Franc Kramberger: Orlovski zet v Brno 1922. V soboto 12. avgusta so prihajali nepreneboma poscbni vlaki s češkimi Orli in Orlicami tcr množico rivilnih \/.letnikov. — Obenem so se vršile na zletišču tekmc za nižji In višji oddelek. Udeležili so se jih Čehi, Jugoslovani, Amerikanci in Francozi. Belgijci se jih niso udeležili, ker imnjo svoj sistern za vaje. Tekmi je prisostvovalo na tisočc in li«oče občinstva na- tribunah. Bile so zelo hudc ter jc šlo 7-< mednaroden sloves; vsi tekmovalci so bili izborno pripravljeni. Kljub temu so Jugoslovani oz. Slovenci (kajti tekmovali so le odseki slovcnske podzveze) odnesli v višjcm oddelku prvo mesto, v nižjcm pa prvi dve mcvsli. - Pokazale so pa te tekme, da bo borba za mcdnurodno prvenstvo v telovadbi, ki je bila določena na pondeljek, zelo želo huda. — V soboto popoldne je bila glnvna skuišnja za nastop v ncdeljo. Zvečer je vladala po meslu tajnoslna ti.šina. v zraku je ležalo nekaj, kar je napovedovalo velifastvo prihodnjega dneva. Nedelja, 13. avgusht. glavni zlelni dan. Precej hlaiinn jutro nas je zbudilo iz spanja. Ni še izšlo solnce, polmrak je vladal po mestu. Ob pol 5. uri smo vslali. Nekako hlastno se je pripravljal vsak in oblačil, vsak je botel biti prvi gotov, vsi smo bili nestrpni v nekem lnjnostne.m pričakovanju. Ob 5.45 uri smo se zbrnli nn trgu pred ccrkvijo. Solnce je vzhajalo temnorumeno ter sc dvigalo ravno natl stolno cerkvjo brnsko in zdelo se je. kakor, da je cerkcv ožarjena od neke pos'cbne svctlobe. --- Zivabno je postalo po brnskih ulicah. Muožice Orlov in Orlic so korakale z vsch stcani z zastavami in godbami na čelu na zbirališče, ki je bilo ha cesti ob mcstncm parku Lužaukah. Ncštete množice ljudstva so se zgrinjale od všeh strani v mesto in valovile po ulicah. — Hiše so bile okrašene z zaslavami, nekatere z zelenjem, tramvajski promet j«i bil po nlicah, po katerih je Sel sprevod, ustavljen. Ob pol sedmih smo odkorakali na zbirališče. Pred od- hodom nas je zvczin načelnik še enkrat opozoril na disciplino in jugoslovanski ponos. »Naporov poln dan je za nas», je rekel, <toda pokažimo, da smo jugoslovanski Orel!» Nepotrebno je bilo pravzaprav to navdušenje, vedeli smo vsi, da gre tu za čast kaloličanstva in posebno za čast gugcslovanskega Orla in z njim Jugoslovanov sploh. Nobeneg;i straha pred napori, ampak veselje in razigranost ter trdnn volja. postaviti se in častno manifestrati pred svetom svoji' k:itoliško orlovsko prepričanje je bila misel nas vseh. Prepcvaje slovenske in hrvatske pesmi smo korakali po ulicali. pozdravljani od množice. Točno ob 8h sc je začel premikati obhod po mestu, ki sc je vil po ulicah eno uro daleč. Na čclu je jahal oddelek Oiiov na konjih, potem so vozili kolesarji, nnrodne lioše na konjih, žcne in dckleta v narodnih nošah z zastavami katoliškib žcnskih društcv, orlovski in orliški naraščaj (v kolikor je sodeloval ob zletnih dneh: 30. julija je bil posebej nuraščajski dan, pri katerem je nastopilo 12.000 obojega naraščaja v krojih!), za njimi inozemski gostje iz Evrope: Angleži, Belgijci, Bolgari, Francozi, Holandci, gpanci, Poljaki. -5vicarji, Amerikanci in za temi Jugoslovani. za vsemi lemi pa je nepregledna množica