Drobno svečko na grob Drobno svečko na grob. Naj jo pozlati sonce, ki nikoli ne konča svoje poti. Ki je simbol življenja, ker je smrt le droben predah v ritmu vesolja. Naj jo ugasne veter, namesto nas bo božal grob vseh, ki jih ni več med nami, a so ostali v nas kot bolečina in izguba. Drobna srca, sposodite si sonce, ki je v vas, in veter, ki beži z vami, za spoštljiv odnos do mrtvih. Celie - skladišče D-Per III 5/1984 1119841018.10 COBI SS a Leto VII Številka 10 Oktober 1984 »SAVINJSKI OBČAN« izdaja.Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Žalec Uredniški odbor: Venčeslav Satler (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), člani: Marjan Golob, Jože Golič, Franc Izlakar, Vera Kalčič, Jernej Koštomaj, Cveta Mikuž, Kristjan Markovič, Mojca Nahtigal, Irena Terglav, Breda Verstovšek in Milan Žolnir. Novinar: Irena Jelen. Tajnica in vodja dopisništva: Vladka Cerovšek. Lektor: Anka Krčmar Naslov uredništva: Žalec, Heroja Staneta 1, telefon 710-671 Grafična priprava: Savinjski občan Tisk: ČGP Večer Maribor Naklada: 11.000 izvodov Po sklepu Republiškega sekretariata za infomiranje št. 421-1/72 je časopis »Savinjski občan« oproščen prometnega davka. r v FRANCKA HERGA MED ŽALSKIMI DELAVCI J Razgovor z delavci, zaposlenimi pri obrtnikih, obisk v Tovarni nogavic na Polzeli in pogovor s predsedniki osnovnih organizacij in konferenc sindikata večjih organizacij v občini — to je bil program, ki so ga pripravili člani občinskega sveta Zveze sindikatov ob obisku podpredsednice republiškega sveta ZSS Francke Herga pretekli teden v žalski občini. V razgovoru s predstavniki osnovne organizacije delavcev, zaposlenih pri samostojnih obrtnikih, je bilo rečeno in poudarjeno zlasti to, da bi morali tudi delavci, zaposleni pri obrtnikih, ob koncu leta obravnavati zaključni račun, spregovoriti o letnih planih in pavresnici formirati sklade skupne porabe. Te zahteve bi morali uresničiti čimprej, saj bi le tako izenačili položaj delavcev v združenem delu in položaj delavcev, zaposlenih pri zasebnih obrtnikih. Poleg tega so gostji predstavili tudi delo članov osnovne organizacije. Le-ta šteje 500 članov, okrog 180 delavcev pa je takšnih, ki se še niso vključili v osnovno organizacijo sindikata. Taje začela delovati pred več kot desetimi leti in sodi danes med aktivnejše osnovne organizacije sindikata v žalski občini. Uspešno delujejo predvsem komisije za reševanje stanovanjskih zadev, saj so v zadnjih letih kupili 17 stanovanj za delavce, zaposlene pri obrtnikih, delavcem pa omogočajo tudi najemanje kreditov za novogradnje in adaptacije. Dobro pa delujeta tudi komisiji za letovanje, trenutno razpolagajo delavci s šestimi prikolicami, in pa komisija Za šport in rekreacijo. Francka Herga je zatem obiskala Tovarno nogavic na Polzeli. V razgovoru je povedala, da si sindikalni delavci posebej prizadevajo za zgotovitev socialne varnosti najbolj ogroženih delavcev, da pa bo treba probleme, tudi nizke osebne dohodke urejati znotraj vsake organizacije združenega dela posebej. Gostjo je zanimalo predvsem delo tamkajšnjih članov sindikata, odnosi med sindikalno organizacijo in ostalimi organizacijami ter stališča o sklepih, ki jih sprejemajo republiški organi sindikata. Pred ogledom proizvodnje so obiskovalce seznanili predstavniki Tovarne nogavic še s programom proizvodnje in z dosedanjimi rezultati. Povedali so, da bodo v tem 57-letnem kolektivu, ki zaposluje 1234 delavcev, letos proizvedli 43 milijonov enot proizvodov, kar jih uvršča med največje proizvajalce ženskih, moških in v zadnjem času tudi otroških nogavic. Hkrati so v Tovarni nogavic opozorili tudi na določene težave, zlasti na preveliko nesorazmerje cen, izrabljenost opreme in na predolge postopke za uvoz novih strojev ter zlasti na pomanjkanje sredstev za akumulacijo. Ogledu proizvodnje v Tovarni nogavic je zatem sledil še razgovor s predsedniki osnovnih organizacij sindikata in konferenc ter razširjena seja predsedstva občinskega sindikalnega sveta. Irena Jelen Francka Herga med ogledom proizvodnje v Tovarni nogavic (Foto: T. Tavčar) K0PA0MKU MORAMO POMAGATI Kljub temu da je predsedstvo zvezne konference SZDL Jugoslavije že v septembru pozvalo k zbiranju različnih oblik pomoči prizadetim na potresnih področjih Kopaonika, akcija v Sloveniji ni zadovoljivo stekla. Koordinacijski obdobr za razvijanje in uveljavljanje socialistične solidarnosti pri predsedstvu republiške konference SZDL Slovenije nas je opozoril, da se naša občina ni odzvala in doslej še ni poslala nobenih sredstev na zbirni račun Rdečega križa Slovenije. Občinska konferenca SZDL Žalec zato v imenu republiškega in svojega koordinacijskega odbora apelira na delovne kolektive in skupnosti, družbenopolitične in družbene organizacije, šole in posameznike, da se vključijo v akcijo zbiranja pomoči. Organizacije združenega dela in druge organizacije lahko v ta namen koristijo tudi sredstva različnih skladov. Sredstva je treba nakazati na žiro račun Rdečega križa Slovenije: 50101-678- 51579 — z opozorilom: za Kopaonik. Prizadeti na Kopaoniku torej čakajo na prepotrebno pomoč, saj je zima pred durmi, zato pomagajmo po svojih možnostih. V vsako vas telefon Krajevna skupnost Braslovče je bila med prvimi, ki ie uvedla krajevni samoprispevek. Ta se pravkar izteka in pomembno je, da so program v celoti tudi uresničili. Pomembno pa je tudi, da so krajani poleg samoprispevka opravili še veliko prostovoljnega dela in prispevali precej sredstev. Ker pa so potrebe na komunalnem področju še vedno velike, so se odločili, da bodo krajanom predlagali podaljšanje samoprispevka za izgradnjo telefonije, kanalizacije, posodobitev cest in izgradnjo vodovodov. Pobudo za nov samoprispevek so krajani na sejah vaških odborov podprli, saj se zavedajo, da bodo le tako lahko rešili pereče komunalne probleme. jk 1 Bogati postajajo * I še bogatejši. I I I revni se revnejši | ■ v* To je ugotovitev, ki smo jo večkrat slišali na sejah osnovnih organizacij ZKS ob obravnavi stališč 13. seje CK ZKJ. Dalj od ugotovitev pa niso prišli nikjer, čeprav so komunisti opozarjali na vedno večje socialne razlike in posamezne oblike neupravičenega bogatenja. Izrečenih je bilo mnogo kritik na neučinkovitost za to odgovornih služb, ob tem pa so vse preveč pozabljali na številne samoupravne organe in svoje samozaščitno obnašanje in ne nazadnje na pojav lažne solidarnosti. Na to kaže tudi 'ugotovitev za celjsko regijo, saj večji del pojavov kriminala odkrijejo organi za notranje zadeve, zelo malo inšpekcijske službe, skoraj nič pa samoupravne delavske kontrole. Zakaj tako, ni bilo slišati pravega odgovora. Eni sodijo, da je kriv davčni sistem, drugi krivijo za to odgovorne službe, najbrž pa je vzrok tudi v tem, da se problema nočemo lotiti vsi dejavniki enotno in odločno. Pred tem pa se bomo morali dogovoriti, kdo je bogat in kdo reven, kje so razlogi za neopravičeno bogatenje in težak položaj tistih s težkimi socialnimi razmerami. Vse v en koš gotovo ne kaže metati, najpomembneje pa je, da se teh problemov lotimo takoj. Mnogo je primerov, ki pa so tako očitni, da pred njimi ni mogoče več zatiskati oči, pravijo komunisti in hkrati zahtevajo učinkovitejše ukrepanje, saj je zaradi tega med ljudmi veliko negodovanja. Ob takšnih zahtevah pa nikjer ni bilo slišati konkretnih primerov in ne nazadnje tudi imen posameznikov. Res pa je tudi, da je obdolžitev brez dokazov sila nevarna zadeva, ki ima lahko takšne ali drugačne posledice, zato komunisti raje molčijo in razpravljajo le načelno. Tako je na sestankih bilo slišati, da tisti občani, ki imajo kapital, le-tega z visokimi obrestmi dobro vnovčijo v banki. Tudi primeri najemanja kreditov z nižjimi obrestmi, kot so obresti za vezane vloge, niso redki. In kot ponavadi: preden bomo karkoli ukrenili, bodo posamezniki to možnost že dobro izkoristili. Če se odkrivanje pojavov neopravičenega bogatenja vrti v začaranem krogu, pa je vsaj to jasno, da si posamezniki takšnega premoženja niso ustvarili z delom in družbeno priznanim dohodkom. In prav tu bi morali začeti odkrivati pojave neopravičenega dohodka in prisvajanja družbenih sredstev. Zato pa je potrebna ak&ija vseh subjektivnih sil z Zvezo komunistov na čelu, so menili komunisti, saj so takšne socialne razlike za naš sistem nesprejemljive. I I I I I I I I I L I I I I I I I I I J Šempeter v Savinjski dolini Kmetovanja brez sodobne kmetijske mehanizacije si danes ne moremo predstavljati. S sodobnimi SiP-kmetijskimi stroji lahko uspešno kmetujemo na ravninskih in hribovitih predelih. Izbiramo lahko med stroji iz linij — za spravilo travnodeteljne krme — za spravilo silaže — za spravilo koruze — za mletje zrnatih plodov — za manipulacijo s hlevskim gnojem — samovoznih strojev PREIZKUSITE STROJE PRI DELU IN SE PREPRIČAJTE V NJIHOVO MOČI Odmevi na trinajsto sejo CK ZKJ : Me zapravljajmo zaupanja Bojimo se, da se bodo nekateri spet izvlekli V zadnjih tednih so se prav množično vrstili sestanki čla* nov osnovnih organizacij zveze komunistov v posameznih sredinah, da bi pretresli in dali na rešeto sklepe 13. seje Centralnega komiteja. V Keramični industriji v Libojah so komunisti menili, da ni najbolj stabilizacijsko sedeti na sestankih vseh osnovnih organizacij, zato so rajši sklicali akcijsko konferenco. O pripravah nanjo, o tem, kako je potekala in kaj so njihovi komunisti menili o sklepih 13. seje ter kaj bodo sami ukrenili — o tem je govorila predsednica akcijske konference v Keramični industriji Majda Kotnik. »S pripravami na obravnavo smo začeli takoj, ko so člani občinske konference sklicali vse sekretarje, predsednike akcijskih konferenc in nam dali določene smernice. Mi smo potem začeli z obširno akcijo. Sklicali smo člane sekretariata skupnih služb in Keramike, kjer smo se dogovorili, kaj bomo obravnavali na konferenci. Zatem smo se sestali še na predsedstvu akcijske konference in določili, da skličemo akcijsko konferenco, ne pa osnovnih organizacij. Kajti če se obnašamo stabilizacijsko, potem ne moremo trikrat sedeti na sestankih. Konferenca je bila'v začetku oktobra.« »Kako je potekala konferenca?« »Najprej smo v naše vrste sprejeli tri nove člane, zatem smo obravnavali sklepe 13. seje in ocenili družbenopolitične in gospodarske razmere v naši organizaciji. Razprava je bila obširna, zlasti smo veliko govorili o delitvi po delu, o tem, da bomo stroške poslovanja in proizvodnje omejili res na tisto najnujnejše, da bomo še boljšali kvaliteto in pa dobro vzdrževali obstoječe stroje, saj vemo, da do novih zlepa ne bomo prišli. Ena od nalog bo tudi ureditev norm in s tem ustezno nagrajevanje, tako da bodo delavci že na začetku imeli enakovreden položaj.« »Na tej konferenci ste torej ocenili razmere v sami organizaciji. Kakšno pa je bilo mnenje članov o sklepih 13. seje in o razpravah, ki zdaj potekajo po posameznih osnovnih organizacijah?