno in Ljubljano v Kranj. Cena potovanja je 148.00 N din V ceno je vključen prevoz z avtobusom, vožnja s čolnom po Kanalu Grande, 1 P0*' pension, vodstvo in organizacija izleta. KMETOVALCI! Verjetno še nikoli niste videli tako bogate izbire kmetijskih strojev in orodij, kot bo prikazano na velikem prodajnem sejmu kmetijske mehanizacije na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, hala B, v času od 9. do 31. marca 1968. Vse stroje — domače ln tuje proizvodnje — bomo prodajali s 5,5 % popustom za dinarje, še poseben 10 °/8 popust pri nakupu z deviznimi sredstvi. Kmetijski stroji in orodja — domače in tuje proizvodnje: Traktorji s priključki: IMT-533, Zetor 2511, Steyr 86, DT-20. Ročne motorne kosilnice s priključki: BCS, Moty VVerke, Reform, Vogel & Noot, Alpina, Rondine itd. Stroji za pridelovanje krme: samonakladalni priklopnik', obračalni zgrabljalniki, ventilatorji za sušenje sena. Kompletne linije za pridelovanje krompirja in koruze. Molzni stroji Alfa Laval in druga hlevska oprema. Manjši stroji za zaščito rastlin, orodja za vrtičkarje, sadjarje in vinogradnike. Vse kmetovalce, ki jih prav posebno zanimajo problemi v zvezi s spravilom krme in predelovanjem okopavin (krompir, pesa, koruza), VABIMO na strokovna predavanja s filmi in diapozitivi v hali B 19. 3. IN TO: VSAKOKRAT: 23. 3. OB 9. URI SPRAVILO KRME 25. 3. OB 12. URI PRIDELOVANJE OKOPAVIN Ob tej priložnosti boste dobili tudi strokovne odgovore na konkretna vprašanja, ki vas zanimajo. Sodelujejo priznani strokovnjaki Kmetijskega instituta v Ljubljani, AGROTEHNIKA Export-Import LJUBLJANA, Titova 38 SOBOTA - 16. marca 1968 GLAS * 13. STRAN S poti po Madžarski Zakaj nastajajo ozka grla Kot sem že v prejšnjem sestavku napisal, da je Madžarsko na znotraj zajel lahek vetrič odjuge, ki je načel de-W led administrativnega načina vladanja in zaprtosti za vplive in dogajanja z »druge-6a sveta«, je (k!jub temu Madžarska in dogajanja v njej *a marsikaterega »politično« •"azmišljajocega tujca, ki se k<>t »turist« mudi na Madžarskem, nerazumljiva in lahko W celo rekel v določenih primerih nelogična. Toda vsak ima tudi na Madžarskem svoj zato. Ko sem bil kot gost ilustrirane revije za Tad'»o, televizijo in gledališče Povabljen v madžarski radij-sk' studio, sem bil prijetno Presenečen. »Tovariš«, ki je v vratarnici sedel poleg vra-taria (pozneje so mi poveri, da je eden izmed tistih, ki — ne nosi uniforme), me je stavil in zahteval dokumente Pokazal sem mu veljavni P01"! h&t in začelo se je muc-* čakanje, telefoniranje in Opisovanje. Verjetno je kar Preštel, koliko listov je v mojem potnem listu in mi ga ?e več kot polurnem čakanju lzr°čil z opravičilom, da to-Variša, ki nas je povabil v studio, trenutno ni našel v frsarni in sem pač zato mo-ral počakati. TUDI VOJAKI IMAJO ZASLUGE ZA NEMOTEN RADIJSKI PROGRAM Kar oči so mi /ažarelc, ko jem zagledal gostitelja, ki je j. v tem primeru zame re- *lleM »rentgenskih oči tovari- Sa v civilu«. Zgradba sama po *bl ni bila zanimiva in tudi °Prema ne — ker jih mučijo ®Jake skrbi kot naše radij- sodelavce; namreč pretes- s-.udiji, težave z zastarelo r^cmo in preveliko število *aPoslenih — če hiše, v kate- P je radio Budapešt, ne bi c vedno stražili vojaki pri« Paniki redne madžarske ar- JJf- Sicer bodi nekomu ala. mene niso ustavili, le Kostumu rai in tU 'teli ■l mi Je povedal, da naslednjem oddati fotoaparat 2al0 ' J?- kamero. Ni mi ka-Uboga,u^ga. kot da sem kl|°gramn ola'šan za nekaj pil pCkv PrUja*e I*«*«* 2l,a kjer mi ni v* ^"a nevarnost tudi v primeru nove svetovne vojne. Z gostiteljem sva se pogovarjala o vseh mogočih stvareh in zvedel sem, da je bil že večkrat pri nas v Jugoslaviji, da mu je Slovenija zelo pri srcu in da zelo rad hodi na naše morje. Povedal mi je, da ima radio Budapešt (glavna radijska postaja na Madžarskem) dva programa in da oddaja dnevno po dvajset ur različnega programa, ki je včasih zelo dobro pripravljen, zgodi se pa tudi da so nekatere oddaje pripravljene bolj na hitro. Dolgo časa sem porabil, da sem ga upal vprašati, zakaj pri njih stavbo radia stra-žijo vojaki in zakaj se brez posebne prepustnice ne da priti v stavbo — seveda s pojasnilom, da tega pri nas ni. Povedal mi je, da je radio strogo državna ustanova, da se državljani brez posebnega vzroka oziroma vabila ne smejo »shajati« v stavbi. Pojasnil mi je (sicer bolj previdno), da so v letu 1965 imeli ravno zaradi tega, ker radio ni bil zastražen, precej nevšečnosti, ker so kontra-revolucionarji zasedli zgradbo in so tako važen vir jav-nc£'i obveščanja, kot je radio, imeli precej časa v svojih rokah in da so od takrat, ko šo nezaželene odstranili iz stavbe, dobili že zagotovilo stalne varnosti za nemoteno delo — vojsko. Omenim naj še veliko število zaposlenih, ki so enako kot njihovi kolegi pri časopisih fiksno plačani in da se jim ne mudi pri ustvarjanju. Tudi pri radiu je enako kot pri časopisih zajamčena stroga kontrola urednikovega očesa in peresa. Zelo zanimive so mladinske oddaje, ki so med mladimi poslušalci zelo poslušane, ker ima edino ta oddaja več moderne in beat glasbe na programu in je več govora o »sodobnem mladinskem« dogajanju v svetu. Seveda tudi ta oddaja ni tako svobodna in brez stroge kontrole kot so to nekatere mladinske oddaje pri nas na radiu in na televiziji. Vsa dnevna poročila, katera se nanašajo na zunanjo politiko in Madžarske odnose do držav, o kateri poročajo, dobivajo v največjih prime- velenjski lignit (kosi in kocke) lahko nabavljate od 28. 2. dalje po znižani ceni. Znižane cene bodo v veljavi do zgodnje spomladi. Pr """" 'zredn10 CCnJene Potrošnike, da se poslužujejo te koi«n- Vednosti, s čemer si bodo zagotovili tajajo dobav *vo in tako zmanjšali skrbi za jesenski I« Priporoča trg. podjetje KURIVO KRANJ tel. 21 192 rih od višjih krogov, oziroma oni pošiljajo od »višjih« pripravljena poročila in komentarje na vpogled. JUGOSLOVANE IMAJO RADI, TODA LE PO SVOJE To kar smo po ukrepu madžarskih oblasti pričakovali, se je tudi zgodilo. Po uvedbi obvezne menjave 50 novih dinarjev za jugoslovanske državljane, ko prestopijo madžarsko mejo, je obisk jugoslovanskih turistov na Madžarskem naglo padel. Z vseh mejnih prehodov poročajo, da tam, kjer je včasih vsak dan prestopilo jugoslovansko — madžarsko mejo več sto Jugoslovanov, ni skoraj nobenega prometa več oziroma da po 4. marcu le nekaj Jugoslovanov na dan potuje k našim severovzhodnim sosedom. Ce je šlo pri tem ukrepu za to, da bi zmanjšali številčni obisk Jugoslovanov na Madžarskem, potem so Madžarske oblasti svoj namen nedvomno dosegle. Drugo vprašanje pa je, ali je s tem dosežen tudi namen politike vedno tesnejših stikov med sosednimi socialističnimi državama in čim širšega povezovanja prebivalstva obeh sosednih dežel. Kaj je pomembnejše, bo nedvomno prav kmalu pokazala prihodnost. Sicer pa obvezna menjava 50 novih dinarjev ni edini ukrep, ki zbuja pri jugoslo-vaskih turistih pomisleke tor najrazličnejše neutemeljene in morda tudi utemeljene domneve. Madžarske carinske oblasti so za Jugoslovane pripravile tudi nekaj drugih »prijetnih presenečenj«, ki za turiste drugih gržav ne vjleajo. V celoti se strinjam s tem, da tihotapstvo nc mo-ne in ne bi smelo biti namen širjenja turizam inn dobrih sosednjih odnosor, vemo pa tudi da pri dobrih sosednjih stikih, odprtih mejah in razvitem turizmu tega pojava »črnega gospodarskega sodelovanja« ni mogoče v celoti za t roti. Strinjam se tudi s tem, da je bilo na jugostovansko-mad-žarski meji nekaj več primerov tihotapstva kot morda na drugih mejah, vendar zadene ta očitek enako prebivalce obeh dežel. Tudi vzroki tega pojava so znani, zato jih zdaj ne bi podrobneje obravnaval. Nikakor pa ne moremo privoliti v dodatne ukrepe madžarskih carinskih oblasti, ki veljajo zgolj za Jugoslavijo in dišijo po tom takem po očitni diskriminaciji. Od letošnjega 4. marca ne smemo Jugoslovani vzeti s seboj niti enega decilitra čistega alkohola ali alkoholne pijače. To velja tudi, če ga nesejo s seboj za svoje potrebe in če so tudi pripravljeni plačati carino. Kakava smejo vzeti v prihodnje s seboj le pol kilograma, poleg tega še 250 cigaret, hrano za tri dni in darilne predmete v vrednosti 1000 madžarskih forintov. Na vse, kar presega ta znesek, je treba plačati carino. Iz Madžarske smejo prinesti našn turisti prav tako za 1000 forintov daril. Umetniški predmeti in slike ne smejo vcijati po kosu več kot 500 forintov, iz dežele pa jih smejo odnesti naši turisti le, če so jih kupili pri Konsumtu-nstu. Našim državljanom jo p:\ p ncda.no prinašati iz Madžarske tudi poštne znamke, predmete iz žlahtnih kovin, tobačne izdelke in alkoholne pijače. Po prepisih je našim ljudem strogo prepovedano, da bi sprejeli ali kupili od madžarskih državljanov forinte, kajti mad/aiski carinski organi bodo strogo nadzorovali izpolnjevanje teh predpisov. Vse te podrobnosti navajam zato, da bi pravočasno opozoril morebitne potnike na Madžarsko, da ne bi po nepotrebnem zašli v neprijeten položaj in imeli po dolgi vožnji do meje še nevšečnosti. S tem nikakor nočem dokazovati, da je kaka dežela poleg svojih zgodovinskih in drugih znamenitosti privlačna za tujega turisti predvsem po tem, kako se tam počuti svobodnega, kako ga sprejmejo in ravnajo z njim, kakšne možnosti ima za oddih in nazadnje, kakšno kuhinjo in klet najde ter po kakšna ceni. To velja zlasti za množični turizem dveh sosedinih socialističnih dežel. Toda do takega spoznanja se morate dokopati oba soseda brez pomislekov in ugibanj, kako bi najbolje zavarovali domačo trgovino in kako preprečiti prihod čim več tujega blaga iz ndividualnega uvoza na domačo tržišče. Jutlj Danč Belgijci na Ljubelja Zimska sezona se počasi, vendar vztrajno umika pomladanskim mesecem. Vendar ponekod vlada še prava zima in tako je tudi na Ljubelju oziroma Zelenici. Zaprosili smo direktorja Kum-pasove poslovne enote na Lju-belju Jožeta Jurjeviča za nekaj odgovorov o zimski sezoni in o novem Kompasovem hotelu na Ljubelju. »Letos je število prevozov na sedežnici nekoliko manjše kot lani. Vzroke lahko iščemo predvsem v neustreznih snežnih razmerah v lanskem decembru, tako da se je prava zimska sezona pri nas začela šele januarja letos. Tako je sedežnica do 10. marca opravila 73,000 prevozov lani 124.000, medtem ko se vlečnice na Zelenici letos ponašajo z večjim številom prevozov kot lani. Vlečnice so letos opravile 35.000 prevozov, lani pa samo 33.000. Čeprav številke govore o nekoliko zmanjšanem obisku Zelenice, pa to še ni znak nezasedenosti. Kajti Zelenica ima zmeraj dosti obiskovalcev, zlasti ob sobotah in nedeljah, pa tudi med tednom jih je nekaj. V zadnjem času opažamo tudi spre- membo, ki sc kaže v tem, da skoraj tretjino obiskovalcev, ki so prej prihajali na Zelenico samo ob nedeljah, pride že v soboto, to pa je dokaz, da že veliko delovnihorgani-zacij ne dela v soboto. Med obiskovalci je več kot tretjina tujcev, zlasti Avstrijcev, ta odstotek pa se občutno poveča ob raznih avstrijskih praznikih.« »Kot je znano, lahko že letos pričakujemo na Ljubelju otvoritev novega garni hotela? Kako daleč je gradnja hotela in kdaj računate na otvoritev?