čeških orlov in Orlic v modrih srajcah razvrščeni po oddelkih in župah (okrožjih), z;i njimi nekateri civilni udeleženci in na koncu četa skautov. Solnce je že z vso močjo pripekalo. Od tlaka in zidovja je žarela skoro neznosna vročina. Ulice so bile polne ob<"-instva. Strumno, cel čas v pozoru je stopal zbor jugoslovanskib Orlov in Orlič, urejen v šesterostopih po četah. Množioe ^o nas pozdravljale in nam vzklikale, majale 7. /. robci in /. rokami. — Tu pa tam se jč oglasila slovenskn ali hrvatska pesem, ki jo je.Ijudstvo strmc poslušalo. Naprej in naprej med vzklikajocjo množico z razvitimi in iplapolajočimi zastavarni in ob zvokih koračnic. Češkoslovaški Orel, katoliki češkoslovaške republike, katoliki cejjega sveta so takrat slavili zmago svojega prepričanja. Nc snmo pri obhodu, vse dni so videli, d,a jih ]> velikanska množica, da katoliška zavest še ni umrla ali zaspala vkljub preganjanju in zapostavljanju. In Orel sam avantgarda. predstraža katoličanslva, je videl tiste dni uspeh svojega dela in užival sladko zavest, da vrši svojo dolžnost. Ob pol 11. uri smo prišli na zletišče. Tribune so zasedle množice ljudstva, telovadišče samo so napolnili Orli in Orlice ter narodne noše. V godbenem paviljonu desno-zapadne Iribune je bil postavljen ollar, pri katerem je služil sveto rnašo ob asistcnci škofov papežev nuncij nadškof Micara.  Pred tribuno so se postavile zastave in prapori, ki jih je bilo  260. Orgle je nadomeščala pomnožena vojaška gadba,  mašno pesem je pela vsa množica. Nekaj nad vse veličasl nega je bilo lo petje, ki se je dvigalo iz stotisoč grl proti jasnemu, vroremu polelnemu nebu. Velečastna pesem za hvale je bila, zahvala za vse dobro in lepo, kar nam je dalo  nebo, obenem pa glasna prošnja k Stvarniku: Daj nam mir in zavetje, daj nam srečo tukaj in potem tam pri sebi. — Solnce se je bližalo poldnevu in sipalo radodarno svoje žarke na nas in vso krasno okolico. .- Povzdigovanje. — Stotisoč in stotisoč zcmljanov poklekije, glave se sklonijo, roke skesano trkajo na prsa, srca izgovarjajo nemo prisego: Tvoji smo, Tvoji bočemo ostati do konca. — In kakor olajšane po tej zaobljubi vstane množiea in poje naprej pesem poveličevaivja Stvarniku Bogu. -- Rahcl veter je zapihljal in nam hladil od solnca ožarena lica, obcnem pa od našal slavospeve črcz griče in hribovje v daljavo po češkosovaški zemlji, kakor, da bi hotel oznaniti vsem, ki niso bili navzoči trenutek, ko so se množice poklonilc in zaobljubile svojemu Kralju.  Po ma.ši jc papežev nuncij Micara blagcslovil prapoic  češkoslovaškega in jugoslovanskega Orla in prapor, ki  so ga Američani poklonili češkoslovaškemu Orlu. Po bla goslovitvi je bila slovesna zaprisega ha prapore. Predsed nik češkoslovaške orlovske zveze br. dr. Stanek je nare koval prisego in za njim jo je ponavljala vsa množica. Stotisoči so dvignili roke in prisegli. da se hočejo z vsemi  svojimi' duševninri in telesnimi mofni boriti .za Njega, ki  je začetek in konec vsega. Nepopisno lep je bil pogled ta trenutek na zleti.