« »Sklepe smo takole ocenili : bil je skrajni čas, da se je centralni komite lotil obravnave prakse in stanja v naši družbi. Potrdili smo ugotovitev, da je Zveza komunistov v vseh obdobjih uspešno vodila in odigrala svojo vlogo, da pa bi le morala biti bolj pozorna in da bi bilo treba MAJDA KOTNIK odgovorne tovariše, ki so odločali o bistvenih stvareh« le poklicati na odgovornost. Nismo še slišali, da bi kdo bil klican na odgovornost. Potem smo še ocenili, da si vsaka sredina razlaga stabilizacijski načrt po svoje in zato se bojimo, da se bodo nekatere sredine spet izvlekle, vse pa bo ostalo pri starem. In nazadnje smo sklenili še to, da bomo mi v naši sredini naredili vse, kar se narediti da, kar nam stabi; lizacijski program nalaga, prav pa bi bilo, če bi ga upoštevali tudi vsi drugi.« »Kaj pa aktivnost vaših članov. Ste jo dali na rešeto?« »Naša stalna praksa je, da vsako leto vsaj enkrat ocenimo delo posameznih članov. Imamo precej komunistov, skupaj jih je 73, ki so aktivni v krajevni skupnosti ali pa v naši organizaciji. Nekaj pa je takih, ki še stojijo ob strani.« »In kaj ste vi storili oziroma sklenili v zvezi z njimi?« »Trenutno imamo dve problematični članici, ki se ne udeležujeta sestankov, ker imata majhna otroka. Z njima se bomo pogovorili in nato videli, kaj bo. Za to so zadolženi člani sekretariata.« V naši sredini zdaj še ugotavljamo, kje je kdo vključen, kakšne funkcije opravlja — kako pa naloge opravlja, to preverjanje pa nas še čaka. Vsak posameznik pa bo prav gotovo javno kritiziran, če nalog ne opravlja zadovoljivo. »Na kakšen način boste spremljali sklepe, ki ste jih vi sprejeli na podlagi 13. seje?« »Sproti bomo delili posamezne zadolžitve in vsak bo moral sproti poročati o tem, kaj je naredil. Na vsaki seji pa bomo še posebej skrbno pregledali uresničevanje sklepov, da bomo videli, kako se uresničujejo.« Irena Jelen AERO TOZD KEMIJA ŠEMPETER OB IZGUBI SI DRUGI DELIJO DOBIČEK DO Notranja trgovina Zaostreni pogoji gospodarjenja Bolj kot obravnave vsebine stališč 13. seje CK ZKJ so se komunisti Notranje trgovine lotili ocene uresničevanja stabilizacijskega programa in trenutne gospodarske situacije, ki zaradi padca kupne moči ni nič kaj zavidljiva. Obravnavali so tudi aktivnost vseh zaposlenih, predvsem pa vodilnih in vodstvenih delavcev, aktivnost mladinske organizacije in sindikatov. Zaradi padca kupne moči se v Notranji trgovini povečujejo zaloge, za katere pa jim visoke obresti za kapital močno zažirajo dohodek. Pravijo, da blago če leži več kot mesec dni, že ustvarjajo izgubo, ki se bo verjetno pokazala v naslednjih mesecih. Kljub ugodnim pogojem prodaje, blago ne gre v promet. Stiskajo pa jih tudi nizke marže, ki so določene od ZIS in so štirikrat manjše, kot jih imajo zahodne države. Problem predstavljajo tudi cene, ki so dosegle zgornjo mejo in marsikje se bodo morale tudi znižati, sicer blaga ne bo mogoče prodati. Komunisti Notranje trgovine pa menijo, da bi morali dopustiti prosto oblikovanje cen na osnovi sporazumevanja s proizvajalci. V sklepih pa so zahtevali od komunistov in vseh zaposlenih dosledno uresničevanje stabilizacijskega programa in iskanja notranjih rezerv. Sicer pa so ocenili, da je zvezo komunistov premalo čutiti kot pobudnika aktivnosti in da so posamezniki preveč pasivni in nemi opazovalci dogajanj. Zato so dali pobudo za ustanovitev aktivov v temeljnih organizacijah, krajevnim organizacijam pa bodo predlagali, naj komuniste in druge vodilne delavce, ki nimajo dolžnosti, vključijo v družbenopolitično delo v kraju. Ko so obravnavali aktivnost mladih, so ugotovili, da je pri njih čutiti premalo pripravljenosti za delo, še zlasti izven delovnega časa. Z dejavnostno konference sindikata so zadovoljni, manj z delom osnovnih organizacij, kar kaže na to, da je aktivnost odvisna od posameznikov. jk Dobri rezultati v KIL Delavci Keramične industrije v Libojah tudi letos ustvarjajo in proizvajajo po svojih najboljših močeh. Zato pa se po devetih mesecih lahko pohvalijo z rezultati, ki bi jih bili veseli tudi drugod. Fizični obseg proizvodnje je v tamkajšnji organizaciji dosegel po prvih devetih mesecih indeks 115 v primerjavi z lanskim letom. Ta pokazatelj je zanje tudi najbolj spodbuden. Precej večji je bil sicer vrednostni indeks, le ta je znašal 192, vendar se delavci keramične industrije zavedajo, da sta svoje pridala tudi inflacija in poviševanje cen. Ugodne rezultate so dosegli tudi v prodaji. Fizični obseg prodaje njihovih izdelkov je dosegel približno takšen indeks kot proizvodnja, ravno tako pa tudi vrednost. Prodajali so uspešno doma in na tujih tržiščih, zlasti v Avstriji, Italiji, Nemčiji, Franciji, Veliki Britaniji, državah Beneluxa in v Sovjetski zvezi. V devetih mesecih so Libojčani izvozili za 1 milijon 951 193 dolarjev svojih izdelkov, kar je za 9 odstotkov več kot lani. Nekoliko je narasel izvoz na vzhodna tržišča v primerjavi z izvozom na konvertibilna, do konca leta pa načrtujejo, da bo izvoz na zahod presegel prodajo na klirinškem tržišču. Delavci Keramične industrije so redki, ki se ne pritožujejo zaradi denarnih razmer, nimajo težav z obratnimi sredstvi in z likvidnostjo, povečali pa so tudi storilnost, in sicer v temeljni organizaciji Keramika za 8 odstotkov, v temeljni organizaciji Grafit pa je takšna kot je bila lani. In ne nazadnje — v Keramični industriji se dobro delo in dobro poslovanje poznata tudi v delavčevih žepih. V osmih mesecih so namreč tamkajšnji osebni dohodki dosegli indeks 180. Le ta je dosegel takšno stopnjo tudi zaradi tega, ker v lanskem prvem polletju niso poviševali osebnih dohodkov. Irena Jelen Franjo Tilinger, direktor Keramične industrije Liboje: „Dosedanji rezultati so v skladu z našimi načrti. Še več — moram reči, da so celo nekaj boljši, kot smo predvidevali. Do konca leta bomo zdaj delali normalno, normalno prodajali, menim tudi, da ne bo posebnih težav s surovinami in z energijo. Ce bomo nadaljevali tako, kot smo delali doslej, sem prepričan, da bo zaključek leta ugoden." DELOVANJE KRAJEVNIH ORGANIZACIJ SZDL V novembru bodo potekale programske seje krajevnih konferenc SZDL. Na njih bo podano in ocenjeno enoletno delovanje, sprejete pa bodo tudi programske usmeritve za prihodnje leto. V nekaterih krajevnih konferencah bodo opravljene volitve za postavitev novih vodstev ali pa potrditev dosedanjih. V večini krajevnih organizacij SZDL je teklo delovanje organizirano in uspešno, bili pa so tudi primeri preskromne dejavnosti, počasnega in neučinkovitega reševanja vprašanj. O pripravah na programske seje je tekla razprava na posvetu s predsedniki in sekretarji krajevnih konferenc SZDL in na predsedstvu Občinske konference SZDL. Temeljitejša ocena delovanja in izvedbe programskih sej krajevnih konferenc bo podana na programski seji Občinske konference SZDL, ki bo v mesecu decembru. O vlogi in poslanstvu organizacij SZDL je bilo letos že veliko razprav, posebno še o ustavni vlogi SZDL. Tudi o delovnem področju in neposrednih nalogah krajevnih organizacij SZDL je bilo precej povedanega in napisanega. O vsem tem bomo razpravljali na bližnjih seminarjih s predsedniki krajevnih konferenc SZDL. Delovanje krajevnih konferenc, njih predsedstev, komisij, sekcij in koordinacijskih odborov ali drugih oblik delovanja pa ostaja marsikdaj širšemu krogu občanov premalo znano. Zato se pojavljajo tudi vprašanja in kritike o obsegu in učinkovitosti delovanja le-teh. Ocenjujemo, da se večina krajevnih organizacij SZDL zadovoljivo vključuje v razreševanje najaktualnejših življenjskih vprašanj v krajevnih skupnostih. Pri urejanju komunalnih zadev je tudi tesnejša vez z organi krajevnih skupnosti. To velja tudi za spremljanje gospodarskih in stabilizacijskih prizadevanj. V orga- nizacijah SZDL se povezuje in koordinira delovanje vseh družbenopolitičnih organizacij, vseh organiziranih socialističnih sil. Vendar ta frontnost delovanja ravno v krajevnih organizacijah SZDL ni dovolj dosledno izražena in uveljavljena. Vedno več pa je skupno dogovorjenih akcij za dosego določenih ciljev, kot so uvedba krajevnih samoprispevkov, proslave krajevnih in drugih praznikov, delovne akcije in zbiranje sredstev itd. Čuti se tudi enotnejša kadrovska politika, zlasti pri iskanju in določanju kandidatov za prevzem odgovornejših funkcij v delegatskem sistemu in krajevni samoupravi, v organizacijah in društvih. Kljub raznim prizadevanjem delegacije za skupščine SIS še niso dovolj delavne, obisk na zasedanjih pa skromen. Poleg članstva v organizaciji SZDL in plačevanja simbolične članarine izpričuje občan s članstvom tudi pripadnost naši samoupravni socialistični družbi. Velikega pomena pa je vključevanje članstva v različne družbene organizacije in društva, kjer lahko uveljavljajo ?voje interese in sposobnosti, kjer se lahko udejstvujejo in vsestransko usposabljajo. V kulturnih, športnih, gasilskih in drugih humanih organizacijah in društvih so neizmerne možnosti za uveljavljanje družbenih in osebnih interesov. Pomembno je tudi delovanje v obrambnih zadevah, pri reševanju socialnih vprašanj in drugih drobnih življenjskih zadev občanov in delovnih ljudi. Vse to je področje delovanja krajevne organizacije SZDL. Vse občane, zlasti še delegate krajevnih konferenc SZDL, pozivamo, da se programskih sej v novembru udeležite in sodelujete s kritičnimi in spodbudnimi prispevki za še večjo uveljavitev SZDL kot frontne organizacije. Janez Meglič Mačehovski odnos do varstva otrok Tudi komunisti WZ Janko Herman so se aktivno vključili v razpravo o stališčih 13. seje CK ZKJ. Kako je tekla razprava, nam je več povedala sekretarka osnovne organizacije Irena Solar: „Potem ko smo temeljito proučili sklepe 13. seje CK ZKJ, smo najprej ocenili delo komunistov v naši osnovni organizaciji. Z aktivnostjo komunistov nismo povsem zadovoljni, manjka nam več samoiniciativnosti, sprejetih sklepov ne uresničujemo v praksi. Ce lahko štejemo za opravičilo organizacijsko razdrobljenost, pa to ne velja za aktivnost komunistov v samoupravnih organih in delegacijah. Bolj bomo morali skrbeti za vzgojo delegatov in dosledneje zahtevati poročilo o njihovem delu. Srečevali smo se tudi s posameznimi primeri oportunizma in napadi na komuniste, ki naj bi bili edini krivci za nastale probleme. Ko smo obravnavali aktvnost mladih, smo ugotovili, da so izgovori za neaktivnost različni, predvsem pa gre za odklanjanje obveznosti in odgovornosti. Povsem pa so nesprejemljivi izgovori, da se čutijo premalo sposobni za vstop v zvezo komunistov. Res pa je, da bomo morali za idejnopolitično izobraževanje bolj skrbeti. Največ pozornosti pa smo na konferenci namenili ekonomskemu Irena Solar položaju zavoda in s tem tudi delavcev, ki ni zadovoljiv. Kljub temu da se vseskozi obnašamo stabilizacijsko, varčujemo žal že v škodo vzgoje in varstva otrok. Sodimo, da je odnos do varstva otrok v naši družbi postal že prav mačehovski. Svobodna menjava je za nas le beseda na papirju, dejavnost pa proračunsko financirana. Ne glede na vloženo delo dobimo enako plačilo, kar nas ne spodbuja. Ob nizkih osebnih dohodkih je nezadovoljstvo delavcev v vzgoji in izobraževanju vedno večje. Posledice takšnega stanja in odnosa do vzgoje pa bo trpela celotna družba." jk Od številnih pripomb komunistov Aera-TOZD