« »Trenutno je gradnja gami hotela v četrti gradbeni fazi, to se pravi, da so v njem obrtniki, ki montirajo centralno kurjavo in opravljajo druga notranja dela. Hotel bo imel 70 ležišč, v posameznih sobah bosta po dve postelji z vsemi sanitarijami in kopalnico. V hotelu bo tudi specialna kuhinja, ki bo gostom pripravljala slovenske in jugoslovanske kulinarične posebnosti. Poleg novega garni hotela bo tudi tristezno avtomatsko kepljišče, ki bo po sebna zanimivost za hotcLke goste in druge obiskovalce Ljubelja. Naša želja je, da hotel — ki bo skupaj s kegljiščem in vso opremo stal okoli 450 milijonov S din — čimprej odpremo. Računamo, da bo otvoritev nekje konec julija.« »Da boste napolnili nov hotel, boste gotovo morali skleniti različne aranžmaje s tujimi agencijami. Ali se o tem že dogovarjate?« »Vsekakor vaša trditev drži. Čeprav bo hotel odprt šele poleti, pa bomo že prihodnji mesec imeli na Ljubelju skupino 50 Belgijcev, ki bodo pri nas od 8. do 18. aprila. Za to priložnost smo občutno znižali cene, saj bodo imeli gosti iz Belgije za ceno 4 dolarje na dan vse hotelske usluge, poleg tega pa je v to ceno všteto neomejeno število voženj na sedežnici in na vlečnicah. Poleg tega pa bomo belgijske turiste vozili na krajše izlete po Gorenjski, na katerih bomo obiskali Tržič, Bled in Kranj. Računamo pa, da se bodo Belgijci ves čas svojega bivanja na Ljubelju posvetili smučanju.« V Gučok GLAS # 14 STRAN SOBOTA — 18. marca 19«« VSE POHIŠTVO NA OBROKE IN BREZ POROKOV vam nudi trgovina ŠIPAD v nebotičniku SPALNICE, DNEVNE SOBE, KUHINJSKO IN OSTALO KOSOVNO POHIŠTVO. VELIKA IZBIRA V TRGOVINI ALI V SKLADIŠČU Konkurenčne cene! PRIPOROČAMO SE ZA OBISK IN ZADOVOLJNI BOSTE. kmetijsko gospodarstvo škofja loka razpisuje za prodajalno mesa na bledu prosto delovno mesto: blagajničarke Poleg splošnih pogojev se za to delovno mesto zahteva: — nižja strokovna izobrazba finančne ali administrativne stroke — vajenost dela z register blagajno — pasivno znanje nemškega jezika Ponudbe se sprejemajo do 25. marca. Nastop dela 15. aprila. Stanovanje ni na razpolago. V USn°. ln ..tak°lnesti ali pripeljati ■HO. Med obema voj- ^Pir m°ke za žgance, 5 kg ! Trop krav je namreč štel od 80 j^sa (nav' ?'5 kg zabele, 0,5 kg do 100 glav, trop jarčev pa tudi ' Skatl ° prekaJene svinji-! do 300 glav. Včasih je bilo npr lca vžigalic, 1 kg soli samo na Rečici število ovac na 2 kg se modernizirali!), 0,5 kg riža ali fižola (bodisi stročji ali v zrnju) in 6000 do 7000 din na glavo. In še štrukelj (potico) ob semnju na roženkransko nedeljo je treba dodati; ta štrukelj je služil tudi kot ocena za dobro ali slabo gospodinjo. Ce pastir ni prek poletja porabil vse hrane (posebno krompirja), ga je potem v pozni jeseni, že ko je odpasel, pobiral po hišah; to je v navadi še danes v Gorjah in okolici. Kdor ni imel srenjske pravice, pa bi rad kravo na pašo v čredo v planino, je moral plačati srenji 30 din za glavo (med obema vojnama). Pastir jarcev (ovčar) je imel plače in hrane približno tretjino manj na glavo kot pastir krav. slednje: Krištofov trop 150, Pretnarjev in Gašperjev 150, Ko-roščov 150 in Še srenj ski trop prek 100 glav, danes pa cela vas j spravi skupaj le okrog 20 glav. i Lani (1967) je ves gorjanski j okoliš z Rečico vred (brez obeh j Lazov, kjer imajo 40 do 50 ovac) štel le še okrog 150 glav ovac. Za ovčarja je bil Šiftar, ki je dobil za glavo 3000 S din, brez hrane. Da je ovčereja tako opadla, je razumljivo. Volne in volnenega blaga je dosti na trgu, včasih pa ga je primanjkovalo in so volno ter sukno (skno) sami pridelovali oz. izdelovali doma. Blago so delali tudi iz lanu. Tako so imeli npr. na Rečici pri Pretnarju (Burja) mlin (ta je še danes), žago in statve za predelavo lanu. DELOVNI DAN PASTIRJA Obiskal sem enega najstarejših planšarjev v gorjanskem predelu. Franc Ravnik, na pol Rečičan na pol Bohinjec, danes star 70 let, je šel z dvanajstim letom past v planino Ščavnek, kasneje pa v Pečano, pod Jelovico, ki spada k njegovi rojstni vasi Nemški rovt. Prvotna planina za vas Nemški rovt je bila namreč na Sčavniku; ko pa je tod po prvi svetovni vojni potekala državna meja med Jugoslavijo in Italijo, se je večkrat dogajalo, da je živina prešla mejo in so jo Italijani zaplenili in tudi kako drugače »prošvercali«. Zaradi tega so to planino opustili in dobili od verskega sklada planino na | Pečani. Naš dolgoletni planšar (56 let planšarstva in planšari še danes) se je v glavnem držal pri kmetu Pretnarju iz Rečice in pasel tod nekako od leta 1924 dalje. Prvotno je imel samo Pretnarjev trop, kasneje, ko je bilo živine manj, pa je imel kar srenjski trop Rečičanov. Spominja se, da je imel na paši v planini sam tudi od 80 do 100 krav (sicer pa so pastirjem pomagali tudi otroci — tretineki). Takrat so kmetje obdržali čez poletje v hlevu le po eno kravo, da so imeli doma mleko. V prodajo pa mleko ni šlo tako kot danes. Spominja se, da je imel kar 24 krav molznic, vse pa je bilo treba pomolsti ročno. Poleti je bilo treba vstajati vsaj ob petih zjutraj sledila jc molža in nato je pognal živino iz staj na pašo. Svojo čredo je pognal v določeno smer na planini in tam okoli se je živina zadrževala ves dan. Pastirji so svoje trope spoznavali po glasu zvoncev. Ko se je pastir vrnil v svojo stajo na planini, si je skuhal žgance in mleko. 2ganci so bili v glavnem neza-beljeni. Na vroče žgance je bilo treba vliti zavreto mleko. »In zašmi, pa so zabel j eni,« pravi naš planšar. V planini je bilo mnogo dela z mlekom. Kupcev ni bilo, širjenje pa tudi ni bilo tako razvito, kakor je to navada po bohinjskih planinah. Mleko je bilo treba precediti skozi sito in skozi čisto platneno krpo v lesene okrogle posodice, tako imenovane štecelne (latvice). Latvica je držala okrog 4 litre, delali pa so jih v Bohinju. Kasneje so jih nadomestile znane lončene lju-benske sklede. Mleko je stalo v teh posodah dva do tri dni na policah, ki so bile napravljene v nalašč za to napravljenih shrambah (čumnatah). Ko se je mleko zasirilo (kislo mleko), je pastir sam posnel/kislo smetano in ko se je te nabralo za pino, je naredil maslo. Jože Ambrožič (Naprej prihodnjič) ■ Mi Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta, lita Uo ?*Je *'o *X JIm b° o mrtev, ?*or tibiti ne'> SJkrb,Ia Vojna? ft2 dr*i že , atni Ur"or! ^ 4.%S!h?rnc8a 'ial^i, k>r • ascl Je v Se «e n*80 tudi nje-A] s.n Pre8rešijo nad ce'^^^ino izro- !l 2? je v £ Podob° se-aV«otov0Csk^in ka-nno,. ' 0 bl ostal nlQV ' 0 bl ostal j Ve^kak^^čaka s boijr^lv ogenj. tem0 Proj»katerim -% mkni1 Wvi Prah * vkel ali Vi*2 itainmi v £ b° odu . 11 sv'ct- i Pl1 dlani * b° kali sanjah. Samo trenutek še, se mu zdi, kakor da so se prvi žarki že dotaknili zgornje kože na njegovih dlaneh, pravi sončni žarki, ki bodo zdaj zdaj proniknili skozi stisnjene, kakor zlepljene prste, proniknili rdeče, kakor da bi jih vsrkala kri in sc spremenila v rdečo svetlobo. To svetlobo čaka, svetlobo, ki naj bi jo med zlepljenimi prsti podaril očem rdeči odsev krvi. Toploto čuti, toplo gomazenje po hrbtu svojih dlani, toplo božanje sončnih žarkov. Kaj drugega naj bi to bilo kakor sončni žarki? Da, seveda so! Morajo biti! A zakaj ni odseva, rdečega odseva, ki si ga želi in brez katerega si ne upa odmakniti dlani, niti za las razmakniti krčevito zlepljenih prstov? Toda prsti ne vzdrže pritiska njegove volje. Sami se razmaknejo za las, dva, a svetlobe ni. Samo dlani so mokre od solz, ki mu polže iz oči, ne da bi jokal. Polže kar same od sebe. Ne kaplja za kapljo, marveč v sragah kakor dva razvejana potočka. »O Gott! Das sind Augcn! Meine Augcn!« lovi v dlani solze kakor v dve skodelici, zanj veliki, kot jezerci, v kateri se stekata potočka. To so oči! Njegove oči! To je modrina neba, ki je ne bo več videl. To je barva brandcnburškcga neba, miirkiških jezer, polj, gozdov, gričev, gora, nebo nad Berlinom in nebo nad daljno, med gore položeno južno pokrajino. To je odsev neba v modrini Soče in Nadiže, to je Stefi, daljna in lepa in zdaj ne samo v resnici, marveč tudi na sliki daljna in nedosegljiva njegovim očem, žejnim lepote narave in žene, ki jo občuduje in ljubi. — Sie sind der zvvcite Fritz, den ich kenne und der genauso als sie die Rosen liebte, — mu zazvene v spominu Stefankine besede, s katerimi mu je pripovedovala o nekem penzberškem rudarju, ki je izgubil v vojni vid. O, in zdaj tistemu rudarju ui podoben samo v ljubezni do rož, marveč je prav tako kakor nesrečni rudar slep. Nesrečni? • Ali ni Stefi trdila, da slepi rudar zdaj »gleda rože z dotikanjem, bolj nežnim kot pomladne sape«? »Schon, aber ich ... ich ... ich.. .« se nc more sprijazniti s črno usodo. »Nein! Nein! Ich \vill schen! Ich vvollte noch sehen meine miirkische Vvalder, diese grune und goldrote Kronen der sanft ge-vvelten Hiigeln, sehen die schbn beackerte Fclder und die vvie gleiss-ende Fliigel schimmernde Scen ...« To so trenutki vedno bolj strahotne teme, ki se mu kot nozi za-sajajo v dušo ir. ra spravljajo v brezumnje. »Blind? Ne.n! ![dm« Iz te tenic r.._____ »Hilfc! Hilfe!« kriči na pomoč, kakor da bi terjal čudež, ki naj bi mu vrnil vid. Toda čudežev ni. In tudi nihče mu ne more pomagati. Medicinec, ki je ob letalskem napadu ostal zunaj v strelskem jarku, je najbrž ubit ali pa umira zasut pod ruševinami. Zaman kliče na pomoč in se pri tem vedno bolj duši. Glas mu postaja hripav. »Hilfe!« se mu krha ob kašlju, grlo pa se mu pekoče lepi. Vedno bolj pekoče. Kakor izsušeno. In v tem suhem dražečem pesku v grlu se suši tudi njegov glas. »Hilfe!« sliši komaj še samega sebe, kakor da sc glas spreminja v puščavski peščeni veter ... »Allcs ist hoffnungslos,« se v temi, ki ga obdaja in ki se mu vedno bolj usipa tudi v dušo, zaveda svojega brezupnega položaja, obenem pa čedalje bolj hlastno tipa okrog sebe, da bi otipal odprtino. Prostor je ozek. Stene iz hrapavega, komaj površno obklesanega kamenja, so ostre, kakor da bi bili vanje vzidani drobci razbitega stekla. Njegova dlan je že vsa razrezana, a ubit od tene, prask niti ne čuti, marveč tipa, naglo tipa, da bi našel odprtino Obrača se, tako da v temi ne ve več, kje je stena z vhodom (najbrž je bilo okno?) skozi katero se je pognal. Najbrž tipa prenizko in je prostor globlji, kakor se mu zdi. Kako naj bi v trenutku padanja vedel, kako globoko je padal, saj se je zavedal samo bega pred smrtjo, ki je že med padanjem ziasla zunaj z eksplozijami v goste črne gejzire zemlje, kamenja in dima, a njega vrgla v to pošastno temo, pošastno od trenutka, ko se ni hotela razredčiti s svetlobo in ga spomnila, da je najbrž ob vid. »O, Gott! O, Gott!« stoka, kašlja, se duši, obenem pa se mu vsiljuje misel, da jc odprtina, skozi katero mora zdaj padati že pravi slap zlate poletne svetlobe in zlatiti prah, mnogo previsoko, da bi jo lahko dosegel z roko, »Ja, viel zu hoch!« tipa v višino. Toda ne! Do stropa ni niti toliko, da bi sc mu bilo treba pc\. neti na prste. Vnovič otipava stene, a zdaj v višini stropa. k' A odprtine ni. Nemogoče! Mora biti, tipa vnovič. Tipa tudi po stropu, zlasti pri ožjih stenah otipa steni od vrh* do tal, dokler ne začne otipavali tudi neznatnega niti do pasu visokega in položno poševnega kupa, ki ga je prej zaznal same s koraki in ga je imel za premog. »Kohle?