g e o g r a f s k i o b z o r n i k42 43 je, da so se do danes razmeroma dobro ohranile, saj so manj ugodne naravne razmere (pomanjkanje ro- dovitnih kmetijskih zemljišč in oskrba z vodo) onemogočale intenzivnejšo rabo teh pokrajin. Končen sklep glede izbora lokacij za EMK je predlog, da naj bodoči inve- stitor podrobneje preuči naslednji potencialni območji. 1. Lokacijo na širšem območju Po- stojnske jame (na robu kotline: na relaciji Pivka jama – Predjamski grad), kjer že obstaja primerna infrastruktu- ra, na katero se lahko naveže celovita in kakovostna (naravna in kulturna) dodatna ponudba v neposredni bli- žini same Postojnske jame kot uve- ljavljene in svetovno znane "blagovne znamke". 2. Lokacijo na območju Škocjanskih jam, kjer bi tako prišlo do nadgrad- nje ponudbe in navezave na Škocjan- ske jame, ki so vpisane v seznam sve- tovne dediščine UNESCA. Končna diskusija je dala predloge še za nove možnosti iskanja lokacij bo- dočega muzeja. Največ predlogov je bilo za lokacijo na območju ostankov gradu Hasberg, za kar so se zavze- mali tako domačini Planine kot tudi predstavniki Zavoda za varstvo na- rave. Kot alternativa je bila omenje- na tudi lokacija v okolici Vilenice in še nekaj drugih, vendar sta bili ob koncu poudarjeni in izpostavljeni predvsem širši lokaciji Postojne (z neposredno okolico) in Škocjanskih jam. Ob tem ostaja odprto tudi vprašanje vsebinske zasnove tovrstnega muze- ja, saj bo njegova vloga lahko bistve- no pripomogla k prepoznavnosti kra- škega površja in kraške geografije na- sploh v Evropi in svetu, hkrati pa bo pripomogla k izboljšanju turistične ponudbe regije in Slovenije. Barbara Lampič in Irena Mrak Ustanovitev Društva geografov Pomurja 18. november 2005 je bil za pomur- ske geografe velik dan: na Osnovni šoli Turnišče je namreč potekal ustanovni zbor Društva geografov Pomurja. Po- časen razvoj regije, številni okoljski problemi ter neizobražena javnost med pomurskimi geografi že lep čas vzbujajo nejevoljo ter občutek nemo- či. Tako smo se odločili združiti svoje moči v okviru ustrezne stanovske organizacije ter s svojim strokovnim znanjem prispevati k nadaljnjemu, traj- nostnemu razvoju regije. V prvem letu delovanja si bomo pri- zadevali pridobiti nove člane, spon- zorska in donatorska sredstva, prija- vili se bomo tudi na različne razpise, preko katerih bi si društvo zagotovilo ustrezna finančna sredstva za svoje nemoteno delovanje. Društvo se bo vključevalo tudi v obravnavo aktual- nih problematik v domači regiji, rele- vantnih z geografske stroke, ter si pri- zadevalo za njihovo ustrezno reševan- je, hkrati pa bo prispevalo k izobra- ževanju pomurske javnosti. Ker pa je potrebno primeren odnos do okolja razvijati že od otroštva, se bomo sku- paj z učitelji geografije na pomurskih osnovnih in srednjih šolah zavzemali tudi za popularizacijo geografije med mladimi. V društvu ne bomo pozabili niti na pripravo strokovnih predavanj ter družabnih srečanj. Ob tej priložnosti bi se v imenu Dru- štva geografov Pomurja še enkrat za- hvalila vsem, ki ste nam ob ustanovitvi društva izrazili iskrene čestitke ter nam zaželeli uspešno delovanje. O dejavnostih društva bomo sproti po- ročali tudi na Geolisti. Tatjana Kikec Zadnja jesenska ekskurzija Ljubljanskega geografskega društva v letu 2005 Savska ravan (19. november 2005; strokovni vodja: mag. Jernej Klemen, prof. geografije na Srednji zdravstveni šoli Ljubljana) Savska ravan je največja sklenje- na ravnina v slovenskem alpskem svetu, na kateri se križajo številni interesi glede rabe prostora. Občut- ljivost podtalnice na Sorškem polju smo si ogledali na primeru nekda- nje gramoznice pri Retečah. Po iz- gradnji hidroelektrarne v Mavčičah je zaradi povišanega nivoja talne vode celotno gramoznico zalilo. Jezerce v njej je postalo priljubljeno kopališče za okoliške prebivalce. Zaradi zasipa- vanja se danes bajer v manjši meri uporablja le še za ribolov. poročilo, novice "25. februarja 1915 je prvič stekel tok v električne daljnovode iz HE Završnica pri Žirovnici" (Slovenec, 27. 