Kemija-Šempeter na vsebino stališč 13. seje CK ZKJ naj omenimo samo nekatere. Ugled ZK ni zapravljen, je pa precej zmanjšan. Nujna je večja diferenciacija v ZK, kritičnost in odgovornost. Iz predloga sklepov ni razvidno, kako bomo izvajali idejno in akcijsko enotnost ZK. Članarina ZK je previsoka, kar vpliva tudi na obnovo članstva. Funkcionarji se morajo po izteku vrniti v svojo bazo, ne pa da neprestano rotirajo. Socialni položaj delavcev je zaskrbljujoč, na drugi strani pa je vse več primerov neopravičenega bogatenja. Pogoj za izboljšanje današnjega stanja je le delo in ne govorjenje. Vrsta kritičnih pripomb je bilo izrečenih tudi na razmere v temeljni oraanizaciii. V zadnjih mesecih se jim kopiči izguba, po osmih mesecih jo beležijo šest milijard starih dinarjev, ob tem da je nezadovoljstvo delavcev vedno večje, In kje so vzroki za nastalo izgubo? Cenovna nesorazmerja med surovinami in končnimi izdelki, nerealiziran izvoz, večanje zalog, zaradi slabe kvalitete selotejpa precejšnje reklamacije, slaba delovna disciplina, neodgovornost vodilnih delavcev so med drugimi vzroki menili komunisti. Najbolj pa jih boli, da si delavci temeljne organizacije Trženje delijo dobiček, ko njim pretijo zajamčeni osebni dohodki. Opozorili so tudi na vrsto slabosti, ki so privedle do težke gospodarske situacije in zahtevali, da odgovorni organi in delavci takoj prično sanirati stanje. RAZSTAVA INOVACIJ Dan inovacij so v žalski občini letos proslavili z organizacijo druge razstave inovacijskih dosežkov v občini. Razstavo so pripravili člani odbora za inventivno dejavnost pri občinskem svetu Zveze sindikatov, na njej pa so se predstavili inovatorji iz Hmezada, Sipa, Ferralita, Sigme, Keramične industrije, Aera Šempeter, Juteksa, Tovarne nogavic in iz Gradnje. Razveseljivo je to, da so se na tokratni razstavi s svojimi dosežki predstavili tudi obrtniki oziroma delavci, zaposleni pri obrtnikih. Posnetek je z otvoritve razstave v Savinovem salonu v Žalcu. Ü OBČANOVA OFROGLA MIZA Udeleženci okrogle mize: Boris Skalin, Ivan Žohar, Polde Škafar ■ . ■ Edvard Jug, Jože Vede, Stanko Slemenšek ... in Ivan Podpečan (foto: jk) ------------------------------------------------------------x Padßsmo na izpitu - pripravimo se za popravnega Sedel je nekdaj človek na dnu svoje votline, obdeloval in obdeloval kos želaza. In kdo ve od kod ga je preblisnila misel: »Zakaj ne bi tega uporabil na lovu, pri svojem delu?« Koliko takšnih in podobnih misli se je moralo utrniti človeku, da je dosegel razvoj, kakršnega poznamo danes. In kdo ve, kako bi poimenovali takšne pogruntavščine — so bile izum, tehnične izboljšave ali le koristen predlog? Kakorkoli že, človek je v milijonih let prekle-mano dobro znal izkoristiti svojo pamet. Koliko pa smo se pri dosedanjem razvoju znali opreti na domačo pamet v žalski občini, zakaj je nismo dovolj izkoristili in kako narediti inventivno ter raziskovalno dejavnost resnično množično-to so le nekatera vprašanja, na katera so odgovarjali udeleženci Občanove okrogle mize o problematiki inventivne in znanstveno raziskovalne dejavnosti v žalski občini. Na njej so sodelovali: predsednik odbora za inventivno dejavnost pri občinskem svetu Zveze sindikatov Ivan Podpečan; Polde Škafar, Hmezad; Ivan Žohar, Aero Šempeter; Edvard Jug, Tovarna nogavic Polzela; Jože Vede in Stanko Slemenšek, Sip Šempeter ter predsednik odbora za pospeševanje raziskovalne in inovacijske dejavnosti pri občinski raziskovalni skupnosti dr. Boris Skalin. SAVINJSKI OBČAN: »Naš tehnični napredek v preteklosti je slonel predvsem na razvejani naložbeni dejavnosti in na kupovanju tuje tehnologije. Če ocenite razmere v domači občini, ali menite, da smo se v dosedanjem razvoju dovolj opirali na lastne inventivne sposobnosti in na domače raziskovalno-raz-vojne zmogljivosti?« I. PODPEČAN: »Podatki na občinskem sindikalnem svetu in pri občinski raziskovalni skupnosti kažejo, da se v naših delovnih organizacijah še vse premalo opiramo na domačo pamet. Imamo sicer nekaj izjem-to so Aero, Sip, Tovarna nogavic in tudi Hmezad tu pa se seznam organizacij, ki razvijajo množično,inventivno dejavnost, kar konča Drugod kakšnega usmerjenega gibanja za razvoj množične inventivne dejavnosti ni, izboljšave so naključne, inovatorji pa prepuščeni sami sebi. Zaloge domače pameti so še precejšnje, ni pa pravega odnosa do nje. Dokler bo namreč v organizaciji veliko bolj cenjen tisti, ki bo dosegel deset, dvajset ali še več odstotno povečanje cen proizvodom, tako dolgo razvojno raziskovalno delo jn pa inovatorstvo ne bosta zaživela« B. SKALIN: »Za vsako proizvodnjo lahko rečemo, da je neke vrste raziskava, kajti če v življenju ne bi razvijali vsega okrog nas in s tern tudi proizvodnje, potem ne bi mogli ničesar ustvarjati. Sam najbolj poznam področje kmetijstva in zanj lahko rečem, da je doseglo velik razvoj, čeprav se včasih zdi, kot da je vse dala narava sama Vendar raziskave tečejo vsepovsod. Pa s tem ne mislim nekih znanstvenih raziskav, temveč proučevanja, ki nastanejozaradipotreb.zaraditega, kar proizvodno delo rabi. Res pa je, da te možnosti raziskav včasih izpustimo. Poleg tega pa imamo v Sloveniji veliko raziskovalnih nalog, ki se prašijo na policah.« SAVINJSKI OBČAN: »Tov. Skalin je dejal, da mora vsaka indvacija, vsaka raziskava izhajati iz potreb združenega dela. Tu ste predstavniki iz nekaterih delovnih organiza-cij-kakšne so izkušnje?« E. JUG: »Pred kakšnimi desetimi leti smo pri nas stroje še kupovali in z njimi uvažali tudi rezervne dele. To je zahtevalo veliko denarja in začeli smo razmišljati o izdelavi rezervnih delov doma. Ustreznih materialov nismo imeli, zaradi česar je bilo treba preurediti posamezne dele in jih prilagoditi domačim materialom. Tako smo dobili precej inovacij in marsikateri i ezervni del. Menim pa, da bi morali domače delavce bolj spodbujati in doseči večjo množičnost.« I. ŽOHAR: »Delavci Aera dajemo inventivni dejavnosti zelo velik pomen, posledica tega pa je, da smo lani prihranili z inovacijami devet milijard starih din dohodka. Doslej smo delali predvsem na tem, da bi vse stvari, ki se tičejo izumov, tehničnih izboljšav itd. spravili v normativne akte, ki naj bi to področje čimbolje urejali. Poleg tega smo v zadnjem času ustanovili Društvo izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav, v katerem smo zbrali vse, ki se ukvarjajo z inovacijami.« P. ŠKAFAR: »Našadejavnost je biloško-tehnična in težko je ločiti, kaj je to inovacija, kolikšen pa je delež letine pri nekem pridelku. Kljub vsemu pa mislim, da v naši organizaciji še premalo spodbujamo inventivno dejavnost.« S. SLEMENŠEK: »Sip in pa Agros sodita med tiste, ki imajo inventivno dejavnost zelo dobro razvito in organizirano. Tudi sam se ukvarjam z inovacijami in iz lastnih izkušenj lahko povem, da mnoge odbijajo dolgi postopki za prijavo inovacij. Treba bi jih bilo skrajšati in poenostaviti, čeprav gre to v zadnjem času že veliko boljše. Je pa še eno kar moramo upoštevati — veliko je izboljšav, ki jih delavci niti ne prijavijo, delo pa je vendarle lažje in cenejše.« SAVINJSKI OBČAN: »So bile dosedanje inovacije po vaši oceni naključne ali pa so bili to primeri organiziranih akcij?« I. PODPEČAN: »Inventivna dejavnost je v glavnem še vedno prepuščena slučaju, inovatorji pa so prepuščeni sami sebi. V zadnjih letih poskušamo bolj usmerjati njihovo delo, predvsem preko sindikata in sicer z normativnim urejanjem zadev na tem področju. Vendar je to le"osnova za delo1, ni Da še pogoj za napredek inovatorstva. Pa še nekaj! Tam, kjer ni profesionalca, ki bi urejal področje inovatorstva, se pogosto zgodi še to, da mora biti inovator poleg vsega še zelo zagnan in uporen, da dokaže svoje delo. Pred leti smo zahtevali, da morajo imeti delovne organizacije, ki imajo preko 500 zaposlenih, profesionalca za področje množične inventivne dejavnosti, vendar je to ostala le zahteva. Tudi v naših delovnih organizacijah.« SAVINJSKI OBČAN:»Kkako je sploh z organizacijo inovacijskih služb? Ali imamo v občini ljudi, ki se ukvarjajo profesionalno z organiziranjem in usmerjanjem inova-torske dejavnosti?« I. PODPEČAN: »Prav vidi se, da imamo v občini dve organizaciji, ki imata za to področje profesionalca: to sta Sip in pa Aero. Prav ti dve vsa leta izstopata po številu inovacij, profesionalci pa poskrbijo, da so vse izboljšave registrirane in nagrajene.« I. ŽOHAR: »Za področje množične inventivne dejavnosti smo zaposlili enega delavca in moram reči, da se pozna razlika. Prej so bili postopki' zelo počasni, marsikdo je že pozabil, da je inovacijo sploh prijavil, preden je bila obravnavana. Sedaj je to urejeno, prav tako rok za ovrednotenje ter izplačevanje nadomestil in odškodnin.« E. JUG: »V delovni organizaciji imamo sedemčlansko komisijo, ki skrbi zaT organiziranost inventivne dejavnosti. Trenutno spodbujajo člani komisije inovatorje zlasti k varčevanju energije, surovin in proizvodnji rezervnih delov. To naj bi hkrati tudi pospešilo množično inventivno dejavnost.« SAVINJSKI OBČAN: »Predstavnik iz Aera je prej omenil koristnost oziroma preračunano vrednost inovacij. So podobni izračuni narejeni tudi kje drugje kot v Aeru?« J. VEDE: »Lani smo v Sipu imeli 823 starih milijonov prihodka od inventivne dejavnosti. Od tega smo inovatorjem izplačali 2,6 odstotkov odškodnin.« I. PODPEČAN: »V žalski občini podatkov o celotnem inovacijskem dohodku ni. Tisti, ki so, pa jim iz lastnih izkušenj ne verjamem. Eden od vzrokov je v tem, ker v kontnih planih ni postavke inovacijskega dohodka. Mislim, da je to edina rešitev, ker danes noben računovodja nima interesa, da bi ugotavljal nekaj, kar ni obvezno po kontnem planu. Glede tega je bila dana že pobuda, vendar je vse ostalo pri besedah. Žalostno je, da imamo kup inovacij, kup dohodkov od inovacij, ki sploh niso registrirani. Japonci pa, na primer, registrirajo vsako pikico na i in ni čudno, da imajo toliko inovatorjev na število prebivalstva. Pa še nekaj! Iz anket, ki smo jih delali o stanju inovacijske dejavnosti v delovnih organizacijah, smo ugotovili, da večina ne vodi podatkov o koristnosti inovacij. To pa zato, ker imajo to področje normativno neu-rejenp, dohodek in nagrade pa je težko ugotavljati, bom kar po domače povedal, zaradi »faušije«. Zaradi nje se povsod zadovolijo z neko pavšalno oceno koristi in nagrade.« SAVINJSKI OBČAN: »Je torej neustrezno nagrajevanje krivo, da ne izkoristimo dovolj naše domače pameti?« B. SKALIN: »Človek oziroma ljudje bi morali biti zelo inventivni takrat, ko mu gre težko. Slišali smo, da inovatorji delajo na stvareh, ki so problematične: surovine, izrabljena oprema, rezervni deli. Vendar, zakaj tega ni povsod? Pa smo imeli leto inovacij — nič, imeli smo posebne akcije sindikata, imeli smo akcije drugih organizacij .., pa nismo zadovoljni. Doma ne uspemo, po drugi strani pa vemo, da je veliko naših inovatorjev, ki prijavljajo patente zunaj meja. Nekje sem prebral, da so v zadnjih letih Slovenci prijavili okrog 500 patentov v Avstriji in v Nemčiji. Mislim, daje napredek družbe, stremljenje ljudi samo v dohodku. Mogoče, da inovatorjev ne stimuliramo dovolj, mogoče jih zamorimo s samimi jxistopki. Pgleg tega pa sami vodstveni delavci premalo vidijo, daje napredek proizvodnje in povečanje ostanka dohodka v neizkoriščeni rezervi inovatorjev. Veliko smo o tem že govorili, pa nismo uspeli. Padli smo na izpitu, pripravimo se za poravnega!