« ugiba z roko, a že po nekaj kosih ugotovi, da ni premog, marveč kosi razbitega kamenja, ometa, apnastega in drugega prahu, ki se začne zopet dvigati in mu ■»•vnentirati« ie tako s prahom napolnjene nosnice ustnice, jezik in gr'o. i GLAS * 15. STRAH GLAS * 16 STRAN ZA ŽENE SOBOTA — 18. marca 1968 Chanel kostim Kako izbiramo torbice in dodatke? Mlada dekleta vedno grešijo, ker bi po vsej sili hotele imeti garderobo po zadnji modi. Toda tako nikoli ne boste dobili lepe kolekcije. Dali boste veliko denarja za lepe stvari, ki pa drugo leto ne bodo več moderne. Posebno za drage dele garderobe, kot so torbice, čevlji in rokavice, velja pregovor, da nismo tako bogati, da bi kupovali poceni (ali najmodernejše) blago. Najvažnejše je, da ne začnete že pri prvi torbici misliti na visoko modo. Druga najvažnejša stvar pa je, da vedno pri nakupu torbic pomislimo na komplet, to je ali imamo enake barve čevlje itd. Recimo, da nimate nobene torbice. Najprej boste kupili črno. Zakaj, verjetno ni treba poudarjati. Za primer: samo pomislite, kako bi šli na pogreb, če bi imeli le rdečo torbico. Tako pa imate verjetno že črne čevlje in rokavice, morda celo črn krznen ovratnik. Imate torej lepo kombinacijo, brez katere ne morete biti. Praviloma boste nosili vse dele kompleta samo skupaj. Ce je v denarnici ostaio še kaj denarja in veste, da si boste lahko še kaj privoščili, se spet ne zaletite. Crni komplet, ki ga že imate, boste nosili pozimi in ob priložnostih, ki jih zahteva estetika. Mislite tudi na dežnik v enaki barvi. Torbica sama pa naj ne bo niti športna, da jo boste lahko imeli za vse priložnosti. Ker nimate plesne kombinacije, boste gledali, da si dokupite plesne čevlje (ti naj le bodo po modi). Crna barva je standardna in vedno elegantna. Kasneje pridejo na vrsto zimski visoki škornji in spomladi obuvalo za dež. Pazite, da bo vse v isti barvi. Prišlo bo poletje in razmisliti boste morali, katera barva se najbolje ujema z vašim tankim letnim plaščem in večino čevlji. Najprimernejša kombinacija za poletje je bcige barva, barva slame, lešnikov i in oker (če ste dovolj skrbni lahko bela, vendar za prvo kombinacijo raje nc). Tu je precej možnosti. Med materiali boste izbrali pleteno slamo, pleteno bičje, grobo platno ali skai in uspeli boste najti enake sandale ter nizke zaprte čevlje. Tudi tu se spomnile na dežnik. Izberite pastelno barvo brez kričečih kontrastov, da vam prav dežnik ne pokvari kombinacije. In ne po/abite na rutko. Ce ne boste imeli sreče, da bi dobili narejeno, poiščite med metrskimi blagi in jo sami zarobile. Tako. Sedaj imate osnovno. Toda še vedno sc ns zaletite. Dobro premislite, katera barva vam najbolj pristoji in potem šele izpolnite nov komplet v tej barvi. Vendar, tudi tu velja tabu. Nc kupite si strupeno zelenega kompleta, niti modrega, premislite, preden se odločite za rdečega. Morda vam res pristoji, toda to so barve, ki želo bodejo v oči, če niso res zelo moderne. Vi pa vendar nameravate ustvariti elegantno garderobo, ki vam bo dolgo služila. Toroj: zlata sredina. Držite se preprostega pravila: ekstravagantne barve ti lahko privoščite, ko ži* imate vse standardne. Boste viddV, Irko si boste najceneje pridobili «d.eganteu videz. K.Lcj»aruik Moda: še vedno O*and Le malokdo, ki mu je moda mar, še ni slišal za ime Chanel. Stara gospodična — nekateri pravijo, da ima že osemdeset let — sodi med veterane pariških krojačev, vendar pa so njene modne revije še vedno polne obiskovalcev. Ženske obiskovalke si v znamenje simpatij do mademoiselle Chanel nadene-jo njene slavne kostime, fb-toreporterji pa vsako leto za- Moški pri >vanju Moški so zelo priljubljeni pri prodajalcih, ker stvaiil hitro kupijo in tako tudi spregledajo kako malenkostno napako, ki bi jo žensko oko hitro opazilo. Tudi če moškemu strogo naročimo, kaj mora kupiti, se zgodi, da bo prinesel nekaj drugega. Zato nekaj napotkov zanje no bo odveč. £ Redkokateri moški ne ve za številko svoje srajce. Toda, kadar kupujete barvaste, vprašajte prodajalca, če je barva obstojna( da ne boste pri znojenju pokvarili majice, če vzamete belo srajco iz sintetike in veste, da ste alergični na najlon, poglejte, kolikšen je odstotek sintetike. Ce ima srajca voč kot polovico bombaža vam ne bo škodila. 9 Prave velikosti nogavic izberete tako, da jih ovijote okrog stisnjt.ne pesti, če se prsti im peta stikajo, bo velikost prav^. Če se ne morete odločiti za barvo nogavic, ne boste pogrešili, če kupite črne. £ čeivlji vam glede na to, da ni na voljo veliko barv in modelov, ne bodo delali težav. Ce imate le dva para čevljev, je najbolje, da tudi nove kupite v črni barvi. 9 Kravata najlaže odkrije vaš okus. Zato ne kupujte preveč kričeče barve. 6 Pri nakupu pižame morate biti posebej pazljivi, ker so največkrat narejene iz materialov, ki se zelo krčijo. Zato rajši kupite za številko večjo. Sicer pa moški, če niste oženjeni, presite svoje dekle ali kolegico, da vam pomaga pri nakupih. Vesela bo in vi boste prav gotovo bolja kupili. Zdravstveni dom Sk. Loka RAZPISUJE Javno licitacijo za prodajo naslednjih vozil: 1 sanitetni voz ŠKODA i moped simens Ogled je možen v ponedeljek in torek, 18. in 19. 3. od 6. ure dalje na RP Sk. Loka. Licitacija se bo vršila dne 20. .1 1968 ob 16. uri. MU man čakajo, kdaj se bo sama pojavila ob zaključku modne revije. Toda ne, mademoiselle Chanel vedno skrita na stopnicah v velikih zrcalih dvorane opazuje uspeh ali neuspeh svoje modne revije. Zakaj tisoče in tisoče žena posnema njene modele, nosi torbice po njemi zamisli, gladko počesane s pentljo na tilniku zavezane lase, njene uhane in še iin še. Njeni modeli lahko po reviji takoj stopijo z modne brvi na ulico, ne da bi zbujali splo?no začudenje, kot ga sicer modeli visoke mode. Tako znane chanel kcst'me lahko nosimo cb vseh priložnost h in pristajajo prav vsaki ženi. V.-ako leto sjveda ti kostimi r.iso enaki. Coco Chanel včasih opusti znamenite obrobe na jopici in ob robu le pretakne tanak svilen trak. Ne spreminja pa tkanin in dolžine kril. Kostimi ii;n plašči so narejeni iz mehkih karirasto tkanih školskih tvidov, največkrat v svetlih pastelnih barvah, če je jopica na gumbe, so ti podobni filigranskim, samo da so zlate barve. Najdemo jih tudi na rokavih in na krilu, kjer zapenjajo edino gubo na krilu. Letos se sicer Coco Chanel navdušuje za nagubano krilo, k' t je nagubano krilo škotske narodne noše. Sicer pa imajo letos nagubana krila skoraj vsi modni kreatorji. Pod chanel kostimom se nosi svilena ali muslinasta bluza, včasih močno nagubana, letos spat s šal ovratnikom, ki ga za vežemo v p^a* tljo. Okoli vratu se nosijo ogrlice, ki spominjajo na ke* ramično izdelane ogrlice. Cd krilo je skoraj obvezna tanjša zlata ali srebrna verižic* In še skrivnost: bluze so na krilo nevidno prišite, jopic« pa imajo za robom tenko svinčeno nit, da jopica Wf pade. L. M- Kotiček za ljubitelje cvetja Svetuje ing. Anka Bernard Obrezovanje in škropljenje sadnega drevja Za uspešno sadjarjenje v vrtu je velike važnosti oskrba sadnega drevja: obrezovanje, škropljenje in gnojenje. Brez rednega obrezovanja in škropljenja ne moremo pričakovati zdravega pridelka. Za zanemarjeno, izrojeno in napol suho drevje je v vrtu kot sadovnjaku škoda prostora. V zadnjih letih se je pri nas močno razmnožil kapar, ki je uničil že marsikatero drevo. Vrtičkarji se premalo zavedajo, da se bo okuženo drevo brez škropljenja v nekaj letih posušilo. Zasajanje mladega drevja v bližino starih okuženih dreves nima pomena. Čeprav se le težko ločimo od drevesa, ki je nekdaj bogato rodilo, moramo le presoditi, kaj je bolj prav: kaj bomo posekali, kaj P°" Pomladimo le manjše zdravo drevje, ki ima za vrt previsoko krošn'o ter ga pri škropljenju, obrezovanji* in obiranju ne moremo doseči. Slabo rodno drevje ter drevje, ki je preveč občutljivo za bolezni, precepimo. Spomladi razredčimo preg03te drevesne krošnje-Ohraniti moramo primemo število ogrodnih vej. Odstranimo pa vse suhe in nalomljene veje, veje ki & križajo ter rastejo v notranjost krone ter vodene P0' ganjke, ki rastejo pokončno z glavnih vej. Pregoste vde jemljejo rodnim poganjkom hrano in delajo nepotrebno senco. Drevo se po de/.ju dolgo ne osuši, vlaga pa P°" večuje razvoj bolezni in škodljivcev. Na splošno velja pravilo, da z obrezovanjem na dolg° pospešujemo rodnost, z obrezovanjem na kratko P tvorbo lesa. Obrezovanje pa ni edini ukrep za oblik vanje drevja, če katera od glavnih vej v rasti zaostal^ jc ne smemo obrezovati, pač pa jo usmerimo PP^0^ no, da hitreje raste. Prebujno rastočo vejo pri vr . skrajšamo in bolj položno usmerimo. Pri žaganju vC^' jih vej pazimo, da odžagamo vejo pri vejnem prstan^ kjer se rana najhitreje zaraste. Rano premažemo voskom. Za zatiranje bolezni in škodljivcev je posebno X^£Q. čas do pričetka brstenja. Preden se napno brsti, škr pimo na primer z 2 % modre galice. S takšnim ^J^Sj ljenjem zavremo razvoj kaparja, cvetožerja, listnih ter monilijc ali gnilobe plodov. Med sezono pa ho. v trebno še večkratno škropljenje z letnimi priprav*1- t. dobro oskrbovanih nasadih škropijo 10 do 12-krat ' no, zato od enkratnega škropljenja ne moremo Prl kovati uspeha. SOBOTA — 16. marca 1968 6 ŠOLSKIH KLOPI GLAS * 17. STRAN Mamica, rada te imam Woja mamica me ima zelo ada. Kadar sem bolna, skr-1 zame. Pomaga mi pri uče-haio ^ Pri pisanJu domačih taf° dolgo časa &o me bolele Jpvice. Mamica me je peljala "travniku. Ugotovil je, da j^m vnetje ledvic. Z rešil-"n avtomobilom sva se održali na otroško kliniko v JUMjano. p0 pregledu sem -ala v bolnici. Vsak dan me ^mamica obiskala. - bolnici sem bila štirinajst Ko je mamica prišla po-sem bila zelo vesela. Hi-b\x- Sem se oolekla. Z avto m^mnfVa se sijali do" ot]^- ijoma naju je že čakal • *si smo si veselo segli Šah Ce n Gru protnik napade vašo *ur°. ni potrebno, da jo G?K?; Ce pa napade va- je Q,, Ja> pravimo, da vam krar 5ah in tedaJ morate l^a umakniti, ali pa šah ^0 drugače preprečiti. Kaj Od ru<\ f*01"*1'. je odvisno položaja na šahovnici. fcSiLi1 diagram: * b ffJ5' Hi 0 d e f g h Crn' * Vam je dal s trdnjavo k° Um^11 hl- Kralja lah-Kh5 _ inete na tri polja: 84. im f • Kh5 - g5, Kh5 -vze[1 tr(J pa se dve možnosti: Pa 2astavn,Jav.°: De4 : M. ali To so u' damo: De4-h4. jih imate^ tH možn°sti, ki *uk dal šah ^ nasprot" v roke. Mamica je vsa solzna povedala, kako jo je skrbelo zame. Objela me je in me privila k sebi. Spoznala sem, kako me ima rada. Ljubezni ji ne bom mogla nikoli vrniti. Moje srce je vzklikalo: »Mamica, rada te imam, zelo rada.« Lidija Hladnik, osn. šola Lucijan Seljak, Kranj Na pustni torek Pustni dan jc poln otroškega veselja. Dan norčij in ma-šakrade. Tudi učenci osnovne šole Matija Valjavec v Preddvoru smo šli v parado pustnih mask. Zbrali smo se na dvorišču Prehodnega mladinskega doma. To je bilo Iif-dijancev, kavbojev, klovnov in pajacov. Tudi harmonikar je bil med nami. Od tu smo se s kombijem odpeljali v Užalil sem mamico Mamico imam zelo rad. Vedno jo ubogam in ji pomagam pri njenem delu. Nekoč pa sem jo užalil. Ko je šla zjutraj v službo, mi je naročila, naj pospravim stanovanje, grem po mleko in kruh. Toda komaj je odšla, že sem se šel potepat. Z drugimi otroki sem bil na jezeru. Vozili smo se v čolnu. Pozabil sem na vse. Tudi na uro. Bilo je že pozno popol- Ko mame ni doma Moja mamica hodi v službo. Zato sem velikokrat sam doma. Kadar imam pouk popoldan moram skrbeti za vse sam. Zjutraj se umijem, oblečeni in jem. Potem grem na dvorišče, a nc za dolgo, ker se bojim, da ne bi zamudil pouka. Zgodilo se mi je že da sem pozabil na uro. Potem ni bilo časa, da bi po-grel kosilo, katerega mi mamica pripravi že zvečer. Ta dan sem težko pričakoval šolske malice, ker sem bil strašno lačen. Po pouku hitro tečem domov. Saj vem,, da me doma čaka moja dobra skrbna mamica. Drago Orehar, 3. b, osnovna šola Matija Valjavec Preddvor dne, ko mi neki deček pove, da me išče mamica. Hitel sem domov. Mamica je sedela v kuhinji in jokala. Žalostno me je pogledala in njena usta niso spregovorila. Brez besed mi je postavila na mizo kosilo. To me je bolj bolelo, kot če bi jih dobil s ku-halnico. Prosil sem jo, naj mi odpusti in ji obljubil, da ne bom šel nikoli več na jezero. Kondi Pižorn, 3. osnovna šola Matija Valjavec, Preddvor b. šolo Cerklje. Učenci te šole so nas lepo sprejeli. Ogledali smo si njihovo novo šolo, ki je zelo lepa. Lepo imajo urejen prostor okoli stavbe in je podoben parku. Skupaj z njimi smo šli po cesti, ki pelje skozi vas. Čeprav se med seboj ne poznamo, smo si bili dobri prijatelji. Za slovo so nas pogostili. Dobili smo malico. Nato smo se vrnili domov. Po Preddvoru smo hodili vse do večera. Bil sem utrujen, da sem komaj premikal noge. Ta dan mi bo ostal še dolgo v spominu. Kondi Pižorn. 