Slobodan Obradović igrajo Robin Hood Robin Hood Urban Kuntarič Lady Marian Eva Stražar Alan-a-Dale Damjan M. Trbovc Šerif iz Nottinghama Andrej Murenc Princ John David Čeh Dojilja Barbara Medvešček Kraljica Jagoda Mali John Tarek Rashid Menih Tuck Renato Jenček Kralj Richard Rastko Krošl Sir Fitzooth Mario Šelih Will 1 Manca Ogorevc Will 2 Tanja Potočnik (Robin Hud) Robin Hood Po motivih romanov Henryja Gilberta, Alexandra Dumasa in Johna Finnmora Predstava za otroke Prva slovenska uprizoritev Premiera 17. septembra 2022 prevajalec Milan Dekleva režiser in scenograf Samo M. Strelec kostumografinja Jelena Proković avtorja glasbe Nana Forte, Jure Ivanušič oblikovalec svetlobe David Orešič lektorica Živa Čebulj asistentka kostumografinje Saša Dragaš Zastavice so poslikali učenci OŠ Lava Celje. Slovensko ljudsko gledališče Celje upravnik Miha Golob svetovalec dr. Borut Smrekar dramaturginji Tatjana Doma Alja Predan lektorica Živa Čebulj tehnična vodja Aleksandra Štern vodja programa Jerneja Volfand telefon +386 (0)3 4264 214 telefaks +386 (0)3 4264 206 e-naslov jerneja.volfand@slg-ce.si vodja marketinga in odnosov z javnostmi mag. Barbara Petrovič telefon +386 (0)3 4264 205 +386 (0)51 651 821 e-naslov barbara.petrovic@slg-ce.si koordinatorka in organizatorka kulturnega programa Urška Vouk telefon +386 (0)31 670 957 e-naslov urska.vouk@slg-ce.si blagajna informatorka-organizatorka Urška Zimšek strokovna administrativna sodelavka Jerica Vitez telefon +386 (0)3 4264 208 e-naslov blagajna@slg-ce.si Blagajna je odprta vsak delavnik od 9.00 do 12.00 in od 15.00 do 18.00 ter uro pred začetkom predstav. tajništvo vodja uprave Lea Toman telefon +386 (0)3 4264 202 telefaks +386 (0)3 4264 220 centrala +386 (0)3 4264 200 e-naslov tajnistvo@slg-ce.si svet Gledališča Celje Brigita Čokl (namestnica predsednice) Nataša Milohnoja Anita Ovčar Jernej Repinšek Dušanka Safran (predsednica) strokovni svet Gledališča Celje Matija Golner Denis Kresnik Urban Kuntarič Mojca Majcen Simon Mlakar (predsednik) dr. Anton Šepetavc (namestnik predsednika) vodja predstave  Zvezdana Kroflič Štrakl šepetalka Simona Krošl lučni mojster Jernej Repinšek tonski mojster Mitja Švener rekviziter Roman Grdina dežurni tehnike Rado Pungaršek oblikovalki maske  Marjana Sumrak, Andreja Veselak Pavlič Tatjana Doma garderoberki  Mojca Panič, Suzana Pučnik krojačica Anita Kragelj šivilja Ivica Vodovnik odrski mojster Gregor Prah pomočnik tehnične vodje Rajnhold Jelen tehnična vodja Aleksandra Štern Gledališki list letnik 72, sezona 2022/23 številka 1 izdajatelj Slovensko ljudsko gledališče Celje za izdajatelja Miha Golob urednica Tatjana Doma lektorica Živa Čebulj fotograf Uroš Hočevar oblikovalci Grupa Ee tisk Grafika Gracer naklada 3000 izvodov Vse pravice pridržane. Celje, Slovenija september 2022 Andrej Murenc, Mario Šelih, Urban Kuntarič Ustanoviteljica gledališča je Mestna občina Celje. Program finančno omogoča Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. glavni medijski pokrovitelj Damjan M. Trbovc Eva Stražar, Urban Kuntarič glavni radijski pokrovitelj www.slg-ce.si David Čeh, Jagoda, Barbara Medvešček, Eva Stražar Robin Hood, srednjeveški odpadnik in sodobni romantični junak Prvič v Gledališču Celje Ponovno v Gledališču Celje Foto M. M. Hochstätter Eva Stražar, Urban Kuntarič, Barbara Medvešček L egenda o Robinu Hoodu, ena najbolj znanih zgodb angleškega ljudskega slovstva, govori o razbojniškem junaku, ki jemlje bogatim in daje revnim in je tako kljub prestopkom borec za socialne pravice in dobrobit revnih in zapostavljenih. Zgodba naj bi izvirala iz časa vladavine angleškega kralja Ivana Brez dežele (John Lackland, 1166–1216), ki je nasledil svojega brata Riharda Levjesrčnega in ki je svoji deželi vladal od leta 1199 do smrti. Balade in legende o Robinu Hoodu so nastale v času velikih socialnih prevratov. Konec Ivanove vladavine je namreč zaznamoval upor angleških baronov in podpis Velike listine svoboščin (Magna carta libertatum) leta 1215, kar danes pomeni začetek razpada fevdalnega družbenega sistema. Legendarni razbojnik in upornik je bil po legendi izkušen