« SAVINJSKI OBČAN: »V kratkem času smo zdaj slišali vrsto razlogov za to, da inventivna déjavnost ni takšna, kot bi morala biti. Govorili smo o predlogih postopkih za reševanje oziroma sprejem inovacij, o premajhni podpori vodilnih delavcev inovatorjem, prenizki lestvici nagrajevanja. Kaj še zavira inovatorstvo?« I. ŽOHAR: »Omenili smo vodilne, spregovorili bi še strokovnih delavcih in službah. Marsikateri strokovnjak delavcem »prodaja bučnice« o tem, kaj je narobe s strojem, materialom ..., ko pa delavec včasih bolje ve, kaj bi bilo treba spremeniti. Pogosto se vodilni in strokovni delavci bojijo, da bi kdaj prijava izboljšave prišla od nekvalificiranega delavca, saj bi tako prišlo na dan njihovo strokovno neznanje.« P. ŠKAFAR: »Kot razlog bi dodal še potrebo po delavcu, ki bi se ukvarjal samo z inovatorstvom. Organizacija, kot je Hmezad, bi takšnega delavca morala imeti, saj nimamo nobenih internih razpisov inovacij in problemov. Takšen delavec naj bi skrbel tudi za redno prijavo inovacij.« I. ŽOHAR: »Ko govorimo o vzrokih, bom povedal še enega: razjasniti si moramo vendar že vprašanje, od kot izplačevati odškodnino: — ali iz materialnih stroškov ali iz sredstev za nagrajevanje? Ali jo štejemo med osebne dohodke in jo upoštevamo pri izračunavanju pokojnin? Seveda vsak dela po svoje, inovatorji pa so v neenakopravnem položaju. Če bi delavec vedel, da bo dobil zaradi inovacije kakšen dinar več tudi na stara' leta, bi se prav gotovo bolj potrudil kot inovator.« SAVINJSKI OBČAN: »Kaj pa spodbujanje s strani občinskih organizacij?« i. PODPEČAN: »V občini imamo dva odbora — eden je pri sini-katu in skrbi za množično inventivno dejavnost, drugi je pri občinski raziskovalni skupnosti in se ukvarja z raziskovalno razvojno in z inventivno dejavnostjo, vendar je to premalo, predvsem pa oba odbora nimata neposrednega vpliva na razvoj in organiziranje inovatorske -dejavnosti v delovnih organizacijah« SAVINJSKI OBČAN: »Imate kakšne načrte, da bi inventivna dejavnost le postala del vsakdana?« * f J. VEDE: »Naša želja je, da bi vsak delavec postal inovator. Da bi se temu približali, nameravamo poleg pravilnika sistematično in množično organizirati inventivno dejavnost. Uvedli bomo posebne anketne liste, kjer bo vsak opisal Svoje delo, s čimer bomo dobili točen opis delovnih dolžnosti. Vsak delavec pa bo lahko tudi predlagal, kaj izboljšati. Okrog 250 delavcev se je že prijavilo, da bi bili pripravljeni sodelovati v tei akciji. Naslednji korak pa bo ustanovitev društva Diati.« IRENA JELEN Inštitut za trženje, ekonomiko in organizacijo je januarja letos izdal posebno1 študijo o razvoj-no-raziskovalni in množično inventivni dejavnosti v žalski občini. V njej je zapisano, da je leta 82 bilo v proizvodnih organizacijah združenega dela prijavljenih in realiziranih: 1 izum, 43 tehničnih izboljšav in 41 koristnih predlogov. Glede na število zaposlenih v teh organizacijah to pomeni, da na 100 delavcev odpade 0,74 odstotkov vseh prijav, kar 21 odstotkov pa v tistem letu ni imelo ničesar. V neproizvodnih dejavnostih so leta 82 beležili le pet koristnih predlogov in še te le v eni delovni organizaciji. S SEPTEMBROM VIŠJI OTROŠKI DODATKI Znano je, da se dohodkovni pogoji in višine denarnih pomoči (otroški dodatki) Spreminjajo vsako leto v mesecu maju in veljajo do konca aprila naslednjega leta. Tokrat pa je bil glede na rast življenjskih stroškov in čistih osebnih dohodkov v prvem polletju skupščini Občinske skupnosti otroškega varstva Žalec posredovan predlog novih višin denarnih pomoči, katerega je skupščina na seji dne 10. oktobra 1984 tudi sprejela. Nove višine bodo naslednje: otroci delavcev, drugih delovnih ljudi in upokojencev bodo prejemali 2.400 din mesečno, če živijo v družini, kjer je znašal mesečni dohodek v preteklem letu do 4.900 din na družinskega člana; 1.800 din mesečno bodo prejeli otroci, ki žive v družini, kjer je bil mesečni dohodek na člana nad 4.900 do 5.600 din mesečno; po 900 din mesečno pa otroci družin, kjer je dohodek na člana znašal od 5.600 do 6.000 din mesečno. Otroci iz kmečkih in drugih družin bodo prejeli 900 din mesečno— po dosedaj veljavnih kriterijih. Povečane denarne pomoči pa bodo znašale 700 din za otroke, ki imajo edinega hranilca, in 900 din za otroke, ki so teže telesno aii duševno prizadeti. Danica Dolinšek ZAOSTAJANJE ZA PLANOM Konec leta 1982 se je TOZD Profilirka Liboje odcepila od Montane in se kot samostojna delovna organizacija preimenovala v LIKO-Libojska industrija kovinske opreme. V glavnem so obdržali tudi proizvodni program in sicer izdelavo in montažo varnostnih ograj za ceste in mostove. Zaradi zmanjševanja investicijske dejavnosti na tem področju se preusmerjajo v ključavničarsko dejavnost. Z letošnjimi polletnimi rezultati je 31-članski kolektiv zadovoljen, saj so celotni prihodek povečali za 29 odstotkov, dohodek za 75 % in čisti dohodek kar za 80 odstotkov, čeprav bodo planirano montažo odbojnikov na avto cesti Naklo—Ljubljana izvajali šele v naslednjih mesecih. Vrednost teh del pa je osem milijard starih dinarjev. LIKO je že več kot 15 let edini proizvajalec odbojnikov pri nas, zato te proizvodnje ne mislijo ukiniti in jo celo tehnološko posodabljajo. Medtem ko so leta 1969 dnevno izdelali 80 m odbojnikov, jih sedaj izdelajo 2300 m. Ker pa je ta proizvodnja sezonskega značaja, v takoimenovani mrtvi sezoni opravljajo naročniška ključavničarska dela. Razmišljajo pa tudi o povezovanju in sodelovanju z večjimi organizacijami, čeprav konkretnih predlogov še nimajo. jk 25 let SDK Četrt stoletja je minilo od takrat, ko so v skupščini FLRJ sprejeli zakon o družbenem knjigovodstvu. Od tistih prvih začetkov pa do današnjih dni so si delavci te službe neprestano prizadevali za učinkovito delovanje, kar velja tudi za delavce v žalski enoti SDK. Čeprav so zakon sprejeli leta 59, segajo razne oblike družbene evidence že vrini vojne vihre, tako da je bil zakon le dopolnjevanje in izpopolnjevanje prejšnjih prizadevanj za učinkovito službo družbene evidence. V 25 letih so delavei doživljali stalne reorganizacije in spremembe, pač v skladu z razvojem celotnega sistema To velja tudi za žalsko enoto, kjer je bilo leta 67 še 52 delavcev, racionalizacija poslovanja in avtorrptska obdelava nalogov plačilnega prometa in ostalih podatkov pa je privedla do tega, da je v tamkajšnji službi zaposlenih le še 21 delavcev. Ti skrbijo predvsem za dvoje: opravljajo posle predhodne kontrole ter posle plačilnega prometa. Predhodna kontrola zajema predvsem skrb za zakonito uporabo družbenih sredstev preko nalogov, ocenjevanje periodičnih in zaključnih računov, spremljanje izvajanja zakonskih predpisov in interventnih ukrepov, hkrati pa skrbijo tudi za izvajanje ukreftov gospodarskega varčevanja. Na področju plačilnega prometa opravljajo zlasti gotovinska vplačila in izplačila, katerih obseg se je skladno z razvojem močno (»večal, dnevno .skrbijo za čim bolj ažurno pripravo nalogov plačilnega prometa, tako da se sredstva čim hitreje prenašajo. Ob vsem tem pa morajo delavci SDK, ki vse bolj postaja skupna služba združenega dela, poskrbeti še za strokovno izpopolnjevanje, spremljati morajo številne predpise, skrbeti za enotno delo in za preventivno delovanje kontrole. Irena Jelen OAZA MIRU SREDI VOJAE VIHRE Piše: Cveta Mikuž Ob 40-letnici hajke pod Mrzlico Pred 40 leti, 13. oktobra 1944,Je v skoraj že svobodni dolini Žahoma, Matk in pobočja Mrzlice ob prebujajočem se jutru na vseh straneh sovražnik postavil zasede kot pasti in z močnimi silami prodiral v »banditenberge«. Nemške -okupatorje je njihov privrženec — domači izdajalec točno obvestil, da se v teh krajih in skoraj v vsaki hiši zadržujejo partizani- Tudi tega usodnega dne je okupator točno vedel, kje so partizani, za kar je bil vsekakor vzrok izdaja, saj smo nekaj dni pred napadom mobilizi- rali tudi take osebe, ki niso bile naklonjene NOB. V Matkah, Zahomu in na Mrzlici je bila baza za zbiranje novih partizanov, med katere se je vrnil tudi kakšen sodelavec gestapa, ki je kasneje, če ni bil odkrit, pobegnil in opravil judeževo podlost. Leta 1944 je bila v teh krajih še posebej razgibana dejavnost OF in NOV. Pojavljale so se večje partizanske enote, ki so resno ogrožale nemške postojanke. Okupator je bil iz dneva v dan bolj besen, počutil se je ogroženega, zato je med ljudrpi izvajal še hujši teror. Oktobra 1944 nas je bilo v teh krajih kar precej partizanov, razporejenih po domačijah. To sicer niso bile močne partizanske enote, pač pa kurirji, politične, kulturne in gospodarske ter mobilizacijske skupine. Bilo nas je okoli 30, pri Likoviču in Gračnerju pa Smo imeli še 36 neoboroženih novih mobilizirancev, ki so bili pripravljeni za transport v brigade. Pri ljudeh pod Mrzlico smo se partizani počutili varne, saj so bile zanesljive javke pri Fajtu, Likoviču, Gračnerju, Vodovniku, Šarlahu, Balohovih, Golav-šku, Železniku, Drobnetovih, Zahomškovih, Koterjevih, Po-tekatovih in drugod. Prav zato, ker smo se počutili tako varne, nismo verjeli, da bodo Nemci res napadli, saj so hajko napovedovali že od spomladi. Od 12. na 13. oktobra so se dolge kolone do zob oboroženih Nemcev bližale cilju predvidenega spopada. To so bile specialne enote, ki so vodile borbo s XIV. divizijo ob prihodu na Štajersko. Njihov cilj je bil, da se čimprej prikrito približajo tem partizanskim krajem in da z bliskovitim napadom uničijo borce in aktiviste NOV. To bi jim tudi uspelo, če zgolj po naključju partizan Luka, ki je prenočeval pri Zahomšku, ne bi iž previdnosti. pogledal še malo naokoli. Ko je stopil na prag, je zaslišal »Hände hoch,« kar gaje pognalo v beg. Strelom iz mitraljeza je tudi ušel, hkrati pašo bili to rešilni-signali za večino Padel je kurir Polde Ahac partizanov, saj stabili vtrenutku na nogah obe dolini do pod Mrzlice. Za hip je zavladala nekakšna panika, 'ker nismo vedeli, kje-se sovražnik nahaja. Večina domačinov in partizanov je neorganizirano iskala izhode. Največji problem so predstavljali neoboroženi mobiliziranci, ki niso bili vajeni partizanskega življenja. S soborcem Ladom sva kljub nenehnemu sovražnikovemu ognju pripeljala skozi- obroč vse nove borce v varno zavetje mrzliških gozdov. Pritiskali so iz Matk in iz Za-homa proti Mrzlici, kjer so čakale možne zasede na obronkih Kamnika — Mrzlice — Mrzlice Goljave. Po celodnevnem ropotanju mitraljezev, brzostrelk, pušk, bomb in granat je bilo pričakovati, da bo pokončano vse živo, domovi pa požgani. K sreči je večina partizanov in domačinov našla pravo smer izhoda, nekateri pa so žal obležali. Marjan Pravdič, Trezika Stenovec, Franc Zagoričnik, Ančka Žličar in Hri-barjevMihec, star komaj 13 let, se niso uspeli umakniti. Da žrtev velike hajke ni bilo še več, gre zahvala predvsem prebivalcem pod Mrzlico, v Zahomu in v Matkah, ki so poskrili vse, kar bi partizane izdalo, sproti pa so nas tudi obveščali o sovražnikovih premikih ter tako marsikateremu partizanu rešili življenje. Rado Cilenšek V spomin na hajko, ki je bila 13. 