3. b, osnovna šola Matija Valjavec, Preddvor Vam v pouk Strupene rastline Kakor gobe so tudi nekafe-j re rože in rastline strupene.' Njihov strup se more v modri zdravnikovi predelavi spremeniti v zdravilo. Mi, naw vadni ljudje, zlasti otroci, pa moramo strupene rastlina vsaj poznati. Pravijo, da more pot volčjih češenj otroka do smrti zastrupiti. Tudi jesenski podlesek, ki tako nebogljeno raste po naših travnikih, je strupen. Njegov strup deluje v šestih urah.' Strupene so še naslednje rože: rdeči naprstnik. volćin* mišjak, zobnik in kristavec. Lepo darilo za mamico Te dni smo v uredništvo prejeli dopisnico iz oddaljenega kraja Semedele pri Kopru. Pisala nam je učenka 3. razreda Adriana Malnar. Takole pravi: Na pionirski maškaradi Pustovanje je star običaj, šemili so se že naši predniki. S petjem, plesom in muziko so odganjali zimo in se veselili prihajajoče pomladi. V Kranju smo pustovali nekaj dni. Maškare so hodile že v soboto, nedeljo, največ pa v torek. Tudi jaz sem se našemil. Bil sem Indijanec. Norel sem okoli hiš, popoldne pa sem šel v šolo na pionirsko maškarado. Pred šolo se nas je zbralo veliko in tudi gledalcev ni manjkalo. Maskirani otroci smo šli v razred, kjer smo dobili številke. Začelo se je. Oglasila se je harmonika, mi pa smo se zvrstili na odru v pisano okrašeni avli. Za najlepše je bilo deset nagrad, vsi pa smo dobili pomaranče. Ocenjevalna komisija je imela težko delo, ker smo bili vsi tako lepi. Odrasli so se nam čudili in nas slikali. Bilo je veselo in prav gotovo se bom tudi drugo leto udeležil pionirske maškarade. Damjan Vidic, 4. a, osnovna šola France Prešeren, Kranj Dragi prijatelji! Mojo mamico sem za dan žena — 8. marca — razveselila tako, da sem bila v šoli pridna in sem domov prinesla lepo oceno. Toda, tudi doma sem bila pridna. To ja bilo za mamico najlepše darilo. Ptiček Ptiček vesel je zopet zapel, pomlad je prišla in zima odšla. Kmet zemljo orje, ptiček mu poje. S polja se čuje glas daleč v vas. Ptičice ivrgole, otroci se vesele. Trava zeleni in dan se budi. Tine Klanjšek, 7. r.| osnovna šola Matija Valjavec, Preddvor OLAS * 18. STRAN wm_ sobota — 18. marca i908 Gotovo smemo z romantično primero, ker že pišemo o tej romantični dobi, cvetoči pomladi slovenske književnosti, primerjati pojav Prejema s pojavom žarečega meteorja. Potem pa zares lahko rečemo tudi za Jcsipino Tur-nograjsko, da je naša prva svetla danica. Njen pojav v Blovenski literaturi je bil močna spodbuda za kulturen dvig slovenske žene. Saj so vzornici zares hitro sledile Lujiza Pesjakova, Pavlina Pajkova in druge. Naša prva pisateljica Zato zares ne bo narobe, če skušamo mlade gorenjske rodove seznaniti s pomenom Josipininega književnega dela — vsaj v bežni skici. Tem raje to storimo, ker je njeno delo s tankimi nitmi vse povezano tudi s Prešernovim in sploh z našo literarno generacijo one dobe sredi preteklega stoletja. Kljub svoji kratki življenjski dobi (umrla je, še niti 21 let stara!) je zapustila čvrsto sled v naši kulturni zgodovini. Bila je prva slovenska pisateljica! Prva zavestna in tvorna Slovenka v dneh, ko so bile javne delavke tudi' pri velikih evropskih narodih le redke izjeme. Celih 113 let je že minilo od smrti turnske lepotice — zato mora biti pogled iz te časovne daljave na njen književni opus posebno rahločuten. Po Levstiku, Stritarju, Jurčiču, Tavčarju, Cankarju in Preži-hu ni tako težko najti prave besede za katerokoli človeško čustvo in družbeno situacijo — toda pred sto leti je naša proza le jecljala, iskala še samo sebe, iskala izraz in formo; niti pisava, niti pravopis še nista bila prav trdna — in v tistih časih je pisala Josipina Turnograjska svoje črtice in povesti... Čeravno bi utegnil še tako obziren ocenjevalec njenega pisateljskega opusa pogrešiti kakega posebnega umetniškega žara, vendar ne bi nikakor mogel mimo njene očitne ljubezni do slovenske domovine jn narodnosti pa tudi ne mimo njenega gorečega svobodoljubna. Smrtne slutnje Kot bi slutila svojo prerano smrt, je hitela ustvarjati fkakor pozneje Wolker, Kette, Murn, Kosovel in Kajuh!) Pisala je tako vneto in marljivo, da so se domači kar cbali za njeno zdravje. Prvi njen spis, »Nedolžnost in sila«, v katerem prva pri nas opeva nesrečno usedo Veronike Deseniške, je izšeL 1. 1850 v »Slovenski Bčeli«. Potem je pisala in objavljala še vse leto 1851 — nato pa utihnila za vselej . . . Zakon in materinstvo sta ji vzela pero iz rok . . . Sicer pa že naslovi književnih del Josipine Turno-grajske dovolj povedo: Zvestoba do smrti, Slovjanski mučenik, Svoboda, S\ obodo-ljubna Slcvanka, Domoljubje, Poljski rodoljub idr. — Domoljubje in svoboda — sta bila vodilna motiva njenega književnega dela! Nikakor pa slovstvenega dela pisateljice in pesnice Josipine Urhančičeve - Turno-grajske in njenega pomena ne moremo tehtati z današnjimi merili. Cas, v katerem je živela in pisala, je bil ves drugačen; jezik, v katerem je pisala, pa še močno neokreten za ustvarjanje proznih literarnih umetnin. Kar pomislimo, da ko si celo taki Slovenci, sicer mojstri peresa, kot sta bila Cop in Prešeren pa tudi vsi dragi sodobni izobraženci, pisali med seboj le nemška pisma. Izrazita prozaLstka, kot je bila Josipina Turnorrajska, je napisala eno samo daljšo pesnitev — toda to dovolj dobro, da bi ji smeli reči tudi pesnica. Ta pesem, naslovljena z Zmiraj krasna je narava, ima 134 verzov — povsem svobodnih, za oni čas celo drzno modernih. Posluša imo, kako teče Josi-pini pesniška beseda: .. . grom bobneči zemljo stresa in po strmih gor votlinah se stoglasno mu o r! i i jek grozeči, da s pednebja se usiplje gosta toča. slan vra, bobni grmeče, hudonmfk že narašča in poplavi, kar narava ustvarila je v radost našo. Z^i)?s o svobodi In še primer njene proze, črtica Svoboda, nrpisana 1850. Ko je bilo Josipini komaj sedemnajst let... »V neki umobolnici v Parizu je bil med drugimi na-srečneži, katerim je manjkalo pameti, tega najimenitnejšega daru našega dobrega Stvarnika, zaprt tudi eden, ki je bil v svoji hudi blazno, sti podoben bolj živali nego človeku. V letih, ko je po francoski deželi vse vnemal glas: liber-t6, egalite, fraternite, je prišla ta vest tudi skozi debelo zidovje umobolnice do zdravnika. Misli si: Kaj bi bilo, č2 bl cznanil sladki glas svo— boda tudi blaznikem? Takoj se napoti k bolniku, ki je bil najbolj divji, in mu odpre ječo, rekoč: Svoboda ti! Ta vzdigne svoje polomljeno truplo, ki ga poprej že skoro premakniti ni mogel več, in glas o svobodi mu prižge zopet nebeško luč pameti. Ali sem prost? Jaz? Zavpije in šine kskor blisk iz bolnice, kjer .je pretrpel toliko let Vstcpil je ozdravljen med napoleonske vojake ter se hrabro bojeval in postal sčasoma stotnik. Zopet en zgled več, kako globoko je zapisana v srce vsakega človeka beseda svoboda.« Iz navedene »povestice« spoznamo še eno plat Josi-pinine literarne orientacije: da njena proza izhaja sicer res iz historične anekdote, a da je črpala snov za svoja dela tudi iz aktualnih političnih dogajanj. pokopana na nekem pokopališču v Gradcu in da ji je bil 1. 1867 postavljen veličasten nagrobnik: kar 5 m visok obelisk iz sivega nabre-žinskega marmorja! In da se na obelisku zlati .napis: Tu leži Josipina Turnogradsfca pisateljica slovenska roj. Urbančič 9. julija 1833. 1. umerla omožena Tomanova 1. junija 1854 »Kdor dušno živi, ne umerje!« Vse do predlanske jeseni nas je mučilo to vprašanje: ali Josipinin nagrobnik v Gradcu še stoji. Ni šlo drugače, moral sem iti sam na pot in pogledati! Iskanja je bilo že sprva zadosti: v Gradcu je več zelo razsežnih pokopališč. Polog centralnega, so počivališča pokojnikov še v predmestjih. Tako je tudi šentlenarško na severnem robu mesta tik ob bolnišnici. Tam je bila 3. junija 1. 1854 pokopana nesrečna mlada žena. . . Obelisk na grobu Josipine Turnograjske v Gradcu (s slovenskim napisom) Obelisk v Gradcu Se 1. 1963 smo se s skrbjo spraševali, če še stoji v nemškem Gradcu nagrobnik naše prve pisateljice Josipine Turnograjske. Mlada žena, še niti enaindvajsetletnica, soproga dr. Lovra Tomana, je dne 1. junija 1854 umrla kot žrtev materinstva. Iz literature smo zvedeli, da je bila Vodilo pri iskanju nagrobnika naše rojakinje mi je bila njegova višina — in res: sredi pokopališča stoji prav očiten belosiv obelisk, najvišji med nagrobniki. Prav ta je pravi! Le s to razliko cd podatkov v literaturi: višina mu je nekaj skromnejša, komaj 4 m in nekaj cm. Tekst napisa pa začenja: »Tu počiva ..., slovenska pisateljica . .. Tistega stavka »Kdor dušno živi, ne umerje!« tudi ni videti nikjer. Napis sam pa ni vklesan v obelisk, pač pa v kamnito ploščo (120 x 80 cm)» ki je k obelisku le prislonjena. Vse kaže na to, da težak nagrobnik, postavljen na sredo groba (nc pri vzglavju), Še ni bil prestavljen in da torej grob še ni prekopan. Zmoti nas v tem prepričanju le ma- la plošča, prislonjena k o*1 veliki. Na tej ploščici beremo: »Beatrix Hausleitner, Lehrenin, 1884—1913, Auf Wie-dersehen!« Le kaj bi to P** menilo? Domnevati smemo, da so to ploščico pač slučajno tjakaj prislonili. Pač s kakega prekopanoga groba v bližini. Sicer pa jc bil Josipinin nagrobnik na dan 26 .avgust 1986. kar v redu oskrbovan, čist in s čitljivim napis01^ Vse drugače lepše in spoštti1' vejše kot je bil do nedavna oskrbovan miniaturni Posn<\ tek graškega obeliska VxC gradom Tumom nad dvorom, rojstni dom P^ate' ljice. V daljnji tuji deželi. sfe' di neprijaznega ncm^e^3 »veta kar izstopa, vprav slovenski napis na marka*1' nem nagrobniku. Tu. P doma, pa je Josipina grajska precej bolj P°Z^jnj na. Ne le, da bližnji ^ nima ulice, ki bi bila P° ^ nova na po prvi sle ven?'1 K satcljici (Ljubljana ^ co ima!) in da preddvors* ristični prespekt zamolči f no tradicijo turnske £r*V^1 — tudi današnji Turn in okolica prav nič ne ^ ta, da bi bila ponosna^ eno od prvih naprednih ^ venskih žena, ki Je 1)1 doma. i. Sicer smo napis n<* v^, sku pred Turnom lani ^ vili, pozlatili — a ^g^tot okolje še ni urejeno. 6. obeliska bi moral biti iCa van park, morda tudi ali dve. Tuf' Obelisk pred gradom * nom jo postavil 1. 1870 J Pinin brat Janko — v ^eS\>0. spominu do ljubljene >n JLji ževane sestrice. Na Pre% strani obeliska se zlati W Zmiraj krasna je narava. j£* Josipina Turno/?8 ^ Na drugi strani, pro*1 n pa preberemo: Jedini hčerki in se5*1*1 preljubi Josipini v spomin. S prihodom novega ^ oika v Dom počitka 113 ujfi nu, inženirja B., se ](?, stvari gotovo kmalu u gft Sprehajalci od hotela ^. ba, iz Preddvora in 06 s\o' god bodo le zvedeli ves že skoro pozabljenega ske lepotice, prve s'l0^urn0' Pisateljice Josipih grajske. ,nj;Č) (Konec vdh^ ČRTOMIR SOBOTA - 16. marca 1968 GLAS * 19. STRAN Roparjevo darilo ko,nerciatno banko v ios Čist 11 ,e vst°Pil neki mol, bliii°bič.a'nesa videza. Pri-niči Se ]e blagajni in urad-itnelPOkaial paket' ki ga ;c vtdaiva0k°h- SePcta'e ie p°-. • đa je v zavoju bomba, ftkt %f° tako> aktiviral, če vj; bla^jničarka ne izroči Urad i de.nariQ- Preplašena stl 'e izginit. Ko je odne-StmiJ6'. So prišli Policaji. Pa>w n,ak za bombe se je topar° htil zav°ia> « &a je iude„Pustit- Na splošno za-ČohZ S0 v zavoju našli le *ivim ■ bombone z Ijubez-st ron Plsemcem, s katerim par zahvaljuje za denar. Obračun *^išk«iL te v oekem Obvestu mestecu. 