šče, naši voditelji, škofje, so imeli solze v  očeh in marsikateri je jokal vesclja in navduSenja. Svela je bila ta prisega, posebno nam Orlom, ki stno jo tem bolj občutili, ker smo prisegli na svoj prapor, da se hočerno ž njim na cclu boriti do zadnjega, za vse, kar je .lepo in •dobro, da se hočemo boriti za pravico, da hočemo braniti rse In vsakogar pred krivico, da hočemo ostati Orli, zvesli Bogu in domovini. - -¦ Objela sta se oba prapora, češkoslovaški in jugoslovanski, sklenila s tem pobratimstvo za vse tisle, ki jim bosta simbol, in s tem sta sklenila nerazdružljivo vez med slovenskimi Ln hrvatskimi in češkoslovaškimi Orli, rned caškoslovaškim in jugoslovaBskim katoliškim Ijudstvom, pobratimstvo tudi med vsemi češkoslovaki in Jugoslovani. Ob 3. uri popoldne se je začela javna lclovadba. Celo popoldne so se valile množice na zletišče in napolnile tribune in stojišča pred njimi do zadnjega. Vstopnice so bile razprodane že ob 2h in seči so morali po rezervnih. Točno ob treh je z desnega godbenega paviljona veličastno zadonela slavnostna fanfara ter naznanila začetek nastopa. Skoz vrata na južni tribuni je prikorakala kolona telovadcev po 16 v eni vrsti, za njo druga in trctja in četrta, vse v krasno kritih vrstah. V sredini telovadišfia se je prva kolona cepila in korakala deljeno v dveh novih kolonab proti desnemu in levemu kotu, druga kolona je korakaln naravnost, tretja na levo in četrta na desno. Potem so se telovadci razvili v krasnem rajalncm pohodu v obliki križa in zvezde do razstopa k prostim vajam. Lep, nepopisno lep je bil ta pogled na to množico krepkih postav v telovadnih oblekah, povsod, kamor je poglcdalo oko v vzornem kritju. Koliko je bilo tu mlade sveže rnoči, pripravljene za boj, mla. de, sveže cnergije za napore in delo v boju za resnico in pravico in za svobodo katoliške cerkve. Raz načelniškega odra je vodil nastop načelnik CSO. Zagorelega obraza, bliskajočih oči, vendar miren, bre.7. najmanjšega znaka kake nervoznosti ali nesigurnosti ]<¦ dajal Knamenja z zastavo in povelja zraven njega stojpčemu trobentaču. Zategnjen, valovajoč in lepo doneč glns trobente je pripomogel k veličastvu nastopa. Pri prrih klicib so se nehote obrnile oči vseh proti trobentaču. Kdor Se ni videl velikib nastopcv, (a si po raznih opisih in pripovedovanjih ne more ustvariti slike in občutiti tistega, kar navdaja človeka ob takib prilikah. Težko je tudi najti besede, ki bi vsaj približno povedale vse to. Lepo je bilo, nad vse lepo je bilo to valovanje teles pri iz\rajanju prostib yaj. 4200 telovadcev je ob zvokih godbe izvajalo proste vaje, cel čas v vzornem kritju in ravnanju, sedaj v izpadib, sedaj v čepenju, potem spet v stegnjeni in skrčeni težni opori na tleh, enkrat roke v odročenju, potem predročenju in spet v vzročenju — ne, ne da se popisati! — Množica nastopajoeih in lepota izvajanja je dvestotisoče ljudi navdušila, ki niso štedili s pohvalnim ploskanjem. Nastopile so članice 3600 po itevilu, ki so izvajale težke proste vaje v vzornera kritju. Na orodju je nastopilo 26 vrst. Najbolj so ugajale vajc Jugoslovauske zvezine \Tste na bradlji.  Francozi, Belgijci in Belgijčanke so naslopili s svojimi prostimi vajami. Posebno so ugajale ležke vaje Belgijcev in strogo zdravstvene vaje Belgijčank. Francozi so izvajali težke proste vaje, vendar /. nezadostno ubranostjo in na- tančnostjo.  