10. 1944 v Zahomu in Matkah, sta krajevni skupnosti Šešče in Griže organizirali pohod ob spomenikih NOB, ki se ga je udeležilo več kot sto pohodnikov. Na pot sd krenili izpred spomenika v Migojnicah, nato pa se ustavili pred osnovno šolo Nade Cilenšek Griže, spomenikom I. štajerskega bataljona; učenci pa so pripravili krajši kulturni program. V Bezovniku je pred domačijo Cilenšksvih spregovoril Ludvik Kukovec. Pri spomeniku v Matkah pa so se pohodnikom pridružili pionirji, planinci in borci iz Prebolda, nato pa so nadaljevale pot skupaj k spomeniku žrtvam hajke v Žahomu. Tu pa je Rado Cilenšek spregovoril o dogodku izpred 40 let, v katerem je tudi.sam sodeloval. V zgodnji spomladi leta 1942 je bil sedež vojnega okrajnega komiteja Savinjske doline dober kilometer južno od Kaplje vasi. Člani komiteja so si postavili v mladem smrekovem gozdu aprila '1942 večji in manjši šotor. V manjšem so imeli ranjenega partizana, v večjem pa so bili člani komiteja. Zaradi vse večjega razmaha dela na terenu so tja prihajali kar številni obiskovalci in partizani iz čete, s tem pa se je večala nevarnost izdaje ali slučajnega odkritja. Zato so bili člani komiteja prisiljeni kakšnega pol kilometra više zgraditi zemljanko, ki je bila štiri metre dolga in dva široka. V njej so bili sekretar komiteja Jože Letonja iz Zabukovi-ce, Marjan Rot, Franc Gril (kasneje izdajalec) ter kurir Polde Ahac. Polde ni odšel v partizansko četo, ker zaradi bolezni ni zmogel naporov v četi. Tako je vsako noč odhajal v Kapljo vas na javko po pošto, prenašal hrano za komite, papir in letake iz partizanske tehnike. Njegova pot je običajno vodila preko mostu na Boljski. Sicer je bil posvarjen, naj se tega mostu raje izogiba, vendar se je zanašal na dogovorjeni znak, ki so ga dajali v vasi ob domenjeni uri. Slutnja se je žal sprevrgla v resnico: 18. junija 1942. Ko se je vračal iz vasi, ga je za mostom pričakala nemška žandarmerijska patrulja. Brez poziva je za njim zadr-dral rafal in zadet v glavo je omahnil v smrt. Tudi v zemljankah smo slišali rafalov odmev. Obšla nas je zla slutnja, da.se je komu naših kaj zgodilo. Še pred jutrom smo se umaknili proti Taboru. Kmalu smo izvedeli, daje Poldeta ustrelil žandar Schutz. Nemci so takoj nato poklicali iz Prebolda kamion, nanj vrgli Poldeta, nato pa še pred domačo hišo Poidete vo mater. Poldeta so naslednji dan zagrebli v Preboldu, njegovo mater pa so odvedli v celjske zapore, od tod naprej pa skupaj s sorodnico Anico, ki je bila zaposlena v preboldski tovarni, stanovala pa je pri njej in ji pomagala pri delu, odvedli v taborišče. V prazen Ahačev dom so Nemci naselili neko hitlerjansko družino iz Avstrije. Saši V čudovitem jesenskem dnevu, ko gozdovi komaj opazno zlatijo, smo se poslovili od našega tovariša Saše-Toneta ŠEPCA. Rad je imel take zgodnje .jesenske gozdove. In zemljo, ki je te dni darežljiva s svojimi bogatimi sadovi. V zemlji in gozdovih je sonce. Takšno, kot ga je'nosil v srcu on sam. Sonce za ljudi, ki jih je imel rad Ih oni so imeli radi njega. Sedaj, ko jih je imel čez petdeset, in takrat, ko je bil še mlad fant in vnet skojevec, je ljudem govoril o lepšem jutri. Pa tudi veroval vanj. Takrat, v hudjh dneh okupatorjevega nasilja, pa tudi sedaj, ko so se nekdanje sanje spreminjale v otipljivo in trdo resničnost. Skojevska zavest in prepriča-' nje ne premineta s starostjo. In Saša je ostal skojevec do zadnjega dneva. In z njim tudi mi nekdanji skojevci. „Pač ne moremo iz svoje kože," je dejal Saša in prav je imel. Bili smo mladi in smo trdno verjeli in verjamemo še danes, ko nas je življenje dodobra oklestilo. Tudi njega — Sašo. Pa ven- dar je ostal odločen, tovariški in vedno poln razumevanja za druge, predvsem tiste, ki jih je življenje iz kakršnegakoli razloga ogoljufalo. To njegovo vero v človeka smo spoštovali in zato bo tudi spomin nanj vedno spoštljiv, topel. V spominu pa nam bo ostal tudi njegov odpuščajoči nasmeh, poln razumevanja. Pa saj nam je imel kaj odpuščati. Veliko premalo smo mu vračali njegovo tovariško ljubezen. Cveta MIKUŽ Stab IV. operativne cone je po prejemu teh navodil začel pripravljati načrte za izvedbo predloga o osvobojenih ozemljih. Ugotovil je, da bi glede na geografski položaj lahko svojo nalogo najprej izpeljali v Zg. Savinjski dolini, pa tudi zato, ker tam ni bilo veliko vojaških policijskih enot. V postojankah je bilo največ verma-nov, orožnikov in pripadnikov gozdne zaščite. Sredi leta 1944 sta bila na celjskem območju le dva bataljona vermanšafta s 1967 možmi. Posadke so bile v Gornjem gradu (161 mož), Mozirju (170), Rečici (154), Lučah (123), Ljubnem (127). Ne glede na to da so bile sile v Zg. Savinjski dolini manj usposobljene za boj kot enote redne vojske in policije, pa izpolnitev zastavljene naloge ni bila lahka. Sovražnik je bil v svojih postojankah dobro utrjen in pripravljen na obrambo. Vendar pa so bile v bližini Savinjske doline močne sovražne postojanke v Celju, Kamniku, Šoštanju, Črni in drugod, zato je moral štab IV. operativne cone načrtovati postopno razširjanje osvobojenega ozemlja tako, da je zavaroval akcije v Zg. Savinjski dolini predvsem s celjske in šoštanjske smeri. V tem smislu je izdal ukaze svojim operativnim enotam: XIV. divizja je morala z eno brigado oblegati progo Šoštanj—Šmartno, postavljati zasede, rušiti komunikacije; z drugo brigado rušiti komunikacije v smeri Šmartno—Celje, s tretjo pa izvajati akcije na progi Celje —Grobelno —Ponikva. Vzhodno koroški odred je moral napasti Črno in postaviti zasede na cestah Črna—Solčava proti Železni Kaplji, ceste pa tudi zaminirati. Tako je bila zavarovana koroška stran. Zidanškova brigada je morala napasti Gornji grad in zavarovati kamniško smer. Poleg tega je morala na cestah izkopavati zaseke, postavljati barikade, postavljati protitankovske'mine in rušiti mostove; Šlandrova brigada je morala napasti postojanko Ljubno, pri tem pa uporabiti tudi gorsko baterijo. Načrt za izvedbo teh akcij je bil natančno sinhroniziran: Zidanškova je morala začeti z akcijami 29. julija, druge enote 30. julija ob 20. uri, Šlandrova brigada pa istega dne ob 23. uri. Načrt je zajemal tudi pravočasno preskrbljenost z zadostnimi količinami streliva, minerskega materiala in protitankovskih min. Štabi posameznih enot so morali poskrbeti za zveze z drugimi enotami, ker je bilo predvideno, da bodo enote med boji daleč vsak sebi. Sanitetna služba je morala poskrbeti za hitro pomoč, evakuacijo ranjencev in za organizirana prevezovališča. Obveščevalna služba je dobila nalogo, da mora pred akcijo poskrbeti za podatke o postojankah, pregledati objekte za rušenje, med akcijami pa zasledovati sovražnikove premike. « Kljub neizmerni premoči sovražnika so enote IV. operativne cone svojo nalogo v celoti opravile. Zg. Savinjska dolina je bila osvobojena. 5. avgusta 1944 je štab operativne cone izrekel čestitke vsem borcem, podoficirjem in oficirjem ter brigadnim političnim delavcem, ki so sodelovali v bojih. Radio SVOBODNA JUGOr SLAVIJA je objavil pohvalo maršala Tita Slandrovi in Zidanškovi brigadi ter XIV. diviziji za osvoboditev Zg. Savinjske doline. Sporočilo operativnega odseka IV. operativne cone je navajalo podatke, da je imel sovražnik v akcijah za osvoboditev Zg. Savinjske doline 203 mrtve, 27 ranjenih in 333 ujetih vojakov. Naši borci so zaplenili veliko orožja, municije in druge vojaške opreme. V akcijah so med drugim porušili 20 mostov in telefonskih napeljav ter tako povzročili sovražniku veliko materialno škodo. Vsi ti uspehi so močno vplivali na moralo nemških vojakov in enot, ki je bila zaradi atentata na Hitlerja že itak precej narahljana. Višji vodja SS in policije gene-rallajtnant Rössner je zaradi tega svojim enotam izdal povelje, da morajo z najodločnejšim in brezobzirnim bojem proti partizanskim enotam doseči njihovo uničenje. Še posebej je opozarjal oficirje, naj se bore kot komandanti. Po končanih operacijah je štab operativne cone ponovno razmestil svoje enote, da bi preprečil sovražnikove vdore na osvobojeno ozemlje, načrtoval pa je tudi napad na postojanke v Mozirju, Letušu, Šmartnem ob Paki in Braslovčah, saj so le-te enotam operativne cone zapirale pot iz osvobojenega ozemlja za akcije na komunikacije in naprave v dolini Pake in ob toku Savinje. Načrtovane akcije naj bi izvedle enote operativne cone 11. septembra ob 22. Liri,in sicer: Šlandrova brigada je morala napasti najpomembnejšo postojanko v Mozirju in jo likvidirati, Tomšičeva brigada postojanko Letuš, demonstrativno pa tudi Šmartno ob Paki in istočasno zavarovati celjsko smer, rušiti cestne mostove; Zidanškova brigada je morala likvidirati postojanko Braslovče in postaviti zavarovanje proti postojankam Vransko—Celje; III. brigada VDV, skupaj z minersko desetino štaba IV. operativne cone, je morala zavarovati šoštanjsko smer; pehotni tečajniki podoficirske šole pri štabu operativne cone so morali zavarovati kamniško smer. Tudi tokrat je bila načrtovana evakuacija ranjencev v Zg. Savinjsko dolino, delovanje kurirskih zvez, tudi telefonskih in radiotelegrafskih. Obveščevalna služba je bila okrepljena z brigado VDV. Dvodnevni boji za likvidacijo omenjenih postojank so bili hudi, kajti okupator je do nadrobnosti izdelal načrt za obrambo in uporabil vse razpoložljive sisteme, da bi postojanke čim dalj obdržal. V obrambnih bojih je imel 96 mrtvih, 18 ranjenih in 330 ujetih, med tem ko so imele enote operativne cone 15 padlih in 75 ranjenih. V bojih sodelujoče enote so dobile bogat vojni plen. Štab operativne cone je v svojem poročilu o opravljenih operacijah omenjal visoko moralo naših borcev, saj so se morali bojevati pod posebej težkimi pogoji. V bojih pa so si pridobili mnogo vojaških izkušenj in znanja. ■ V osvobojeni Zg. Savinjski dolini so nastali ugodni pogoji za nemoteno delovanje najvišjih vojaških in političnih organov na Štajerskem ter številne zaledne ustanove. Oblastni komite KPS za štajersko in pokrajinski odbor OF sta si skupaj z nižjimi forumi prizadevala čimprej vzpostaviti organe ljudske oblasti. Za pomoč pri organiziranju ljudske oblasti so vodstveni organi slovenskega narodno osvobodilnega gibanja poslali na Štajersko člana predsedstva SNOS-a Franca Lesko-ška-Luko in Zorana Poliča. V Ljubnem je bil organiziran 10-dnevni instruktorski tečaj za aktiviste OF, ki sd jih predvidevali za organizacijo volitev v NOO (narodno osvobodilni odbori). Izkušnje izvedbe volitev v Beli Krajini so bile prenešene v osvobojeno Zg. Savinjsko dolino. Predvolilna agitacija se je odvijala pospešeno, saj so bile volitve v nekaterih krajih že 15. septembra z zadovoljivim procentom udeležbe. Organizirani so bili številni sestanki, mitingi. Mitinge so vodili vidni vojaški in politični funkcionarji, udeleževali pa so se jih tudi predstavniki zavezniških misij. Volitve v Mozirju