2ena je Vkftiu^ »vojega moža, da je ?ačela ^0dgOvoriJ: »Odlično. "°va wa brez vseža, tako p* »"di nehala.« *Vo J? °«edah je vzel kla-Posteije !fbl1 hladilnik, peč, levizoj. 1 °le 'm mizo ter te-Saraže j* silnic; Sasnl k«»fomljski S sol " Quentin ^ sedem ,r°Sta- ^enutno r,rtl SSS1 k^idatov t,evi'aX ^njo u'°- Takega ar stoji t»'S.° "beležili, od-Na kaznilnica. £ «e^o0J'0jcn| imaJ° * v ,v Pan,e- da bodo >0rniJ« oclorfn! državl Kall- Cba sCitltako ne bo n*»*Ua i PUnsko »«CO. v San S meseci i£ PrCd desetI-?aJ W niPrava ka^nilnice "^rtnn T"Ka sodlšča, ali ^voa^^nvskladuz !* v*lno „pk hude 2l°clnce XJ PremišnaraVa ka2»»»ice ^ oddeick Kljub osemdesetim letom se znani francoski šansonje ne da ugnati. Se vedno neumorno nastopa in snema plošče. Tudi v Angliji decimalni sistem Najbrž si bodo turisti, ki bodo od 15. februarja 1971. leta naprej obiskali Veliko Britanijo pošteno oddahnili. Tega dne bo namreč stopil v veljavo decimalni denarni sistem, kot ga ima večina dežel na svetu, le v tradicionalni Angliji se Je obdržal neverjetno dolgo. Namesto 12 penijev v šilingu, 20 šilingov v funtu ln kovancev po tri penije, šest penijev, pol krone v vrednosti dveh šilingov in šest penijev In drugih denarnih enot bo čez tri leta začel veljati sistem funta s sto peniji. Kovnica v Tovver Hillu v Londonu je že začela kovati nekatere kovance, da bi se prebivalstvo postopoma privajalo na novi sistem. Zgodi se samo v ZDA Predstavnik družbe Chrys-ler, ki je naročila televizijsko oddajo, je zagrozil z odpovedjo. Britanska pevka Petula Clark se je bila med oddajo dotaknila roke znanega črnskega pevca Harrvja Belafon-teja. Pevca sta v oddaji pela mirljubno pesem Poti slave. V zvezi z zahtevo omenjenega predstavništva družbe je Belafonte izjavil: »To jc najbolj nesramen primer rasizma, kar sem jih kdajkoli videl v tej vrsti dejavnosti. Pe-tule Clark nisem poljubil, niti me ni ona objela niti se nisva držala za roke. Med petjem se je samo dotaknila moje roke.« Producent in režiser sta sc pridružila slavnemu pevcu, na njegovi strani sta tudi Pe-tule Clark in njen mož. Vse kaže, da bodo kljub grožnjam televizijsko odajo prikazali nespremenjeno. Zakonske navade Mery VVlIson Je mirno spala v svoji počitniški hišici v bližini Norfolka. Prebudil Jo je nekakšen ropot. Se preden se je popolnoma zavedla, se je ob njeni postelji znašel popolnoma neznan moški. Z nožem Jo Je zbodel v levo roko in Jo divje ugriznil v prst. Ženska Je glasno zakričala. Neznanec je stopil korak nazaj, jo pozorno pogledal in se opravičil: »Oprostite, zmotil sem se. Mislil sem, da je moja žena.« Očiščene in zmrznjene morske ribe v prodajalnah GRADITELJI DRUŽINSKIH HIŠ Pomlad se bliža in prav je, da si pravočasno pre-skrbite načrt. Strokovni nasvet in vse vrste tipskih načrtov enodružinskih, dvojčkov in vrstnih hiš dobite v najkrajšem času pri PROJEKTIVNEM PODJETJU KRANJ, Cesta JLA 6/1 (nebotičnik). Junak poljske mladine Ves poljski tisk prinaša na prvih straneh fotografije Mihaela Kazlova, slepega mladeniča brez obeh rok. Nedavno tega so ga razglasili za junaka poljske mladine za leto 1967. Mihael se je ponesrečil pred desetimi leti, ko je reševal tri fante pred eksplozijo granate, ki so jo po naključju našli. Granata mu je eksplodirala v rokah. Polna tri leta je preživel v bolnišnici. Nesreča pa ni zlomila mladega invalida. Ko je ozdravel, se je naučil pisave za slepe, ki jo je bral z jezikom. Leta 1959 je uspešno končal srednjo šolo. Vpisal se je na filozofsko fakulteto v Poznanju in kmalu zaslovel kot eden najboljših študentov. Pred dnevi pa je uspešno obranil svojo doktorsko dizer-tacijo. V prepolni dvorani fakultete v Poznanju je pred okoli tri tisoč poslušalci, snemalci filma, radia in televizije z najvišjo oceno obranil disertacijo o prisotnosti velikih pesnikov vseh dob v današnjem času. Ko je komisija objavila, da je Mihael Kazlov dosegel najvišjo možno oceno, je v dvorani zavladal molk, ki se je pre-vrgel v viharno navdušenje. Večina poslušalcev je imela solzne oči. Policisti so morali braniti Kazlova pred prevelikim navdušenjem meščanov Poznanja, ki so ga v gostem špalirju pozdravljali. Tovarne so celo ustavile za kratek čas delo in s sirenami pozdravile junaka poljske mladine. Čudna nesreča Mireile Mathieu Na svečanosti ob koncu letošnje zimske olimpiade je pela tudi trenutno prva francoska šansonjerka Mireile Mathieu. Po končanem nastopu se je s spremstvom v avtomobilu citroen DS-21 odpeljala na naslednji nastop v Lvon. Kakih štirideset kilo-metnov pred Lvnom pa je avtomobil na nekem blagom ovinku zletel s ceste, se nekajkrat obrnil. Potniki po padli z vozila. Najhuje je bila ranjena Mireile ina tajnica, pevka pa tako hudo, da ne bo mogla nastopati pol leta. Cela dva meseca bo morala ležati v bolnišnici. Manager Jonny Stark je dva dni po nesreči prejel anonimno pismo, v katerem neznanec sporoča, da se prihodnjič ne bo tako lahko končalo. Ker je bila cesta prazna, šofer trezen in hitrost ni bila večja od 60 kilometrov na uro, meni Manager Stark, da je nekdo namerno pokvaril avtomobil. To še toliko bolj, ker so menda pevki že celo leto grozili po telefonu. Stark meni, da ne gre za dejanje kakega norca, ampak sumi v premišljeno dejanje kakega tekmeca v sodobni industriji šansonov. — Samo hrabro, sin, saj je to zadnja vojna GLAS * 20. S FRAN SOBOTA — 16. marca 1968 OBVESTILO Cenjene stranke obveščamo, da po 15. marcu uradu jemo tudi v sredah POPOLDAN DO 18. ure .Kranjske opekarne Kranj Obvestilo ZAVAROVALNICE SAVA POSLOVNA ENOTA KRANJ Ponovno obveščamo zavarovance in ostale občane, da smo z 19. marcem 1968 uredili dežurno službo in sicer vsak dan od 6.30 do 18. ure, razen ob sobotah, ko je poslovalnica odprta do 14.30. Obenem vam sporočamo, da so se znatno pocenile premije zlasti za zavarovanje stanovanjskih hiš in premije tistim zavarovancem požarnih zavarovanj, ki plačujejo sedaj višje premije. V tistem mesecu, ko prispe Vaše zavarovanje v plačilo, Vas bo obiskal naš področni zastopnik. V kolikor bi se odločili, da prekinete zavarovanje pri Zavarovalnici Sava morate po pravilniku tri mesece pred potekom pismeno odpovedati zavarovanje. Zato se izvolite predhodno posvetovati z našim zastopnikom ali pa sc obrnite direktno na zavarovalnico Kranj, telefon št. 22-853, da boste imeli možnost objektivnih informacij o pogojih in cenah. Vabimo Vas, da se še v bodoče poslužujete prednosti, ki Vam jih nudi Zavarovalnica Sava Poslovna enota Kranj, kjer lahko tudi osebno urejate vse zadeve v zvezi z zavarovanjem, predvsem pa ob škodnih primerih. Zavarujte Vaše premoženje in sklenite življenjsko in nezgodno zavarovanje pri ZAVAROVALNICI SAVA POSLOVNA ENOTA KRANJ. Zahvala Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste našega brata in strica Alojza Sajovica p. d. Bcnkov lz Gorenj spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo č. gospodu župniku s Primskovega, tovarišem iz PTT - Ribnica na Dolenjskem za spremstvo in vence, pevcem za poslovilne pesmi, kakor vsem, kf so pomagali v tem težkem trenutku. žalujoči: bratje in sestre z družinami, ter drugo sorodstvo Oglas v Glasu -zanesljiv uspeh Nesrečna vožnja s Šmarjetne Ta teden sta se na gorenjskih cestah pripetili le dve prometni nesreči, od tega je bila ena lažja. V torek nekaj pred deseto uro zvečer se je na cesti Smarjctna gora—Kranj prevrnil s ceste osebni avtomobil KR 126-04, ki ga je vozil Franc Pavlic, roj. 1946, z Visokega. Voznik je pripeljal po ozki in strmi cesti v nepregleden ovinek ter tu močno zavrl. Avtomobil je pri tem zaneslo s ceste, kjer se Je prevrnil. Voznik je kazal znake alkoholiziranostL Pri nesreči je nastala samo škoda na vozilu, ki po približni oceni znaša 6000 N din. L. M. Dva požara V četrtek, 14. marca, ob deseti uri zvečer je izbruhnil požar v dveh pečeh-sušilni-cah jeseniškega mesarskega podjetja. Pogorelo je 450 do 500 kilogramov svinjskega mesa. Po oceni PM Jesenice je škode za 10.000 do 14.000 N din, medtem ko pa je po oceni mesarije škode le za 7500 N din, ker so meso ocenili kot še nepredelano. Istega dne ob pol enajsti zvečer je iz do sedaj nepojasnjenega vzroka izbruhnil požar pri rudniku urana v Gorenji vasi. Ogenj se je najprej pokazal na kompresorju, ki je bil v pogonu, od tu pa se je razširil še na drugega ob vhodu v rudnik. Požar je nastal v strojnikovi odsotnosti, ker je ta medtem pregledoval naprave v jami. Po nestrokovni oceni je škode za okoli 80.000 N din. L. M. Zahvala Ob bridki izgubi naše drage in skrbne mame, stare mame Marije Tepina rojene O vin se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, vsem, ki so darovali cvetje, nam izrekli sožalje in jo spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi pevcem za odpete pesmi v njeno slovo. Posebno se zahvaljujemo dr. Hriberniku za požrtvovalno zdravljenje, prav lepa hvala g. župniku iz Stražišča za pogrebne obrede. Žalujoči: hčerka Jelka z možem, vnuki: Boža z družino, Marjan z družino, Bine in drugo sorodstvo. Stražišče, 12. marca 1968 V nekaj stavkih TRSTENIK — Prostovoljno društvo Trstcnik je zaradi velike oddaljenosti od Kranja precejšnjega pomena za področje vasi pod Storžičcm. Gasilsko operno imajo še kar dobro razen oblek, ki so stare že okoli dvajset let. Pred kratkim so po vaseh pobirali prostovoljne prispevke za nakup novih delovnih oblek. Po osvoboditvi so imeli v Trsteniku samo tri požare, zadnji je bil pred petimi leti. Društvo precej skrbi za preventivno dejavnost, zato je zelo malo požarov. (CR.) CERKLJE — V nedeljo, 17. marca, ob osmi url zjutraj, bo komisija za varnost in vzgojo v cestnem prometu * Cerkljah v sodelovanju z občinsko komisijo Kranj in domačim avto moto društvom priredila v dvorani nove šole v Cerkljah zanimivo predavanje Vzroki in posledice prometnih nesreč. Podobnih predavanj do sedaj še ni bilo na Gorenjskem, zato organizatorji pričakujejo veliko udeležbo — nfl samo šoferjev — pač pa tudi vseh drugih uporabnikov ce»j od kolesarjev, traktoristov do voznikov vprežnih voz. (R«^' DOLINA — Silovit veter jc v torek povzročil na nekaterih poslopjih v Gornjesavski dolini precej škode. Nekaj streh je bilo celo odkritih. Veter je povzročil škodo tudi miu uumiuii. vcici jc povzročil iMJuu . v gozdovih, kjer se je prevrnilo nekaj smrek. Na Kepi, R° ' Golici in na Stolu so divjali pravi snežni viharji. Vet«r ™ nosil sneg z gorskih pobočij prav do naselij pod goram1-(B. B.) . CERKLJE — Krajevna organizacija rdečega križa ' Cerkljah je v teh dne organizirala že tretjo akcijo za P stovoljni odvzem krvi. Prijavilo se Je kar 122 prostovoljk krvodajalcev. Tako marljivih krvodajalcev, kot so v Cer* Je bolj malo, vendar tudi drugod pričakujejo velik odziv, JJP je vedno več ljudi, ki se zavedajo pomena te humane javnosti. (R. C.) PREDDVOR — V Preddvoru že več let urejajo Prosvet^J dom, v katerem je tudi klubski prostor in Turistično din z recepcijo in okrepčevalnico. Sedaj bodo uredili tudi S* jjjj vanje za hišnika, ki naj bi skrbel za prosvetno dvorano opravljal druga hišniška dela. (R. C.) PRAPROTNA POLICA — Prebivalci Praprotne P°1,ce! S leži med Šenčurjem in Cerkljaml, zadnji čas sami u jcf cesta in pota. Že sedaj so opravili več sto delovnih ur navozili gramoz na najbolj potrebne ceste v smeri P Šenčurju, fazanariji, Vasci ter Trati. (R. C.) RADOVLJICA - V torek, 19. marca, bo v Radov!jic>j£ štovalo mestno gledališče ljubljansko v okviru rednega a maja. Uprizorili bodo delo znamenitega dramatika Eug J O'Ncilla Elektra v črnini. To bo že tretja redna predstav letošnji abonma v Radovljici. Vse kaže, da te Prcdsta ^niO 0.) tav- Bledu nc bo, kakor tudi ne naslednjih, zato pripor vsem abonentom, da obiščejo predstavo v Radovljici. 