lokostrelec in izvrsten mečevalec. V nekaterih verzijah legende je bil prikazan plemiškega rodu, v sodobnejših verzijah pa je včasih prikazan kot borec v križarskih vojnah, ki se je vrnil v Anglijo in ugotovil, da si je okruten gospodar podjarmil njegovo deželo. Zgodovinar David Baldwin meni, da se je za identiteto Robina Hooda skrival kmet Robert Godberg iz 13. stoletja. Njegova dejanja naj bi bila veliko bolj nasilna in okrutna, kot jih prikazuje legenda. Zločini, ki jih je s svojo tolpo odpadnikov zagrešil, so bili posledica brutalnih življenjskih okoliščin, v katerih so ljudje takrat živeli. Ropi, vlomi, požigi, napadi na duhovščino in poboji popotnikov so bili odraz neusmiljenega srednjeveškega vsakdana, ko je bilo nasilje običajen pojav. Olepšave njegovih zločinov so se zgodile kasneje z izboljšanjem življenjskih razmer. Danes bi se nad Godbergovimi zločini zgražali, v času srednjega veka, prežetega z okrutnim nasiljem, pa so bili nekaj običajnega. Ker poleg Godberga obstajajo še drugi dokumentirani posamezniki s podobnim imenom in podobno življenjsko zgodbo, kot je zgodba Robina Hooda, imajo zgodovinarji težave pri natančnem določanju izvora samega junaka in ga ne morejo pripisati le eni osebi. Najzgodnejša znana balada o Robinu Hoodu ne pove ničesar o njegovih drznih dejanjih in o okoliščinah, v katerih je takrat živelo prebivalstvo, ampak omeni le to, da je bil odpadnik, ki je živel v okolici Sherwooda ali Barnsdala. Poleg tega obstajajo številni zapisi o odpadnikih iz 13. in 14. stoletja, ki so si nadeli ime Robin Hood ali Mali John, kar potrjuje, da je bila zgodba o Robinu Hoodu že takrat zelo priljubljena, res pa je, da so si takrat zločinci radi nadeli imena slavnih odpadnikov in jih tako idealizirali. Robina Hooda danes poznamo predvsem kot borca za pravičnost, ki jemlje bogatim in daje revnim. Zgodba je doživljala številne popravke, olepšave in tudi cenzuro. Pojavljala se je v različnih verzijah in priredbah v literaturi, na televiziji in filmu. V 20. stoletju so nastale številne hollywoodske upodobitve odpadniškega junaka, v katerih njegova podoba odstopa od izvirne okrutne in morilske srednjeveške podobe in ga vzpostavlja kot romantičnega junaka. Srbskega dramaturga Slobodana Obradovića je v otroštvu očaral film Pustolovščine Robina Hooda (1938) z Errolom Flynnom v naslovni vlogi, v katerem je Robin Hood upodobljen kot dobrodušen, vesel in pravičen odpadnik iz Sherwoodskega gozda, spreten lokostrelec in šarmer, ki se upira zlobnemu vladarju Johnu, se bori za pravice in boljše življenje revežev in omreži srce prelepe lady Marian. Njegova dramatizacija je zabavna zgodba o Robinovih junaštvih iz časov, ki so še slavili čast in pogum. Dobri kralj Rihard Levjesrčni s svojo vojsko odide na križarsko vojno. Oblast prevzame njegov častihlepni in okrutni brat princ John. Ta za potrebe novoustanovljene vojske poviša davke in pleni po kraljestvu. Požiga domove, krade in pobija. Robin Hood in njegov oče se ne pridružita njegovi vojski, temveč se s somišljeniki zatečeta v Sherwoodski gozd, kjer napovejo vojno pogoltnim nasilnežem in obljubijo, da bodo pomagali vsem pomoči potrebnim in v kraljestvo vrnili red, mir in blaginjo. To je romantična in nevarna zgodba o pravilih in kršenju pravil, o pravici do državljanske nepokorščine. To je tudi zgodba o današnjem času, predvsem o konformizmu odrasle generacije, ki s svojimi odločitvami in dejanji zapravlja prihodnost mladih. Čas je, da spregovorimo o pohlepu, ki je današnjo družbo pripeljal na rob uničenja. Temu so se začeli upirati mladi, ki opozarjajo na okoljske in družbene spremembe ter zahtevajo takojšnje ukrepanje. V svetu, kjer vrednote niso več samoumevne, se bodo morali sočutja in človečnosti ponovno naučiti. In pripravljeni so tvegati, se upreti odraslim in jih pozvati k odgovornejšemu ravnanju. Robin Hood je borec za socialno pravičnost, ki jemlje bogatim, da lahko pomaga revnim. Barbara Medvešček, Tarek Rashid, Urban Kuntarič, Jagoda, Manca Ogorevc, Tanja Potočnik, Renato Jenček Foto osebni arhiv Nana Forte, avtorica glasbe Jure Ivanušič, avtor glasbe Nana