in okoliških vaseh so bile izvedene kasneje, ker so bili ti kraji kasneje osvobojeni. • Vsepovsod po osvobojenem ozemlju je bilo mnogo volje do dela, pa premalo izkušenj, zato je bila organizirana vrsta'tečajev za odbornike in aktiviste. Novoizvoljeni odborniki NOO in odposlanci v okrajno skupščino v Zg. Savinjski dolini so imeli že 8. oktobra posvetovanje; 22. oktobra pa so se v Gornjem gradu sestali odposlanci okrajne skupščine in izvolili svoj 15-članski okrajni izvršilni odbor za Zg. Savinjsko dolino. Po volitvah je bila glavna skrb aktivistov vseh forumov, da poskrbijo za aktiviranje NOO. V okrožnem odboru OF so delovali številni odseki: za prehrano, gozdarstvo, kmetijstvo, trgovino in obrt, industrijo, za gradnjo in obnovo, finance, prosveto in kulturo, socialno skrbstvo, zdravstvo in promet. Sčasoma je namreč postalo pereče tudi vprašanje prehrane, saj so jo potrebovali člani številnih ustanov, udeleženci konferenc, tečajev. Poskrbeti so morali tudi za ozimnico. Nastajale pa so tudi številne zaledne dejavnosti: mehanične delavnice, čevljarske, sedlarske, krojaške, milarne, mlekarne, barvarne, sušilnice sadja, usnjarne, mlini, elektrarne in še posebne vojaške delavnice. Zelo aktiven je bil odsek za gospodarstvo, ki je organiziral obratovanje žag in žganje oglja. Zaradi pomanjkanja delovne sile so nastale težave pri obdelovanju zemlje zaplenjenih posestev. V drugi polovici sta bili ustanovljeni traktorski postaji v Mozirju in Gornjem gradu, da bi zagotovili pravočasno sejanje ozimine. Odsek za gradnjo in obnovo je moral poskrbeti za obnovo požganih domačij. Glavni finančni vir v ta namen je bilo 3-odstotno posojilo. Uvajati naj bi pričeli tudi davke, zato je bil sklican posvet poverjenikov za finance. Zelo zanimivo je dejstvo, da je odbor Delavske enotnosti v Ljubnem že 15. oktobra sprejel resolucijo, da se morajo glede na padec vrednosti nemške marke rilagoditi tudi delavske mezde. e posebej je odbor opozoril na problem dekel in hlapcev. Pokrajinski odbor OF je posebno pozornost posvetil organiziranju partizanskega šolstva. Delovalo je 15 šol, ki jih je obiskovalo 1347 učencev. Nenehna skrb je veljala strokovnemu izpopolnjevanju učiteljev. Na štirih učiteljskih konferencah so razpravljali o organiziranosti, predmetnikih, pa tudi o političnem položaju. Zelo razvejane so bile tudi razne kulturne dejavnosti. V Gornjem gradu in Ljubnem je bila prirejena razstava s 300 posnetki partizanskega umetnika — fotografa Jožeta Petka. (se nadaljuje) TO STRAM POSVEČAMO KMETIJSTVU Bra pridnih rok je še dobra zemlja brez vrednosti Cesta iz Ločice pri Vranskem proti Zahomcam se vzpenja in ozka je. Družbo ji delajo visoka drevesa, ki jo delajo še ožjo in skrivnostnejšo. Toda tu in tam je skozi vejevje posijalo sonce, ki je božalo še mokro listje. Vodi do sedla, kjer stoji domačija Ukmanovihali kot jih vsi najbolje poznajo: Križnikovih sestra. Tam se odpre lep pogled na Zahom-ce, kjer so hiše v ravnini, ki je v breg prislonjena, kot za šalo pravijo domačini. čeprav je življenje tam gori prav zaradi „ravnine" težje kot v dolini, so Zofija, Minka, Cilka in Julijana ohranile vedrino, ki je ni moglo uničiti še tako trdo življenje. Več kot trideset let so gospodarile in že nekaj let so si vse bolj želele, da bi dobile k hiši mlade pridne roke. Najstarejša Zofija jih ima že čez šestdeset in najmlajša Julijana nekaj čez petdeset, težko so že delale, saj ni več tako kot v mladih letih. Letos so po naključju spoznale Dominika in Mileno Kugler z Gomilskega, ki sta se takoj navdušila za kmetovanje, čeprav oba hodita v službo. Vesele so in zadovoljne in tako sploh niso pomišljale, da bi mi odklonile, ko sem jih prosila za pogovor. „No, če ste nas že predvideli za časopis, pač ne smemo odreči," se je nagajivo zasmejala Zofija, ki je „glavna" pri hiši. Julijana pa ji je ob tem pomežiknila. Manjkali sta le Minka, ki si je že dala opravka v hlevu, in Cilka, ki je nedeljsko popoldne izkoristila za počitek. Sestrè so si po temperamentu komaj podobne, druži pa jih skupna skrb za kmetijo in na obraze so se jim vklesale značilne poteze tistih kmečkih ljudi, ki jim obraz parata in grizeta delo in skrb za zemljo. Na njih pa je radoživost in veselje, ki jih še bolj razjasni pogled na lepo obdelana polja. Oče je kmalu umrl, skrb so kmalu prevzele sestre. Leta so minevala in prepričane so bile, da lahko dobro gospodarijo tudi brez moške roke. „Dela je bilo tudi vedno toliko, da še mislile nismo na poroko," je rekla Julijana. Trmaste in odločne so morale biti in življenje jih je tako sklesa-lo, da so me nemalokrat presenetile s svojo odločnostjo. „Že zdavnaj nas bi s teh hribov odnesli, če ne bi bile trmaste," je resno pripovedovala Julijana — in dodala: „Ženske smo in tako nas je pač vsak tako jemal. Velikokrat so nas hoteli ogoljufati." Kmalu pa so mi zopet pripovedovale tako vesele in zanimive stvari, da si človek kar zaželi iti tja gor gospodarit. „Največkrat smo se sprle zaradi dela," se je Julijana zopet nasmejala. Toda vse gre v oblake in nikoli nismo „pasle ku- Križnikove sestre Minka, Zofija in Julijana so dobile naslednika kmetije, Mileno in Dominika Kuglerja, (na sliki manjka Cilka) mar". Ko smo imele največ dela, je najbolj zagrmelo, kmalu pa je bilo vse tako kot prej." Devet govedi stoji v hlevu, konj in prašiči. Do nedavnega so travnike še ročno kosile. Poleti so vstajale že ob tretji uri zjutraj in šle kosit. „Veste, ob sedmih smo imele zajtrk, ki je bil bolj podoben dobri malici. Neko poletje nas je pri takšnem zajtrku videl inženir, ki mu ni šlo v glavo, kako lahko tako zgodaj jemo in pijemo. „Le poskusite," sem mu rekla in mu dala koso v roke. Samo deset metrov je pokosil, pa ga je že žejalo," sta se zasmejali Zofija in Julijana. Ob tem pa so se raztegnila usta še Mileni in Dominiku, ki sta prišla, potem ko sta 'spravila desetmesečnega Nejca v posteljo. Julijana je bila poleg ostalega dela še gozdar. Naučila se je delati z motorno žago. Lahko bi kdo drug naredil namesto nas, les smo spravile tudi do ceste," je razlagala. Pred desetimi leti so Križniko-ve pridelale še sedemsto kilogramov hmelja. Takrat so bile nazadnje bogate, pravijo. Za dober hmelj so dobile priznanje,, ponosno povedo. Za to pa so večkrat delale pozno v noč. Najstarejša Zofija pa si je kljub napornim dnem še vedno ponoči našla čas za lepo knjigo. „Ko sem bila otrok, sem celega Karla Maya prebrala na glas ob petrolejki. Ob nedeljah pa sem hodila na Vransko po knjige," je pripovedovala. Ponosne so, da so kmetijo obdržale in še vsako leto kaj novega dodale. Hišo in hlev so obnovile, ko do domačije še ni bilo ceste. Ves pesek so zvozile kar z vozom. Ob tem je laže razumeti njihovo veselje, da bo kmetija še naprej imela pridne roke. „Kmetijo bi lahko prodale. Toda ni denarja, ki bi lahko plačal naše žulje in znoj, ki je precurljal v teh letih. Kmetija brez pridnih rok pa tudi nima vrednosti," je modrovala Zofija, ki ne more skriti veselja, da se je Križnikovim naposled le nasmehnila sreča. Dominik in Milena pridno delata. Zaenkrat le še popoldan, ker hodita v službo. Dominik je mizar, Milena pa ekonomski tehnik. Oba sta vajena dela in ni ju strah, da ne bi vzdržala in se kasneje tudi preživela na devetindvajsetih hektarjih. Dominika moti le to, kar je rekel: „Skoraj pol leta sem že tukaj in še vedno me povsod sprašujejo, če bom zares ostal. Tudi na zadružni enoti mi ne verjamejo popolnoma. Kmetijo pa bi rad čimprej opremil in zato bom potreboval kredit," je razlagal. Ko bo dovolj dohodka, se bo posvetil le kmetiji, za sedaj pa ima še veliko načrtov: „Ustanovili bomo pašno skupnost. Sosedje so se mi najprej smejali, sedaj pa so že navdušeni. Imel bom petnajst molznic in pri nas bo potem tudi zbiralnica mleka." Križnikove sestre si bodo lahko malo odpočile, čeprav pravijo, da brez dela ne bodo mogle nikoli. Zofija bo spet vzela v roke lepo knjigo in jo brala tako kot pred desetletji na prijetni, topli peči. Marjana M. Natek Do kakovostnega mleka le z boljšim nagrajevanjem V Hmezadovi mlekarni v Arji vasi dnevno napolnijo okoli petdeset tisoč litrov mleka in sicer polovico v navadno plastično embalažo, polovico pa v pure pack, ki jo je mlekarna prva ponudila na slovenskem tržišču. Zadnje dni septembra so dokončno ustavili proizvodnjo v stari mlekarni v Celju in s tem zaključili naporno obdobje preseljevanja in hkrati normalne oskrbe tržišča. Za takšno oskrbo pa so morali ob preseljevanju zagotavljati normalen odkup in prodajo mleka. Po zmogljivostih je Hmezadova mlekarna druga v Sloveniji in z mlekom oskrbuje širše celjsko območje. Že prihodnje leto zaradi povečanih zmogljivosti tržišču obetajo poleg sedanjega pakiranja v pure pack še kislo in sladko smetano ter jogurte. V novi mlekarni dnevno napolnijo okoli deset tisoč litrov navadnega jogurta, dva tisoč litrov sadnega, tri tisoč litrov kisle smetane in tristo litrov sladke. V mlekarni še pripravljajo prostore za proizvodnjo sirov, trenutno prihaja sir na tržišče le iz njihove šmarske sirarne, kjer dnevno predelajo okoli trideset tisoč litrov mleka v sire gauda, trapist in šmarski rok. Z mlekom, ki ga napolnijo v Hmezadovi mlekarni v Arji vasi, oskrbujejo širše celjsko območje. Poleg tega pa oskrbujejo še priobalne občine in sicer Opatijo, Reko in Split ter Zagreb in Samobor. Že pozimi bodo oskrbovali večji del Dalmacije; ta dobava, pa bo temeljila na osnovi sovlagateljskih deležev pri izgradnji mlekarne. Na slovenskem tržišču, pravijo v mlekarni, se je poraba mleka in izdelkov v zadnjih mesecih občutno zmanjšala in je to posledica padca kupne moči prebiva Isjtva. Zaradi tega se jim, med drugim, kopičijo zaloge mlečnega prahu in masla. Tekoče poslovanje v mlekarni je dobro, kljub temu pa se bodo še najmanj tri leta otepali z velikim pomanjkanjem obratnih sredstev, predvsem zaradi dragih kreditov za izgradnjo mlekarne in v zadnjem času vse višjih obrestnih mer. Od predvidenih petsto milijonov so se stroški gradnje kar za enkrat povečali. Do konca leta bodo dosegli 24 milijonov celotnega prihodka, za mleko, ki ga bodo odkupili, pa bodo plačali tretjino tega zneska. Poleg tega so se letos povečali še stroški repromateriala. Skoraj stoodstotno so se povečali izdatki za aluminijaste folije, energijo in transport. ODKUP MLEKA ZADOVOLJIV LE KOLIČINSKO, NE PA KAKOVOSTNO V zadnjem obdobju se je odkup mleka povečal za 14 odstotkov in so s tem dosegli dvakratni letni porast. Poleg tega pa v mlekarni ugotavljajo, da je odkup na njihovem območju med boljšimi v Sloveniji. Odkupujejo ga v štirinajstih občinah, od Sevnice do avstrijske meje, na območju Rogaške Slatine in Kozjanskega in od Trojan do Zasavja. Do konca leta bodo odkupili 44 milijonov litrov mleka. V prihodnjih letih bodo odkup po predvidevanjih povečali še za enkrat toliko. To bodo dosegli z boljšim nagrajevanjem proizvajalcev mleka. Hkrati bodo veliko pozornost posvečali kakovosti odkupljenega mleka, s katero sedaj še ne morejo biti zadovoljni. Že prihodnje leto bodo boljše mleko še ustrezneje plačali, saj pravijo, da brez kakovostnega