0 STRAŽA — že lani Je posebna komisija, ki so Jo «eS Ijali člani občinske skupščine Jesenice in železarne u£oto*?fll da Segov most pri Straži ni več prevozen. V tla so & I--1- 1-«--. «-• - ..... ~-A|]Od ™ kole, ki naj bl preprečevali vožnje prek mostu. * — ^ bil dovoljen samo pešcem. Ker lani ni bilo sredstev *a P^ pravilo mostu, se Je letos komisija spet sestala. Ugotovili da prek mostu spet teče promet, čeprav je vožnja °e*?JS Sai noti r<;«( r» i.iiii.n mnetnm «,.,".,» .>]..! i(OVi'1"' saj pod dotrajanim mostom teče električni vod tovarn* ozkotirne železnice. Letos sicer še ni zagotovljenih sreo p za postavitev novega mostu, bodo pa zanj izdelali načr < bo v skladu z rekonstrukcijo Tomšičeve ceste. (B. B.) Nenadoma je preminil in nas zapustil naš lJubl mož, dragi oče, dedek, sin in brat Janez Rozman Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 16. 1968, ob 16. uri izpred križišča na kranjsko pališče. Neutolažljivi: žena Marica, Marija, Albin, Cilka in Ivica žinami, oče, sestre, brata in sorodstvo. Kranj, 13. marca 1968 marca poko- otroci: t drd-tliugo SOBOTA - 16. marca 1968 SPOREDI GLAS » 21. S TRAM Radio Poročila poslušajte vsak dan * 5., 6., 7., 8. 10., 12., 13- 15.. 17., 22., 23 in 24 url ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. % nedeljah pa ob 6.05., 7-, \ 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. url ter radijski dnevnik ob 19.30 url. SOBOTA — 16. marca__ «•08 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za niž]0 fctcpnjo — 9.25 Dvajset minut z našimi ansambli — 945 U albuma skladb za mladino 1015 Pri vas doma - **m "Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Kar po domače 12.00 Na današnji dan — 1**» Diveriimento in koračnica 12.S0 Kmetijski nasveti 12.<0 Popevke iz *lud£ 13.30 Priporočajo vem — *4 w °d iiKiodije do melodije 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — Glasbeni intermezzo — l5-Naš podlistek - 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — n.35 igramo bsat — 1800 Aktualnosti doma in v svetu - 18.15 Pravkar prispelo — 18.50 S knjižnega trga - 1«.00 Lahko noč. o uroči -r 1915 Godria v ritmu - *»«» minut ra EP — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino — 21-M Looe mei0dlje - 21-30 Iz fonotoke radia Kcper — 22.10 Oddaja za naše izseljenca — 23.05 S pesmijo in J*e-eom v novi teden Dru v no5i — 23.00 Ura pri Amcninu Dvcfaku J^jBHBJ* — 17. marca_ 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za Kmotij proizvajale- — B-05 Redijo igra za otroke — rrj Skladbe za mladmo — V"5 Naši poslušalci čestitajo ^Pozdravljajo — I. —10.00 ^ Pomnite, tovariši — 10 25 £2*5 borbe in dela — 10.45 Nede-ljskj mozaik Upih meloni — 11.00 Turistični napotki za l^je goste — 11.50 Pogo-I poslušalci — ttm Na ^našnji dan — 12.10 Naši Poslušalci čestitajo in popravljajo — II. — 18.15 Iz opernih partitur — 13.40 Ne-0(1N;h reportaža — 14.00 Po-14.30 Humoreska tega tedna "T 15.05 Nedeljsko športno popoldne — n.05 poj,0 xname-WM operni pevci — 17.30 Ra-*Jj*a igra — 18.17 Iz solidne glasbe — 19,00 Lahko n<* .otroci — 19.15 Glasbene ^-g'-dnice — 20.00 V nedelo zvečer — 22.15 Serenadni vočer — 23.15 Literarni nokturno Drugi program 9.35 Igramo kar ste izbrali — 13.35 Za prijetno popoldne — 14.15 Odmevi z gora — 14.35 Carmen — opera — 17.19 Trije preludiji za klavir — 17.35 Izložbeno okno — 19.00 Strani iz slovenske proze — 19.20 Lahka glasba današnjih dni — 20.05 Iskanja in dognanja — 20.20 Glasbena med-igra — 20.30 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljena — 21.20 Nedeljska reportaža — 21.30 Trenutki iz jugoslovanskih festivalov sodobne glasbe — 22.00 Glasbena skrinja — 23.00 Nceni koncert POM1DELJEK — 13. marca 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Iz jugoslovanskih studiov — 9.45 Razvoj slovenskega mladinskega zborovskega petja — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Sopot 67 — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Drobne skladbe v predpo-mladni ubranosti — 12.30 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Razpoloženjska glasba z velikimi orkestri — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Zbor železničarjev »France Prešeren« iz Celja — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Pojeta mezzoso-pranislka Bogdana Stritar in b: • t Dimilo Merlak — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Signali — 18.33 Mladinska oddaja Interna 469 — 19.09 Lahko neč, otroci — 19.15 Minute s pevito Lidijo Kcdrlč — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Skupni proferam .TRT — 22.10 Radi Ste jih poslušali — 23.05 Literarni nokturno Drugi program So.05 Nadaljevalni tečaj nemškega jezika — 20.20 Izbrali smo vam — 21.20 Zabavni intermezzo — 21.30 Orgelsko delo Sebastiana Bacha — 22.00 Večer umetniške besede — 25.40 Koncert za klarinet in orkester — 23.00 Coc-tail jazza TOREK — 19. marca 8.08 Opemn matineja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Trio Borisa Franka s pevci — 9.40 Cicibanov svet in Pesmica za najmlajše — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tujo goste — 11.15 V ritmu današnjih dni — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Malo znr.ni Mozart — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalni orkester Rudolf Urbanec z vokalnimi solisti in zborom — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Pet minut za novo pesmico — 14.25 Lahka glasba slovenskih avtorjev — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.40 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Igra simfonični orkester RTV Ljubljana — 18.00 Turistični napotki za tuje goste — 18.15 Novi posnetki akademskega pevskega zbora — 18.45 Družba in čas — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevcem Vice Vukcvom — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Od premiere do premiere — 20.55 Pesem godal — 21.15 Deset pevcev — deset melodij — 22.15 Glasbena matineja — 22.15 Skupni program JRT — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Glasbene vinjete — 20.05 Svet in mi — 2iV20 Vedno lepe melodije — 21.20 Pesmi ameriških mornarjev — 21.40 Iz sonatnih zvezkov Mozarta — 22.00 Jugoslovanski zabavni ansambli in orkestri — 23.00 Dvesto let godalnega kvarteta SREDA — tft. marca 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in z^odb — 9.10 Slovenski pevci in ansambli zabavne glasbe — 9.45 Glasbena pravljica — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični nao-otki za tuje goste — 11.15 Slovenska narod-no-zabavna glasba za sredo dopoldne — 1?.00 Na današnji dan — 12 00 Simfonični plesi — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Operetni zvoki — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Igramo za razvedrilo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.45 Nnš podlistek — 16.00 Vsak dan za vas — 17.P5 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Odskočna deska — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 19.25 Pet minu za EP — 20.00 Stabat mater — za solo. zbor in orkester — 21.30 Vedno lepe melodije — 22.10 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno Druni program 14.05 Radijska šo\n za srednjo »topnjo — 14.35 Veseli akordi — 20.05 Okno v svet — 20.20 Radi jih poslušate — 21.20 Srečanje z zagrebškimi solisti — 21.40 Od skladbe do skladbe — 22.15 Kaj narodi pojo — 23.00 Razgledi po domači glasbeni literaturi ČETRTEK — 21. marca f!.(W Operna matineja — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Ansambel Milana Stanteta izvaja narodne pesmi — 9.40 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuio goste — 11.15 Revija jucoOovan^-ih pevcev zabavno jrla^be — 12.00 Na dn_ našnii dan — 12.10 Neka i odlomkov iz opere Lepa Vida — 12.30 Kmctiisk; nnsvoti — 12.40 Igrajo pihalni orkestri — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Izbrali smo vsm — l* "0 Glasbeni interme7tzo — 15.JO Majhen recital violončeli--t a Cirila Skerjanca — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Četrtkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Turistična oddaja — 18.45 Jezikovni pogovori — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevcem Arsenom Dedičem — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevcv — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Komorni večeri — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 20.05 Nadaljevalni tečaj italijanskega jezika — 20.20 Operni koncert — 21.20 Melodije po pošli — 22.20 Mod mojstri lahke glasbe — 23.00 Za ljubitelje in poznavalce PETEK — 2*». marca 8.08 Glasbena matineja s skladbami o pomladi — 8.55 Pionir ski tednik — 9.25 Jože Cerne poje narodne — 9.40 Iz glasbenih šol — 10.15 Pri vas dema — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Igramo za vas — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz virov ljudske glasbe — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Iz kraja v kraj — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Iz arhiva lahke glasbe — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Turistični napotki — 15.25 Glasbeni intermezzo — 15.45 Kulturni globus — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 13.