02. 1915; foto: Irma Potočnik Slavič). g e o g r a f s k i o b z o r n i k44 45 Po postanku v Kranju, kjer smo se seznanili z vplivom industrije na razvoj mesta, smo se odpravili na Jesenice. Nekdaj značilna rdeča železarska meg- lica nad Jesenicami je le še spomin, saj na Beli že od leta 1987 obratuje so- dobna jeklarna Acroni z elektroplavži. Dokazi o dolgoletnem obratovanju starih jeseniških plavžev pa kljub temu ostajajo prisotni v okoliški prsti in na ometih zgradb. Ti so zaradi železove- ga in premogovega prahu ter dušiko- vih oksidov porjaveli. Industrijski raz- voj je na Jesenicah pustil pestro narod- nostno in versko strukturo. V novej- šem času je pripomogel k nekoliko večji rodnosti, kot je na splošno zna- čilna za Slovenijo. Določen socialni fenomen je pojav hokeja na ledu, ki se je na Jesenicah začel v bližini današnje dvorane Pod- mežakla (predel, imenovan Kurja vas). Hokej kot izjemno priljubljen šport poznajo mnoga (nekdanja) železar- ska mesta po svetu (Ostrava, Pitts- burg, Edmonton, …). Po zatonu že- lezarstva kot prevladujoče gospo- darske panoge v kraju sta v ospredje stopili špedicija in trgovina. Dediščino železarstva danes ohranja železarski muzej (v prostorih nekdanje Ruard- Bucellenijeve graščine) na Stari Savi, kjer smo si ogledali bogato železarsko zbirko, v kateri izstopajo makete moj- stra Marjana Dolinška, ki nazorno pri- kazujejo nekdanje fužinarske in žele- zarske obrate. Obiskali smo HE Moste, ki je bila zgrajena leta 1952, in je edina aku- mulacijska hidroelektrarna v Sloveniji. Njena strojna oprema je že zelo stara, saj je že dvakratno presegla obratovalno dobo. Kot potencialni problem je bila izpostavljena še ne- stabilnost pobočij na obeh brego- vih Save Dolinke: na levem bregu je ogrožena strojnica, na desnem bi lahko prišlo do zajezitve Save Dolin- ke, strojnico pa bi zalilo. Čeprav ima HE majhno instalirano moč (21,5 MW), pa je pomembna, ker proiz- vaja predvsem vršno energijo. Tu je tudi kamen spotike med zagovorni- ki in nasprotniki gradnje HE Moste 2 in HE Moste 3, ki bi vključevala tudi izravnalni bazen, kar bi poplavilo do- lino reke Save pod sedanjo pregra- do. Ali tistih nekaj megavatov (skupaj potem 50 MW) električne energije res odtehta dolino Save Dolinke ali pa bi jih lahko pridobili kje drugje? Na poti proti Ljubljani smo se ustavili na Aerodromu Ljubljana na Brniku. Letališče redno uporablja 12 letalskih prevoznikov, med katerimi ima kar 80 % delež Adria Airways. Zaradi predvidenega povečanja prometa na 1,6 milijona (leta 2010) oziroma na 2 milijona potnikov (leta 2015) je načrtovana širitev letališča. Projekt je odvisen tudi od nadaljnjega obstoja Adrie Airways na trgu letalskih pre- voznikov. Vabljeni, da se nam na prihodnjih eks- kurzijah pridružite tudi Vi. Fotografije z ekskurzij si lahko ogledate na: www.zrc- sazu.si/lgd, kjer je objavljen tudi pro- gram ekskurzij za pomlad 2006. Primož Pipan novice EKSKURZIJE LGD SPOMLADI 2006 ŽUMBERAK, 13. maj 2006. Vodja: Aleksandar Lukić, Oddelek za geografijo, Prirodoslovno-matematična fakulteta, Univerza v Zagrebu. Tema: Spoznavanje Žumberaka z regionalnogeografskega vidika. Več informacij o vsebini in načinu prijave na www.zrc- sazu.si/lgd/dejavnosti.htm in na primoz.pipan@zrc-sazu.si. Primož Pipan 60 m visoka betonska pregrada HE Moste (foto: Aleksandra Privšek).