Težko je opisati vse vtise in občutke, ki so polnili src-a stotisočere množice gledalcev. Slika za sliko, utis za utisom, vsi veliki in močni, neposredno drug za drugim, so navdu- šili množice. — Navdušenje in veselje je sijalo vsem z obrazov ob razhodu in to veselje in navdušenje so raznesli telo- vadci, telovadkinje in gledalci med češkoslovaško ljudstvo, po svetu. Po javni telovadbi se je razvila prisrčna zabava na zletišču. Godbe so igrale, plesali so narodne plese, Znanci so se našli in pogovarjali o nastopu. — V razstavnih prostorih so ljudje kupovali razglednicc in fotografije od nastopa, ki so bile eno uro po nastopu že izgotovljene in jih pisali domačim. Zivahno vrvenje je vladalo po vsem zletišču, ki je bilo krasno razsvetljeno do 8. ure ure zvečer. Do 9. ure so se množice razšle, in kmalu je zavladal mir po mestu. Clani in člnnice so se podali v stanovanja, tu so se Bogovarjali o nastopu in uspebu dneva pozno v noč so njib utrujene oči zaspale. Pondcljek 14. avgusta; Na Tsezgodaj zjutraj so se zatele mednarodne tekme, ki so trajale do 11. ure popoidne. \oi jib je načelnik Jugoslovanske orlovske zveze brat dr. Pet« lin. Vsi narod, ki so se jih udeležili, so postavili svoj« na boljše, zato je bila tekma huda. Zmagal pa je JugoslovaSlovenec br. Ivo Kermavner, načeUiik Orlovske podzveLjubljana. Drugo mesto si je pridobil nek Svicar. - 1 ki je tekmoval za prvenstvo, je moral pokazati na vsakeorodju tudi vaje, ki jih je sestavil sam. V vseh vajab se posebno odlikoval prej omenjeni Svicar, ki je tzvajal o verjetno vratolomne vaje (bradlja). Tekmam je prisostvovalo nebroj občinstva. — Dmgi, jim niso prisostvovali, so si ogledovali znamenito&ti Bri in mesto samo. — Jaz sem si ogledal s skupino JugoslovanO Spilberk z znamenitimi bivšimi ječami, kjer je umrl italijal ski pisatelj in pesnik Peliko (njegov spomin so proslavi Italijani lani s tem, da so obiskali njegov grob) in kjer bil zaprt znameniti hrvatski baron Trenk. Celica, kjer je zaprt Trenk, je še ohranjena, ravnotako verige ui okovi. Špilberka je krasen razgled na mesto in okolico. Glavni d mesta je na severovzhodni strani Spilberka. Proti jugoi padni strani se razprostirajo griči, ki spominjajo na Sl venske gorice. Proti jugovzhodu je ravnina. Ker scm imel popolnde v ckasarnic službo, si nisen n> gel ogledati celega mesta. Videl sem še v grobnici kapaciiisl cerkve truplo barona Trenka in trupla raznib menibov, katerih so nekateri več ali manj slavni v češki zgodovini literaturi. — Pogled na te okostnjake je pravzaprar groz* Vendar so vsi dobro ohranjeni, vkljub dolgern času fflft 500 lct), ki je odhitel čez nje. Popoldnc je bii nastop dijaškega Orla in sicer 1200 < jakov. Sploh je bil celi pondeljek posvečen večinoma dijaSfl ki je imelo ta dan na več krajih svoja zborovanja. Nasto| samega niscm videl. Dijakinj je nastopilo 800, ki so Lzvaj« po godbi simbolične proste vaje: <Tri dobe čeSke zeoalje«. 1 vaje kažejo v slikah vso zgodovino Ceškoslovaške od^ribo1 blagovestnikov sv. Cirila in Metoda pa do konca sveto''1 vojne, do svobode. Na sredini telovadišča so postavili *d kansko živo sliko, ki je predstavljaba misel: Mladin^ sXt& kvilku. k nebul