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Zvoiini razgledi po zabavni glasbi — 18.45 Na mednarodnih križ-potjih — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Majdo. Sepe — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Glasbeni eocktail — 20.30 Pogovori o glasbi — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Iz opusa Sergeja Prokofjeva — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 14.05 Radijska šola za niijo stopnjo — 14.35 V plesnem koraku — 20.05 Radijska igra — 21.20 Francoske ljudske pesmi — 21.40 Koncert za deset instrumentov — 22.00 Festival v Bergenu 1967 Kino Kranj CENTER 16. marca amer. barv. VV film PREGANJANJE BREZ MILOSTI ob 15.30, 17.50 in 20. uri, premiera amer. barv. filma MURIETA ob 22. uri 17. marca premiera franc. barv. filma SVET BREZ SONCA ob 10. uri, amer. barv. film MURIETA ob 13. uri, ital. špan. barv. CS film SEDEM PIŠTOL ZA BRATE MAC GREGOR ob 15., 17. in 19. uri. nremiera franc. ital. barv. CS filma MAŠČEVALEC Z MEČEM ob 21. uri 18. n-nrca franc. barv. film SVET BREZ SONCA ob 16. in 18. uri, amer. barv. film MURIETA ob 20. uri 19. marca amer. barv. film MURIETA ob 16.; 18. in 20. uri Kranj STOR/.IC 16. marca amer. film POROČNIK INDIJSKE BRIGADE ob 16. uri, ital. špan. barv« CS film SEDEM PIŠTOL ZA BRATE MAC GREGOR ob 18. uri, angl. zah. nem. lilra USODNE ORHIDEJE ob 20. uri 17. marca franc. barv. film SVET BREZ SONCA ob 13.30. amer. barv. VV film PREGANJANJE BREZ MILOSTI ob 15.30, 17.50 in 20. uri 19. marca premiera francoskega filma DEMARKACIJSKA CRTA ob 16., 18. in 20. uri Stražišče SVOBODA 16. marca franc. barv. film SVET BREZ SONCA ob 8. in 10. uri, amer. film POROČNIK INDIJSKE BRIGADE ob 20. uri 17. marca amer. barv. film MURIETA ob 15., 17. in 19. uri Cerklje KRVAVEC lo. marca amer. angl. barv. CS film VRAŽJI FANTJE NA LETEČIH ŠKATLAH ob 20. uri 17. marca amer. angl. barv. CS film VRAŽJI FANTJE NA LETECAH ŠKATLAH ob 17. in 19.30 Kamnik DOM 16. marca zah. nem. jug. barv CS film SUT ob 17.3« in 20. uri 17. marca zah. nem. jug. ban-. CS film SUT ob 15. in 17. uri, premiera francoskega filma DEMARKACIJSKA CRTA ob 19 uri Jesen*covj*-Mo»strnna 16. marca sovjetski film JUNAK NAŠEGA ČASA 17. marca italijanski film MANDRAGOLA Kranjska fora 16. marca franc. barv. CS film FANTOMASOVA VRNITEV 17. marca francoski film NA STRANSKIH POTEH Kamnik DUPUICA 17. marca ital. film RINGO IN NJEGOV REVOLVER ob 15., 17. in 19. uri ftkofja Loka SORA 16. marca ital. špan. meh. barv. CS film ZLATA KOŠUTA ob 18. in 20. uri 17. marca ital. špan. meh. barv. CS film ZLATA KOŠUTA ob 13., 17. in 20. uri 18. marca amer. film POROČNIK INDIJSKE BRI-CVDF. ob 18. uri 19. mTcn nem. angleški film SKRIVNOST RUMENIH NARCIS ob 20. uri GLAS * 22. STRAN SPOREDI OGLASI SOBOTA — 16. marca 1968 Televizija SOBOTA — 16. marca 9.40 TV v šoli, 14.50 TV v Soli (RTV Zagreb) — 17.05 TV kažipot, 18.00 TV obzornik [RTV Ljubljana) — 18.20 Mladinska igra (RTV Beograd) — J9.20 Zanimivosti trideset let našega stoletja, 19.45 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.35 Zagreb 63 (RTV Zagreb) — 22.00 Mirno spite •— humoristična oddaja (RTV Beograd) — 22.50 Modna revija, 23.10 Zagreb 68 — nadalje, vanje prenosa, 0.15 Poročila (RTV Zagreb) — Drugi spored: 18.00 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) — 18.20 Mladinska igra, 19.30 Sprehod skozi čas (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV NEDELJA — 17. marca 9.10 Kmetijska oddaja v madžarščini (RTV Beograd) ~ 9.30 Poročila (RTV Ljubljana) — 9.35 Dobro nedeljo voščimo z Beneškimi fanti (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Beograd) — 10.45 Vijavaja-ringa-raja, 11.30 Milo za drago — film, 14.15 Rokomet za ženske Jugoslavija : Nizozemska, 15.15 Rokomet Partizan : Du-kla (RTV Zagreb) — 16.05 Mednarodno tekmovanje v alpskih disciplinah na Jaho-rini (RTV Beograd) — 17.35 TV kažipot, 17.55 Morski svetilnik (RTV Ljubljana) — 18.35 Osa — humoristični kabaret (RTV Zagreb), 18.55 Cik cak, 19.10 Gora skrivnosti, 19.40 Prinčeve norčije (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.45 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.50 Quiz (RTV Beograd) — 21.50 Športni pregled (JRT) — 22.20 TV dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: 21.00 Spored italijanske TV t__ ' PONEDELJEK — 18. marca 9.40 TV v šoli, 10.35 Ru čina (RTV Zagreb) — 11.00 J>snove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.50 TV v šoli, 15.45 Ruščina (RTV Zagreb) — 16.10 Angleščina, 16.45 Madžarski TV pregled JRTV Beograd) — 17.00 Porodila, 17.05 Mali svet (RTV Zagreb) — 17.30 Od zore do mraka, 18.00 TV obzornik, 18.30 Poklici v prometu (RTV Ljubljana) — 18.50 Reportaža (RTV Zagreb) — 19.20 Znanost in mi, 19.40 Vokalno instrumentalni solisti (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik, 21,35 Teme z variacijami (RTV B-ograd) — 22.05 TV dnevnik (RTV Beograd) — DrugI spored: 18.0# Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) — 18.20 Znanost (RTV Beograd) — 18.50 Reportaža, 19.20 TV pošta, 19.45 TV prospekt>(RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV TOREK — 19. marca 9.40 TV v šoli, 10.35 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.50 TV v šoli, 15.45 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbo (RTV Beograd) — 17.40 Poročila, 17.45 Risanke, 17.55 Oblikovanje slovensko knjižne norme, 18.20 Kolesarska dirka Milano—San Remo, 19.00 Med smučarskimi veterani, 19.15 Svet na zaslonu, 20.00 TV obzornik, 20.30 Beseda o kanadskem filmu Na suhi zemlji, 21.50 Kulturna panorama, 22.30 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.C9 Poročila, 18.05 Tedenska kronika, 18.20 Svet na zaslonu, 19.00 Biseri glasbene literature, 19.15 Oddaja o premetu, 19.45 TV prospekt. 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV SREDA — 23. marca 15.30 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 15.45 Poročila, 15.50 Zdravnik v hiši — lutkovna oddaja (RTV Ljubljana) — 16.20 Kje je, kaj je (RTV Beograd) — 16.35 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 16.55 Direktni prenost konference ZK mesta Zagreb (RTV Zagreb) — 18.20 Ne črno nc belo (RTV Beograd) — 19.05 Popularna glasba (RTV Skopje) — 19.45 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Rezerviran čas (RTV Zagreb) — 21.15 Cik cak (RTV Ljubljana) — 21.20 Ekran na ekranu (RTV Zagreb) — 22.20 Bel-fegor — film (RTV Ljubljana) — 22.50 Zadnja poročila — Drugi spored: 21.00 Spored italijanske TV Četrtek — 21. marca 9.40 TV v šoli, 10.35 Nemščina (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina (RTV Beograd) — 14.50 TV v šoli, 15.45 Nemščina (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 17.10 Poročila, 17.15 Tik tak (RTV Ljubljana) — 17.30 Oddaja za otroke (RTV Beograd) — 18.00 TV obzornik, 18.20 Akademski pevski zbor Tone Tomšič, 18.45 Kaleidoskop (RTV Ljubljana) — 19.05 Prenos fz ateljeja 212 (RTV Beograd) — 19.45 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.35 Rezerviran čas od Ljubljane do Snežnika — Zadnja porečila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 21.00 Spored italijanske TV PETEK — ti. marca M0 TV v šoli (RTV Zagreb) j— 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14 50 TV v šoli (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 17.25 Poročila, 17.30 Moj prijatelj Flicka, 18.00 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 18.20 Glasbeni zaslon (RTV Beograd) — 19.05 De Lacroix — film, 19.35 Niso samo rožce rdeče, 19.55 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 CLk cak, 20.35 Resnica — film, 22.35 Koncert rosne glasbe (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) — 18.20 Mladinski koncert (RTV Beograd) — 19.05 Objektiv 350, 19.55 Propagandna oddaja, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV Prodam ,/ Loterija Srečke s bo zadele končnicami Ndin 90 8 54530 500 67600 1000 61100 400 3622C0 10.003 1 4 05521 404 45331 1004 53C41 404 399531 2004 72 10 15072 510 1C9S2 4C0 67812 400 642102 30.000 8CSC12 2000 3 4 00793 504 30163 504 35533 1004 4CSSS3 2C04 624 100 254C4 400 82104 500 93204 1000 646524 20C0 831694 10.000 915174 100.000 95 8 46145 400 66535 500 034755 2000 06 8 36 8 17366 400 133536 2008 27 20 37 10 597 50 74457 500 028367 2000 172427 50.020 78 8 E"r8 200 14 61, Naklo 1221 Prodam lepo SEME črne detelje. Breg ob Savi 8, Kranj 1222 Prodam mlade JARCKE, desnice. Ogled vsak dan v popoldanskem času. Križnar Slar>e, C. m Tita 115, Jesenice 1223 Prodam MOTOR puch, 250 ccm, odlično ohranjen, za rabljen FIAT 750. Razliko ^Plačam. Naslov v oglasnem oddelku 1224 prodam SLAMOREZNICO » Puhalnikom in ŠKROPILNO-1 priključek na BCS. Tc-ran Mrko, Duplje 4 1225 frodam skoraj nov ŠIVAL-£l STROJ jax. Kaltenekar "anc, škofjeloška 7, Kranj 1226 Prodam VOZ SENA, nekaj krmilne PESE in drobni KROMPIR. Orehovlje 16 pri Predosljah 1227 Dobro ohranjen prenosni AVTOTRANSISTOR z UKVV, Primeren tudi za fiat 600, staro kmečko MIZO iz trdega le-JJ- e^ktrično strešno STO-J*LO ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku 1228 irodum AVTO fiat 750. Jgled vsak dan popoldan, leran Srečko, Kranj, Savska **a 32 1229 Zaradi odhoda k vojakom Prodam MOPED T-12 s 60M 'lornetri po ugodni ceni. Pe-Mc Janez, Šenčur 56 1230 teton Am kosov rab,je: V^°^E bobrovec in desni JJJttjJV ŠTEDILNIK. Hrova-l!n.- Kutinov bek a 6, Kranj-Ore-1231 Zelo dobro ohranjen AUĐl Ugodno prodam. Naslov v °g'asnem oddelku 1232 Prodam HIŠO in 3 ha zemlje, travnik in gozd. Poizve *e pri Podobniku Janezu, Podjelovobrdo 9, Sovodeni 1233 Prodam kuhinjsko OPRAVO — skoraj novo. Piškar Rezka, Begunje 110, Gor. 1234 Prodam VOLA, težkega 400 kilogramov. Podreča 28, Medvode 1235 Ugodno prodam kompletno SPALNICO z 2IMNICAMI. Ivec, Komcnskcga 1 I. Kranj, ogled od 15. — 18. ure 1236 Prodam lepo zaraščen GOZD med Vogljami in letališčem. Naslov v oglasnem oddelku 1237 Prodam ZASTAVA 750, letnik 1966, prevoženih 23.000 km, dobro ohranjen. Ogled vsak dan: Pot na Jošta 17, Kranj — Stražišče 1238 Prodam KRAVO s TELETOM. Odlično mlekarico. Za-draga 17, p. Duplje Graditelji stanovanjskih hiš Pravočasno si preskrbite cement, apno, zidake, strešno kritino in ostali gradbeni material, ki ga nudi MURKA poslovalnica Zeleznina Lesce. Prodam MOPED T-03, eno leto star, prevoženih 4500 km. Zupan, Radovljica, šercerje-va 2 1258 Prodam 4 PARSICKE, PROSO i.n borove PLOHE. Pete! i n.k ar, Suhadole 21, Komenda 1259 Prodam BIKCA, starega 14 mesecev. Demšar, Selca 50 1260 Prodam kompletno pohištvo za dnevno sobo, RADIO, ŠIVALNI STROJ singer, visečo kuhinjsko OMARO s pullom. Trata 7 — kolodvor, Sk. Loka 1261 Prodam SEME črne detelje. Sr. vas 23, šemčur 1262 HLADILNIK himo prodam. Koncilja, Kokrica 93 Kranj 1263 Prodam SEME črne detelje ♦n traktorsko KOSILNICO laverda. 01j*evok 19, Preddvor 1204 Prodam 6000 m* orne ZEMLJE, (dve parceli po 3000 m:). Kranj, Britof 85 1265 MOPED T-12, skoraj nov, prodam. Preddvor 6 1266 Prodam VVV-1200 v dobrem stanju. Kranj, Smledniška 13 A - 1267 Prodam mali AVTO — mi-val, dvosedežni, 175 ccm v voznem stanju. Klanec 28, Komenda 1268 Prodam novo, takoj vsiljivo sianc/vanjs&o hišo na Kok-rici pri Kranju. Interesenti naj se /glasijo v Bašlju 22. Preddvor 1269 Prodam JABOLKA; Cerklje 48 1270 DeinnČiČV ,ražnJiči, klobase na žaru, plošča ala ™**> Pleskavica itd. imaSvCCUl-'ele 8°stl,ne DELFIN (za Delikateso), ki "na v svoji kuhinji urejen žar na oglje. ure dalje do 20. ure dobite specia- V*ak dan od 17 ,,tete na žaru. Prodam TELEVIZIJO »čajev ec«, šivalni STROJ bagat, PEC gorenje, vse novo in SOBNO OPRAVO. Biček Janez, Lesce 166 1271 Prodam ali zamenjam lepo ohranjen pogrezljiv ŠIVALNI STROJ za klavirsko HARMONIKO. Zvelc, Titova 31, Jesenice, vhod zadaj. 1272 Prodam dva BIKCA in težko brejo KRAVO. Britof 52, Kranj 1273 Prodam SENO in OTAVO. Povije 9, Golnik 1274 Prodam kuhinjsko KREDENCO in pisalno MIZO. Pa-jič, M. Pijadc 11, Kranj 1275 Prodam DIVAN z žimnico, MIZICO, dva STOLA in peč-ne KLOPI — macesnove. Mizarstvo, Lahovče 66, Cerklje 1276 Prodam PLOŠČE 40x40 za tlaku. Lilije d\ oi išč. Naslov v oglasnem oddelku 1277 Prodam PRAŠIČKE, 6 tednov stare. Bukovica 20, Vodice 1278 Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Sp. Brnik 46, Cerklje 1279 Prodam SEME črne deu lje. Zalog 41, Cerklje 1280 Prodam SEME črne detelje. Šmartno 7, Cerklje 1281 Prodam PUNTE; Dvorje 40, Cerklje 1282 Prodam ŠIVALNI STROJ bagat, še nerabljen. Dolinšek, Lenart 3, Cerklje 1283 Prodam KRAVO, ki bo četrtič teletila. Zalog 38, Cerklje 1284 Prodam otroški kombiniran VOZIČEK in klavirsko HARMONIKO — 70-basno. Gaser, St. Rozmana 3, Kranj 1285 Prodam FIAT 750, letnik 1965. Ogled v soboto popoldan. Kranj, Stražišče, Skokova 9 1239 Ugodno prodam kvalitetne žlindrine ZIDAKE. Kranj — Jezerska c. 84 1240 Prodam KONJA, dve leti starega, vprežno KOSILNICO in cementne PODSTAVKE za kozolec. Nasovče 15, Komenda 1241 Kupim Kupim njivske in travniške BRANE, lahko slabe. Hrasc 31, Lesce 1243 Kupim MIZO za vrtanje in kuhinjsko kredenco. Naslov v oglasnem oddelku 1244 Kupim hišico l nekaj zemlje na Gorenjskem v bližini Save. Ponudbe poslati pod »SAVA« 1245 Kupim dobro ohranjen BILJARD — avtomatični. Ponudbe poslati pod »Biljard« 1246 Kupim VOLA, 500 kg težkega. Podbrczje 103, Duplje 1242 Ostalo V nedeljo, 10. 