odkupljenega mleka tržišču ne morejo ponuditi dobrega mleka in proizvodov. Toda najprej si morajo zagotoviti večjo proizvodnjo mleka in v sodelovanju s kmetijskimi zadrugami si bodo prizadevali, da bo že čez nekaj let čimveč kmetij, usmerjenih le za proizvodnjo mleka. POLEG MLEKA V PURE PACK ŠE NOVI PROIZVODI S polnjenjem mleka v pure pack embalažo se je začelo obdobje boljše ponudbe na tržišču. Za vsak boljši proizvod pa je treba odšteti več denarja, pravijo v Hmezadovi mlekarni. Mleko je osem dinarjev dražje predvsem zaradi embalaže, ki jo morajo še v celoti uvažati. pa mleku odvzamejo morebitne tuje vonjave. Mleko pa je dvakrat pasterizirano in ne sterilizirano, zato mora biti za ta rok trajanja obvezno v hladilniku. V prvih mesecih pakiranja so jim trgovine vračale mleko, ker se je kisalo in sirilo. V mlekarni zatrjujejo, da so stroji za polnjenje skozi brezhibno delali in vsak dan redno kontrolirajo kakovost mleka. Da se je skisalo, so V pure pack embalažo so prvi polnili mleko Američani in sicer že leta 1931. Dandanes le v redkih državah še nimajo tovrstnega pakiranja in letno v svetu napolnijo več kot 32 bilijonov litrov mleka. V tej embalaži ima mleko daljšo obstojnost, ker le-ta skoraj ne prepušča svetlobe. Po podatkih kanadske raziskave pure pack embalaža prepušča le 2,8 odstotka svetlobe, plastična 69,2, največ pa je prepušča steklena in to celih 90,7 odstotka. Mlekarna in sozd Hmezad siže nekaj časa prizadevata, da bi jo vsaj delno proizvajali doma, še vedno pa bodo morali uvažati dolgovlaknato sulfatno celulozo, ki je osnovna surovina za proizvodnjo tovrstnega kartona. Naj večja svetovna dobavitelja te celuloze sta Finska in Sovjetska zveza. Mlekarna je letos za embalažo plačala med drugim trideset milijonov dinarjev deviznih stimulacij. Poleg večje in boljše ponudbe pri tej embalaži mlekarna ne bo imela stroškov vračanja in mleko se ne razliva kot pri navadni plastični embalaži. Izdelana je iz že omenjene celuloze, ki pa je prevlečena s tankim slojem plastičnih mas, ki pa ne onesnažuje okolja, ker sčasoma razpade na zraku. Tudi zaradi embalaže ima tako pakirano mleko podaljšan rok trajanja, le-ta je štiri dni. Za polnejši in boljši okus pa ga v mlekarni še homogenizirajo in tako se maščobe razpršijo na najmanjše možne delce in deodorizirajo, pri tem postopku zakrivile predvsem trgovine, ki ga niso hranile v hladilnikih. Manj navdušeni za to mleko šo tudi potrošniki zaradi cene, ki pa ne more biti nižja zaradi drage embalaže. Za to so v Hmezadovi mlekarni dobili več predlogov, predvsem nasprotnikov takšne embalaže, da bi ga ponovno polnili v steklenice. Zaradi loma in visokih prevoznih stroškov bi bila le-ta prav tako draga. V mlekarni bi morali postaviti nove stroje za polnjenje in pranje steklenic. Poleg tega pa bi vsak dan za normalno oskrbo prevozili okoli petintrideset ton steklene em-balažet . V Hmezadovi mlekarni si skupaj z mlekarskim odborom prizadevajo, da bi že v začetku prihodnjega leta ponudili tržišču mleko s 3,2 odstotka maščob, ki bi bilo prav tako polnjeno v pure pack. Poleg tega pa bodo v to embalažo polnili še mleko z dvema odstotkoma maščob, sladko in kislo smetano, navadni in sadni jogurt in sicer v litrske in pollitrske kartone. Marjana M. Natek V drugi polovici oktobra so v Savinjski dolini posejali prve hektarje s pšenico. Čeprav se je letošnja jesenska setev začela razmeroma pozno, v Kmetijski zadrugi Savinjska dolina upajo, da bodo kmetje posejali, 220 hektarjev s to kulturo. S kooperanti so sklenili skoraj polovico pogodb, za setev pšenice se letos kmetje nekoliko manj zanimajo, ker so se poslabšali pogoji menjave za koruzo. Previsoke obrestne mere Hranilno kreditna služba kmetijstva in gozdarstva Žalec vključuje večino Hmezadovih delovnih organizacij in tako njeno finančno poslovanje poteka v Žalcu, Celju, Šmarju pri Jelšah ter Slovenski in Ilirski Bistrici. Zagotavlja izplačila za odkupe kmetijskih pridelkov, lesa in osebnih dohodkov Hmezadovih delavcev. S kreditiranjem kooperantov za gradnje in obnove kmetijskih objektov in kmetijske mehanizacije prispeva k razvoju kmetijstva. Do letos je Hranilno kreditna služba za te namene nudila kredite po zelo nizki obrestni meri, letos pa so se le-te povečale za enkrat. Za obnove in novogradnje hlevov so letos odobrili okoli 270 milijonov dinarjev kreditov in 190 milijonov kreditov za nakupe kmetijske mehanizacije. Denar za te namene si Hranilno kreditna služba zagotavlja iz lastnih sredstev, večino denarja pa prispevajo poslovne banke, Zveza hranilno kreditnih služb Slovenije in tudi sis za preskrbo občine Celje. Letos so se obrestne mere za kredite namenjene razvoju kmetijstva povečale zaenkrat, saj je bila lani najvišja obrestna mera osem odstotkov in najvišja petnajst odstotkov, letos pa od osemnajst do osemindvajset odstotkov. Povpraševanje po kreditih se še ni bistveno zmanjšalo, ker so večino le-teh odobrili še po starih obrestnih merah. Kmetje, ki bi hoteli sedaj obnoviti kmetijo, pa jih tudi že odpovedujejo. Hranilne vloge so v primerjavi z lam narasle od 450 na 540 milijonov dinarjev. Nominalno so porasle za devetnajst odstotkov, s tem pa v Hranilno kreditni službi niso zadovoljni, ker so se v primerjavi z odstotkom inflacije realno zmanjšale. Hmezadovim delavcem zagotavljajo takšne obrestne mere za vloge kot pri poslovnih bankah, kljub temu pa iz nekaterih organizacij dvigajo in vlagajo denar v druge banke. Večje varčevanje je tudi nemogoče zaradi vse višjih življenjskih stroškov. V Hranilno kreditni službi pričakujejo, da bodo imeli že prihodnje leto več varčevalcev. Uvedli bodo čekovni sistem, takoj ko bodo imeli v Hmezadu novo elektronsko obdelavo podatkov. S tem pa bodo ponudili enake pogoje varčevanja in poslovanja z denarjem kot druge banke. -mn. DO NOTRANJA TRGOVINA TOZD MALOPRODAJA ŽALEC tel.(063)710-416 KMETIJSKO TEHNIČNI PRODAJNI CENTER NUDIMO VAM: — Traktorje DEUTZ, ZETOR, UNIVERZAL — traktorske kabine vseh vrst — traktorske gume 600 x 16 vodilna 11,2 - 10 X 28 Tigar 12,4 - 11 X 28 Tigar — motokultivatorje REX COMBI in GOLDONI s priključki — kardane za vse priključke — originalne rezervne dele za molzne stroje alfa-laval in westvalija — grozdne mline in stiskalnice — ličkalnike — re poreznice — pluge in brane — korita za svinje — nagrobni pesek, humus in sveče — pocinkane žlebove — Al vetrne obrobe — okenske police blagovnico #8 ‘Hmezad* Reportaže in zanimivosti iz naših krajev Po rožah $e pozna, Ide so braslovški šolarji doma »Po rožah se pozna, kje so braslovški šolarji doma,« je pripomnil eden izmed tistih, ki so prišli na slavnostno razglasitev rezultatov in podelitev priznanj za najlepše urejeno okoljé na celjskem območju. Pa ne le po rožah, bi ga lahko dopolnili. Tudi po lepo negovanih zelenicah, čistoči in redu na vsakem koraku se pozna delo in trud braslovških šolarjev. Vse to pa je bilo dovolj, da so mladi Braslovčani tokrat že drugih držali v svojih rokah prehodni pokal za najlepše urejeno okolje med dvainpetdesetimi šolami celjskega območja. Poleg Bras-lovčanov so letos vzorno urejevali okolje tudi šolarji v Bistrici ob Sotli ter v Slovenskih Konjicah. Z urejevanjem okolja, gojenjem cvetja in skrbjo za red in čistočo na vsakem koraku so braslovški šolarji in njihovi učitelji začeli že pred nekaj leti, ko so se preselili v nove prostore. V okviru šolske skupnosti so ustanovili posebno komisijo za čistočo in varstvo okolja, katere člani načrtujejo in organizirajo urejanje okolja V delo so vključeni vsi — od prvošolčkov do tistih, ki na- birajo še zadnje učenosti v osnovnošolskih klopeh. Za svoj trud je preko 300 otrok prejelo prehodni pokal, ki gapodeljujejočlani celjske Turistične zveze, že lani, letos pa so svoj uspeh le še potrdili. A naj spregovorijo sami: MONJA STRNIŠNIK, vodja komisije za čistočo in varstvo okolja: »Naša nalogaje predvsem vtem, da pripravimo vse potrebno za naše delo, da naredimo razpored razrednim skupnostim, kako bodo skrbele za okolico in da potem tudi pogledamo, če so vsi izpolnili svoje naloge. Letošnjega priznanja smo zelo veseli, zahvala zanj pa gre tudi našemu hišniku.« TOMAŽ KOROŠEC: »Ko sem začeli hoditi v šolo. še nismo toliko skrbeli za rea in čistočo in tudi okolice šole nismo urejevali. Zanjo smo začeli skrbeti potem, ko smo se preselili v novo šolo. Danes rad pomaga vsak učenec. Delamo vse, kar je potrebno, le za košnjo poskrbi hišnik, ker je to delo za nas prenevarno.« MARJAN DONKO: »Delo si ponavadi razdelimo, takodadekleta opravljajo lažje delo, fantje pa vozimo samokolnice, kopljemo jarke in vse drugo, kar je potrebno. Mi smo letos zadnjič v tej šoli, mislim pa, da so se tudi mlajši veliko naučili in da bodo znali poskrbeti za čisto okolje.« BERNARDA PREDOVNIK, mentorica šolske skupnosti: »Vsaka razredna skupnost skrbi za okolje po en teden. Moram reči, da učenci zelo pazijo na okolje, na to, da ne odmetavajo papirja in da ne uničijo trave ali pa cvetličnih nasadov. Lani so učenci sami vzgojili mlado cvetje, nekaj so ga celo gradali in za izkupiček kupili lon-o osvoboditvi vrnili domov. Leta so se odmaknila, spomin na te dogodke pa je v njihovih srcih ostal živ in tako se pogovor nemalokrat zasuče na tista viharna vojna leta, ko je okupator stregel tudi Krajnčevim po življenju. »Ko sem bila še mlajša, sem veliko brala. Podnevi zato ni bilo časa, zato sem prebedela veliko noči ob knjigah in še danes bi rada brala, če bi imela dober vid,« nam je pripovedovala Krajnčeva mama Z dogodki pa sta na tekočem, ker jima vse novice prebere hči Marta Tudi za televizijo so oči že prešibke in tako jima obiski največ pomenijo. Gostoljubna kot sta, sta nas povabila, naj še pridemo. Zlata obroka zakonce« Burger Pred dnevi sta v Braslovčah praznovala 50 let skupnega življenja — zlato poroko — Viktor in Terezija Burger. Oba izhajata iz kmečkih družin, imela pa sta težko mladost. Viktor Burger seje rodil 18. januarja 1908 na mozirskih Dobrovljah. Koje končal šolo, je delal vse do upokojitve. To je leta 1965, pri Gozdnem gospodarstvu Nazarje. Terezija Burger, rojena Skitek, se je rodila 13. oktobra 1905 v Cirkovcih, v občini Velenje, in je bila po končani šoli zaposlena kot kuharica v Avstriji. P poroki, leta 1934, pa je ostala doma in gospodinjila družini. Med vojno je bil Viktor borec Tomšičeve brigade, mati Terezija pa je partizanom pomagala s tobakom in soljo. Po vojni sta se preselila v Šmartno ob Paki, leta 1968 pa v Braslovče, kjer živita še danes. Vzakonu se jima je rodilo 6 otrok, vsi so pridni, imajo lastne domove in družine ter se radi vračajo domov. Tekst in foto: TONE TAVČAR ________________________________________________J En dan v krajevni skupnosti Šešče čedalje manj je kotičkov, kjer utripa življenje še z utripom naših staršev, starih staršev in njih očetov. Čedalje manj je kotičkov, ki jih ni zadušila industrija, kjer moderna arhitektura ni uveljavila svojih betonskih dosežkov. Tam, koder hodim tokrat, je vas še zmeraj vas. Hiše rastejo sicer kot gobe po dežju, a brez vzletov moderne arhitekture, drevesnih krošenj še niso zamenjali pisani