Forte je diplomirala iz kompozicije na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Študijsko pot je nadaljevala na Visoki šoli za glasbo »Carl Maria von Weber« v Dresdnu in na Univerzi umetnosti v Berlinu, kjer je leta 2009 z odliko zaključila podiplomski študij kompozicije. Njen opus obsega tako komorno glasbo kot glasbo za orkester, opero in zborovske skladbe, kot sta Sancta Trinitas in En ego campana; prvo je izvajal svetovni mladinski zbor World Youth Choir 2017 na turneji po Balkanu, drugo pa švedski radijski zbor na glasbenem festivalu Baltic Sea Festival. V zadnjem času se posveča tudi operni in gledališki glasbi: operni prvenec Paradies oder nach Eden je leta 2016 doživel svetovno premiero v avstrijskem deželnem gledališču v Bregenzu. Jure Ivanušič je diplomiral na AGRFT-ju iz dramske igre in umetniške besede, študiral pa je tudi za klasičnega pianista na Univerzi v Gradcu. V sezoni 1995/96 je bil član igralskega ansambla v SLG Celje, do leta 2003 pa v SNG Maribor. Odigral je več kot 60 gledaliških vlog. Igral je v treh produkcijah hrvaškega gledališča Ulysses na Brionih. Ustvaril je tudi več glavnih vlog na filmu, v televizijskih nadaljevankah in nanizankah ter vodil različne televizijske oddaje in prireditve. Je avtor več scenarijev, med drugim scenarija za film Stekle lisice (2017). Podpisal je več kot deset gledaliških režij ter je avtor (in soavtor) sedmih uprizorjenih dramskih tekstov, med katerimi je tudi predstava Od tišine do glasbe, ki je do danes doživela že več kot 370 ponovitev, pa tudi hrvaško in rusko različico. Napisal je glasbo za deset gledaliških predstav, od tega štiri skupaj z Nano Forte. Izdal je avtorske albume Ob desetih zvečer (1999), Srce v kovčku (2011) ter Sonce in sence s Simfoniki in Big Bandom RTV Slovenija (2016). Je prejemnik več nagrad doma in v tujini, med drugim Borštnikove nagrade, nagrade ZDUS-a, Ježkove nagrade ter nagrad na Festivalih šansona in popevke. Foto Jovana Tomić Saša Dragaš, asistentka kostumografinje Saša Dragaš je diplomirala na Naravoslovnotehniški fakulteti na Univerzi v Ljubljani, kjer trenutno končuje magistrsko stopnjo smeri Oblikovanje tekstilij in oblačil. Že med dodiplomskim študijem se je preizkusila na različnih področjih, in sicer z delom v trgovini, urejanjem spletne strani ter kot prostovoljka na tednih mode, tako pri nas kot v tujini. Nekajkrat se je v okviru študentskih revij predstavila tudi s svojo kolekcijo. V začetku magistrskega študija je začela delati pri profesorici in slovenski modni oblikovalki Almiri Sadar, preizkusila se je tudi kot asistentka kostumografa in garderoberja pri seriji Leninov park. Svojo pot v kostumografiji nadaljuje s sodelovanjem s kostumografinjo in oblikovalko Jeleno Proković. Kot njena asistentka je sodelovala pri predstavah: #punceinpolpunce, Kabaret Kaspar, Meja sneženja, Vibration of a single string, sodeluje pa tudi pri blagovni znamki JSP Ready Jelene Proković. Foto Igor Unuk David Orešič, oblikovalec svetlobe David Orešič je oblikovalec svetlobe, scenograf in pedagog, samozaposlen v kulturi. Leta 2004 je diplomiral (Bachelor of Arts) iz oblikovanja svetlobe na Bavarski gledališki akademiji v Münchnu, leta 2015 pa magistriral iz scenskega oblikovanja – scenografija na AGRFT-ju. Od 2012 do 2021 je bil docent na AGRFT-ju pri predmetu oblikovanje svetlobe. Sodeloval je s številnimi gledališči in ustanovami, in sicer v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji, Črni gori in na Hrvaškem. Dejaven je na vseh področjih vizualizacij uprizoritvenega konteksta: svetloba, video, scenografija, tehnična produkcija, event, teater v teatru ipd. Jagoda, Rastko Krošl, Tanja Potočnik, Urban Kuntarič, Manca Ogorevc, Eva Stražar, Renato Jenček, Barbara Medvešček, Tarek Rashid Robin Hood Slobodan Obradović Robin Hood (Robin Hud) Režiser Samo M. Strelec Igrajo Urban Kuntarič Eva Stražar Damjan M. Trbovc Andrej Murenc David Čeh Barbara Medvešček Jagoda Tarek Rashid Renato Jenček Rastko Krošl Mario Šelih Manca Ogorevc Tanja Potočnik Predstava za otroke Prva slovenska uprizoritev Premiera 17. septembra 2022 www.slg-ce.si