3. 1968, od 17.10 do 17.25 amo na poti Iz Vodic do Podreče izgubili rdeč okrogel stol. Poštenega najditelja prosimo, da ga pro- ti nagradi odda na matični urad v Vodicah. 1247 FANT, miren, pošten, star 29 let, ki ima službo v Kranju s stanovanjem, želi spoznati sebi primerno dekle z dežele, staro 25 — 27 let. Ponudbe poslati pod »gradim lasten dom« 1248 Lotrič Janez preklicujem, kar sem neresničnega in žaljivega govoril o Erženu Francu iz Podlonka dne 8. 9. 1967 in sredi januarja 1968 v gostilni Jclenko na Cešnjici. 1249 Mlajšo upokojenko ali tovarniško delavko iščem za pomoč na majhni kmetiji. Hrana in stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku 1250 Službo dobita dva kvalificirana TESARJA. Sršen Miha, tesarstvo, Sp. Brnik 62, Cci k-Ije 1251 Nujno potrebujem 500.000 S din posojila, vrnem 600.- za eno leto. Ponudbe poslati pod »20 V 1252 Dam SOBO mlajši upokojenki ali starejši delavki na dve izmeni za varstvo enega otroka v bližini Kranja. Ostalo po dogovoru. Naslov v ogl. oddelku 1253 Iščem tesarskega pomočnika ter vajenca ali delavca za priučitev. Kranj, Jezerska 118, Skodlar 1254 Oddam opremljeno SOBO dvema fantoma. Naslov v oglasnem oddelku 1286 Za pomoč na mali kmetiji dam hrano in stanovanje tovarniški delavki. Kranj, Ru-tigajt\a 3 1287 BLED — Jermanka Rečica, 10. 3. 1968 sem izgubila ZLATO VERIŽICO. Prosim poštenega najditelja, da jo vrne proti nagradi na upravd VODOVODA Bled, ker mi jI drag spomin. 12881 ROLETE! Lesene, plastlčnel platnene, aluminijaste za vej zana okna in struženje par« keta naročite pri SPILERJUJ Radovljica, Gradaikova 9! tel. 70 - 046 112J Iščem nujno žensko za var«, stvo dveh predšolskih otrok} Jurina, Kebetova 18 4, Kranj 1112 Prireditve GOSTILNA ZARJA Trboj* priredi v nedeljo, 17. 3. 1968J zabavo s plesom. Igral bo TRIO FRENKY. Vabljeni! 1255 PROSVETNO DRUŠTVO Ve les ovo uprizori dne 17. 3. 1968 v Cerkljah ob 15. uri komedijo VDOVA ROSLINKA in ob 19. uri istega dne v Naklem 1256 Gostišče pri JANCETU vas vabi v soboto in nedeljo na zabavo s plesom. V soboto igra ŠENCURSKI KVARTET, v nedeljo pa TRIO METODA iz Ljubnega. Vabljeni! 1257 ZADNJI PLESNI TEČAJ V TEJ SEZONI! Začetniški plesni tečaj se bo začel 19. marca, nadaljevalni tečaj pa 25. marca, obakrat ob 18.30 v Delavskem domu v Kranju vhod 4/1. — Ne zamudite vseh družabnih plesov. Razpisna komisija pri osn. soli Lucijan Seljak Kranj RAZPISUJE: 1. delovno mesto ravnatelja — zahtevana je srednja, višja ali pedagoška izobrazba in najmanj 10 let dela v presveti; 2. delovno mesto pomočnika ravnatelja — kandidat mora imeti srednjo, višjo ali visoko pedagoško izobrazbo in najmanj 5 let prakse v pfosveti. Kandidat mora biti družbeno aktiven in mora izpolnjevati splošne pogoje. Rok za vlaganje prošenj je 15 dni po objavi razpisa. Prošnje te vlagajo pri razpisni komisiji. Po hudi in težki bolezni nas je v 66. letu starosti za vedno zapustila naša dobra mama, stara mama Marija Lombar roj. Močnik Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, 17. marca 1968, ob 16. uri izpred hiše žalosti na pokopališče na Kokrici. Žalujoči: mož Franc, hčerka Lojzka, Mara; por. Jakopin, Angelca; por. Golobic, sinova Franci, Stane z družino in drugo sorodstvo. Kokrica, Kranj, Jesenice, Bled, 15. marca 1968 GLAS Zmaga in poraz na Ravnah SPCRT SOBOTA — 16. marca Na Ravnah na Koroškem je bilo v nedeljo srečanje plavalcev in namiznoteniških igralcev Kranja in Raven. V plavanju so imeli več uspeha plavalci in plavalke iz Kranja, ki so osvojili 17 prvih mest od 19 možnih. Rezultati sicer niso najboljši, ker so Kranjčani prispeli na tekmovanje po dolgi vožnji šele tik pred začetkom tekmovanja. Najuspešnejši so bili Pečjakova, Porentova, Nadi- rjp v • v v Trzicu Na prvenstvu strelske družine Anton Štefe Tržič je nastopilo 22 tekmoval cev. Zmagal je Rusija pred Zupanom in Kod rom. Na družinskem tekmovanju za zlato pušči co pa je nastopilo 19 tekmovalcev. Za občinsko tekmovanje »,e je uvrstilo 15 strelcev, ki so dosegli predpisano normo 210 krogov od 300 možnih. Vrstni red: 1. Rustja, 2. Koder, 3. štamcar itd. D. Humor Končano je zimsko rokometno prvenstvo Slovenije V hali Tivoli v Ljubljani se je pred kratkim končalo letošnje zimsko republiško rokometno prvenstvo. Gorenjska predstavnika Tržič in Kranj sta na zadnjih srečanjih dosegla naslednje izide: Tržič : Slovan 11:10 (4:6) Kranj : Novo mesto 16:9 (8:5). Končni vrstni red: 1. Slovenj gradeč, 2. Celje, 3. Piran, ...5. Tržič, 11. Kranj. D. Humer Za pokal Trsta v vaterpolu Triglav : Primorje V nedeljo ob 18. uri se bosta v zimskem bazenu v Kranju pomerili mladi moštvi Primorja iz Reke in domačega Triglava za pokal Trsta. Obe ekipi doslej še nista bili premagani in se prav zaradi tega pričakuje zelo zanimivo srečanje. Mlada ekipa Triglava bo tokrat nastopila z naslednjimi igralci: Zupane, Podveršček, Mi-lovanovič, Kodek, Velika-nja, Balderman, šorli, Judež, Brezec in Urbane. P. Didić žar in J. Slavec, ki so osvojili po dve prvi mesti. V srečanju namiznoteniških igralcev pa so bili boljši domačini. Le v srečanju članov so zmagali Kranjčani. Zmagovalci — plavanje: moški 4CD m prosto: Nadižar (Kranj), 2!)0 m prsno: Zupane (Kranj), 1C9 m delfin: Slavec (Kranj), 100 m hrbtno: Nadižar (Kranj), 100 m prosto: K o'mik (Kranj), 400 m mešano: Ereznškar (Ravne); ženske 4f:!J m prosio: Virnik (Kranj), 2?'J m prsno: Svarc (Kranj), 1C0 m delfin: Mihelič (Kranj), 100 m hrbtno: Pečjak (Kranj), 2C0 m mešano: Pečjak (Kranj); pionirji 59 ci prosio: Svegelj (Kr:v\5), r" m prsno: Stariha (Kranj), 50 m delfin: Slavec (Krr.n')( 53 m hrbtno: Slavec (Kranj); pionirke 59 m prosio: Porenta (Kranj), 50 m prsno: Pujnlnar (Kranj), 50 m dellin: Jchar (Ravne), 50 m hrbtno: Porcn'.a (Kranj). Namizni tenis — člani: Kranj A : Ravne A 5:4, Kranj B : Ravne B 3:5; pionirji: Kranj : Ravne 3:5, pionirke: Kranj A : Ravne A 0:3, Kranj B : Ravne B 2:3. P. Didić Ekipa Planike v finalu Na ekipnem sindikalnem brzopoteznom prvenstvu Kranja v šahu je zmagala ekipa Planike v postavi Matjašič, Krek, Rozman, Pogačnik, Kavčič in Stegne, ki je zbrala 17,5 točke. Sledijo Tekstil-indus 15, Sava 13, Jelovica Skorja Loka 7,5 in BPT Tržič 7. Ekipa Planike se bo v finalu pomerila z zmagovalcem jesenidke in radovljiške skupine za prvi dve mesti, ki zagotavljata udeležbo na sindikalnem prvenstvu Slovenije v Portorožu. V. B. Smučarske prireditve na Goren Pred nedeljskimi dogodki na gorenj Čeprav se zima bliža svojemu koncu, bo Jutrišnja nedelja zelo bogata s smučarskimi prireditvami, tako, da lahko trdimo, da bo v nedeljo tekmovalo na raznih terenih in skakalnicah rekordno število tekmovalcev v vseh treh smučarskih disciplinah. V Planici bodo tekmovali skakalci za naslove državnih prvakov (inladmci), člani pa za republiškega prvaka. V Ratečah se bodo zbrali tekači na tradicionalnem tekmovanju za memorial Janeza Rožica, na Krvavcu pa se bodo v tradicionalnem tekmovanju za pokal gostinskega podjetja Krvavec pomerili v mednarodnem veleslalomu člani in članice. Spored prireditev pa bodo popestrili še smučarski veterani, ki se bodo že danes pomerili na Viševniku. Prav za to tekmovanje je med bivšimi reprezentantl veliko zanimanje, saj se je prijavilo presenetljivo rekordno število bivših državnih reprezen-tantov z Mulejem, Matevžem Lukancem in drugimi na čelu. V PLANICI 150 SKAKALCEV \ S tekmovanjem za državno Prvenstvo v skokih bodo v Planici najprej pričeli mlajši mladinci, ki se bodo pomerili na 40-metrski skakalnici. Največ možnosti za naslov prvaka ima nedvomno letošnji republiški prvak petnajstletni Kranjčan Kobal Klemen, ki je ta čas dokaj dobro pripravljen, kar je dokazal tudi na tekmovanju preteklo nedeljo v Franciji. Resni tekmeci mu bodo nedvomno le klubski kolega F. Mesec, Danilo Pudgar iz Črne in Loštrek iz Logatca. V konkurenci starejših mladincev, ki se bodo pomerili za prvaka na 65-motrski skakalnici, pa bodo imeli nedvomno glavno besedo trije Jeseničani: Krznarič, Pagon in Demšar. Po trenutni pripravljenosti dajemo več prednosti Karlu Krznaricu. člani se bodo pomerili prav tako na 65-motrski skakalnici za naslov republiškega prvaka. Na startu bodo domala vsi naši najboljši skakalci razen Zajca in Mesca, ki bosta to nedeljo še vedno na Norveškem in bosta jutri nastopila na vsako leto najbolj kvalitetni prireditvi leta na Holmonkolnu, kjer se vsako leto zberejo vsi najboljši skakalci sveta Danes v zimskem bazenu Triglav : Ljubljana Nocoj sc bo nadaljevalo tekmovanje v zimski vaterpolo ligi za prvenstvo Slovenije in se tudi zaključilo Z odločilnimi srečanji, med katerimi bo najpomembnejše za prvo mesto med domačim Triglavom in Ljubljano. Pričakuje se lepa in zanimiva igra, čeprav imajo domači vaterpolisti veliko več motnosti za osvojitev prvega mesta. V borbi za drugo mesto bosta nastopili ekipi Triglava II in Kopra. Druga ekipa Triglava je velik favorit v tem srečanju. Za peto mesto pa se bosta pomerila Neptun in Ljubljana II. Razpored tekem je naslednji: Triglav I : Ljubljana I ob 19. uri, Triglav II : Koper ob 20. uri in Neptun : Ljubljana II ob 21. uri. P. Didić V^£«^ Kodek, F. Rebolj, Monorlč, jskeitt skih smučiščih ter najmanj 100.000 gledalcev. Kdo so kandidati za prvaka? Glede na trenutno priprarije-nost bi dali prednost P^m Stefančiču, ker pa je prvenstvo na manjši skakalnici, bosta imela po vsej pri/«" glavno besedo Pečar in Sm°* lej, ki sta specialista za 60-metrske skakalnice. Med kandidate pa lahko štejem0 še Eržena, ki pa ni trenutno najboljši. Vse te tekme v Planici bodo tudi hkrati zadnje preizkušnje pred P*, membnimi mednarodnimi tekmovanji v dolini pod P^n* cami, saj bo že čez teden dni v Planici tradicionalno tekmovanje za pokal Kongs-berg in memorial Janeza Polde. ROŽIČEV MEMORIAL V RATEČAH Tekači bodo z nedeljsko tekmo za Rožičev memonal v Ratečah v glavnem končali letošnjo sezono. Prireditelj tekmovanja SD Jesen** na čelu s prizadevnimi Rate/ čani, pričakuje razen vsen najboljših domačih tekačev (razen treh tekmovalcev * Raven, ki bodo tekmovali V Italiji) še odlične Astrljce n3 čelu z Andrejem Juncem tef dve ekipi iz Italije. Start °° ob 9. uri pred gostiščem Mojmir. NA KRVAVCU SAMO ČLAN* IN ČLANICE Čeprav je bilo prvotno do* ločeno, da bodo nastopil' J pokal Krvavca tudi mladin0* in mladinke, so se organ'2** torji pri SK Triglav odlog« da se bodo lotos zaradi |P vilnih prijav pomerili J krvavških smučiščih v veleslalomu samo člani in člani' ce. Za ekipni prehodni P° ^ bodo šteli dva člana in članico. Tekmovanje se F? začelo ob 10.30. Glede na J* ker to nedeljo ni v Jugoslaviji nobenega večjega tekm vanja v alpskih discipbn3^; pričakujemo na Krvavcu ou lično zasedbo z najboljs"^ člani in članicami tako, bo prireditev dokaj kval'te na. j. Javornik Izdaja in tiska CP »gorenjski tisk« Kranj, *■ roška cesta 8. - NjjJJ uredništva in uprave W j Kranj, Trg revolucije uredništva in uprave Kranj, Trg revoluc, j (stavba občinske sku£p# ne) — Tek. račun pn v Kranju 515-1-135. ~ *3 redakcija Z1'0 lefoni: 21-860; uprava Usta, JjJ looglasna ln naroC»»* služba 22-152 - Najg, na: letna 24.-, PoI,^cX 12.— N din. Cena posj«* nih številk 0.40 N ^ Inozemstvo 40.00 N Mj" AQ Mali oglasi beseda OP 1 N din. Naročniki W L 10 »/o popusta. Nep^ oglasov ne objavljam0.