sončniki, stogov s senom niso pregnale visoke stolpnice. Tam, v zaselkih pod vznožjem Homa in Mrzlice, Go-Ijave in Kamnika, si tega niti ne želijo. MOST JIH JE POVEZAL S SVETOM Prelepo dopoldne se je porodilo iz meglenega oktobrskega jutra. Sončni žarki so se lovili v vejevje, ovešeno s sadjem, le iznad Savinje so se dvigovale še zadnje meglice. Tako mirna je tokrat, pravzaprav že kar lena. A ta lenobnost je le navidezna. Kdo drug bi to bolje vedel, kot krajani Šešč sami. Premnogim so se s slikarsko natančnostjo vrisali v spomin dnevi konec petdesetih let, ko jim je prav ta, tokrat tako dremava in lena Savinja, podrla in odnesla most. Most, kije ljudem v tamkajšnjih zaselkih pomenil prvo vez s svetom. Dolgo so namreč morali tam naokrog ubirati poti preko Griž ali pa Latkove vasi, da so prišlo v dolino. Ali pa so se prepeljali s čolnom. OSEBNA IZKAZNICA KRAJA število prebivalcev: 700 zaposlenih: 289 kmečko prebivalstvo: 45 število gospodinjstev: 206 naselja: Šešče, Gmajna, Ladja, Šempihl, Matke, Brda, Goljava, Hom in Za-hom Namesto lesenega mostu so kmalu zgradili novega. Betonskega. Le-ta je bil eden izmed prvih dosežkov v povojnem obdobju. A so se jim kmalu pridružili novi dosežki — napeljali so elektriko, vodovod, še prej so postavili zadružni dom in hmeljsko sušilnico, zatem so prišle na vrsto ceste. gostinstvo ali pa avtoprevoz-ništvo. V kotlini pod košatimi vrhovi, nekoč pokriti z jelovim in smrekovimi gozdovi ter krepkimi macesni, si industrije niti ne želijo. Bolj si želijo manjših obrtnih delavnic, kakšen dinar pa naj bi jim kanil tudi od turizma. Po besedah predsednika sveta krajevne skupnosti možnosti zanj imajo: tam so planinski domovi, tam so planinske poti, ob Savinji pa bi lahko uredili manjši camp. OŽIVETI DELO DELEGATOV V središču vasi zavije pot rahlo navkreber. Ob cesti pozdravlja popotnika ali pa čisto slučajnega obiskovalca najprej trgovina in nad njo prostor, kjer se srečujejo predstavniki krajevne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in delegati te ali one delegacije. Z delom le-teh niso najbolj zadovoljni, saj se vse premalo udeležujejo sej. Niso enkrat razpravljali o vzrokih za to, pa vendar je ostalo vse po starem. Morda je za to kriva oddaljenost, morda so za to krive slabe avtobusne zveze. Kakorkoli že, predstavniki krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij vedo, da jih na tem področju še čaka nekaj nestrtih orehov. Bolj kot z delom delegatov so v tamkajšnjih zaselkih zadovoljni z delom članov krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. Še zlasti spodbudno je, da niso vajeni zapirati se v svoje meje, ampak radi pogledajo tudi prek vaške lese. Zato tudi dobro sodelujejo z okoliškimi krajevnimi skupnostmi. zlasti živopisanega cvetja, ki popotniku zaželi dobrodošlico na vsakem koraku. Hiše niso stare. Nove so, prenovljene, tiste, ki so jih morda zgradili v prejšnjem stoletju, pa je uničil rdeči petelin, ki je po vasi zapel 1905-ega leta in jo skorajda v celoti uničil. Kdove, mordaje ravno ta ognjena ujma porodila nastanek prvega gasil-skeg društva v Šeščah pred skoraj 65-imi leti. V tem polstoletnem delovanju so si nakupili nekaj opreme, zgradili rezervoar za vodo, v katerem imajo shranjenih 50000 1 vode, hidrantni nastavek s priborom in opremo pa imajo tudi na drugem koncu vasi. Kljub dolgi tradiciji danes člani tamkajšnjega društva životarijo v majhnem in neprimernem prostoru. Kaže pa. da ne bodo več dolgo, saj v kraju organizirali zbiranje obleke in obutve, pri čemer so se dobro izkazali, organizirali so že nekaj predavanj, pomagajo starejšim in obiskujejo ostarele v domu na Polzeli. Izkazali so se tudi v primeru, ko so na eni izmed domačij v vasi spet divjali ognjeni zublji- REVOLUCIONARNO SEME JE BOGATO OBRODILO Počasi se je dolina malce zožila. Krošnje dreves, novo odete s pisano jesensko preobleko, in med njimi še vedno ponosno zeleni iglavci so bili vse bližji. Ne bi bilo prav, če bi popotnik na tej poti prezrl številne pomnike zgodovine. Pomnike ljudem, ki so v dneh vojne vihre sami trpeli, a kljub temu PRIČEVANJA DAVNIH DNI Zgodovina je na ozemlju današnje krajevne skupnosti dobila svoj relief že pred mnogimi stoletji. Šešče omenjajo že v Otokarjevem urbarju iz leta 1265. ko ie bila tam ena kmetija podložna žalskemu uradu. V 16. stoletju je na terasi nad Šeščami stala graščina Schönbichl kot naslednica gradu Sachsenwart. Danes so od nekdanjega velikega dvonadstropnega poslopja s štirimi vogalnimi stolpi ostali le deli njegove kleti, kajti blagorodni gospod Gaisruch, tedanji lastnik, je graščino zanemarjal. So pa tudi nekateri dokazi, ki pričajo o tem, da se je v naročju tamkajšnjega hribovitega sveta pojavljal živelj že mnogo prej. V gozdu so namreč strokovnjaki našli prazgodovinske gomile, v eni izmed njih pa so konec prejšnjega stoletja odkrili slikano keramiko, latenski bronasti nakit, sekire ter železno orožje in orodje. Pričevanja o tem, da So bili kraji pod Mrzlico in Homom poznani že v davnini, so našli tudi v Matkah. Že konec 14. stoletja so prvič omenjali cerkev na Homu, v njegovi bližini so našli fragmente ilirske keramike, drugje spet ilirske grobove. KONČNO LASTEN DOM V središču vasi stojijo hiše druga ob drugi, malodane nagnetene so ob tisti ozki poti. Vsepovsod pa je viden pečat skrbnih rok gospodarjev. Pa ne le skrbnih rok — tudi ljubezni do urejenega okolja in se jim v prihodnje kot zadnjemu gasilskemu društvu v občini obeta lasten dom. Gasilsko društvo je pravzaprav eno redkih društev, ki deluje v Seščah. V zadnjem času so se jim pridružili še člani kulturnega društva, v okviru katerega je letos začela delovati knjižnica. Le-ta je delovala tam že pred dvema desetletjema. Ko so ustanovili knjižnico v občini, je bilo rečeno, da jim bodo knjige vozili s potujočimi avtobusi, toda konec koncev se je zgodilo tako, da niso imeli več lastne knjižnice, potujoče pa tudi ni bilo od nikoder. Med društvi velja v Šeščah omeniti še Društvo prijateljev mladine in pa Rdeči križ. Leta deluje v zadnjih, letih samostojno, prej pa so bili povezani s preboldskim. Letos so ponudili roko času najtežje preizkušnje. Tamkajšnji vrhovi so bili namreč prav primeren kraj, kjer se je dalo početi marsikaj, kar je ODKOD IME KRAJA? Pripovedoval mi je eden izmed tamkajšnjih krajanov, kako so Matke in Šešče dobile svoja imena. Takole je razložil: »V bližini Šešč je bil grad. Okrog njega so začeti graditi hiše tisti, ki so hodili služit grajskim. Pravijo, da je bilo v začetku šest hiš. No, iz tega se je potem razvilo ime: šest hiš in še in še. Matke pa so dobile svoje ime po sveti Magdaleni. Tako smo vas imenovali vse do leta 55.« NE ŽELIJO SI INDUSTRIJE Ena od njih zavije proti Šeščam. Tu in tam so si ljudje dajali opravka okrog domačij, drugi so hiteli s polj pospravljat še zadnje darove letošnje kisle jeseni. Pravzaprav so polja tam naokrog osnova celotnega gospodarstva. Nekdaj so tamkajšnji kmetje sejali tudi ajdo, proso in ječmen, starejši krajani pa vedo povedati, da so po končani vojni vihri iz okoliških gozdov prodajali kostanje za tanin. Tako je bojda bilo v Šeščah, v Matkah pa so nekdaj sloveli po pripravi oglja, pa mlinih na Kolji in žganju apna. Precej je travnikov in polj tam okrog, precej gozdov, a vendar premalo, da bi bilo dovolj dela za vse sinove in hčere tamkajšnjih zaselkov. Zato odhaja skoraj polovica krajanov vsak dan proti Tekstilni tovarni v Prebold, Lik-u in Sip-u v Šempeter, pa v pe-trovško_ Zarjo, marsikdo pa tudi v Žalec, Celje ali še dlje. Nekaj je tudi takšnih, pravzaprav le devet prebivalcev, ki jim vsakdanji kos kruha reže Predstavniki krajevne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev so se takole zbrali ob obrt — bodisi obrtne storitve, našem obisku. Pa tudi sicer je to njihova stalna praksa. Ceste jim povzročajo največ preglavic. Preozke so, dotrajane In marsikje komaj dovolj široke za delavski avtobus (Foto: L. Korber) bilo tr.eba skriti pred očmi domačega nazadnjaškega režima in kasneje pred očmi zagovornikov tisočletnega rajha ter njegovih pomočnikov. Že pred vojno so se v tamkajšnjih zaselkih shajali napredni fantje in dekleta s komunisti Prebolda in Griž. In ni jih bilo malo, ki so sejali revolucionarno seme med. okoliške prebivalce. Ko so v vaseh pod Mrzlico in Homom zaregljale nemške strojnice, domačini niso sedeli križem rok. Zedecembra 1941 so na pobudo Albina Vi-potnika-Strgarja ustanovili OF. Za mnoge so tla doma postala prevroča, zato so se kmalu znašli v gozdovih. Pod Mrzlico so imeli borci pravo terensko taborišče, kjer so zbirali hrano, po tamkajšnjih zaselkih pa so vodile številne partizanske poti. Zato so bile hajke tam naokrog pogoste, največja oktobra 1944. Kljub temu so domačini vsa leta sodelovali z borci. Vse dotlej, dokler Hitlerjevrajh ni bil na tleh. BREZ GASILCEV V MATKAH NE GRE Kar nekaj je teh pomnikov ob poti, ki vodi proti Matkam. Vas je bila v sončnem opoldnevu videti dremava. A ta dremavost je bila le navidezna, premor med vsakdanjimi opravili. Domačije tam se vlečejo vzdolž ceste, a mnoge med njimi so zabrazdane v strme bregove. Središču vasi in pravzaprav tudi življenju tamkajšnjih ljudi daje utrip gasilsko društvo. Skorajda je ni zadeve, kjer ne bi imeli kaj gasilci zraven. Ne le v Matkah, tudi v celotni krajevni skupnosti. V svojih vrstah imajo 120 članov, za sabo pa dobrih 50 let delovanja. Ne le na gasilskem področju, kjer imajo štiri tekmovalne desetine, s katerimi segajo v sam vrh na občinskih tekmovanjih, dobro pa se odrežejo tudi na republiških, temveč tudi na področju kulture, dela z mladimi, športa in rekreacije, ne manjkajo pri akcijah krajevne skupnosti, del svojih prostorov pa so dali v najem celo gostincu. Sodelovanje z gasilci v sosednji vasi, v Šeščah, je sicer dobro, vendar bi po mnenju predsednika društva iz Šešč lahko bilo še uspešnejše. TRGOVINA JE NJIHOVA ŽELJA Ne le po tem, da v Matkah držijo vse skupaj »pokonci« gasilci, še v nečem je vas redkost. Po tem, da imajo dva gostinska objekta, pa nobene trgovine. Predsednik gasilske- §a društva v Matkah je razložil, a so o tem izrekli že veliko besed. Z enim izmed krajanov so se že dogovorili, da bo odpri privatno trgovino, nabavil je tudi že del opreme. Toda vse je ostalo le pri besedah, kajti delavci Savinjskega magazina so rekli: ne. Da pa preskrba v Matkah zelo šepa oziroma,da morajo tudi po kilo soli v Šešče — o tem ni nobenega dvoma. KOMUNALA V MALEM Počasi se je cesta začela vzpenjati in tam je tudi konec potepanja po tej krajevni skupnosti. Pravzaprav še ne povsem. Spregovoriti je treba še o njej — o cesti, po kateri je avto tokrat požiral kilometre. Pa ne I e o tej, temveč tudi o vseh druaih cestah v krajevni skupnosti. Stare so, dotrajane, preozke, z neurejenimi bankinami, polne lukenj in razpok. Takšne kot so, povzročajo težave zlasti voznikom avtobusov, ki prevažajo delavce, povzročale pa bi težave tudi rednim avtobusom, če bi jih v kra- ZAKAJ PRAZNUJEJO KRAJEVNI PRAZNIK, Krajani tamkajšnjih zaselkov praznujejo svoj praznik 22. julija v spomin na dva dogodka: na izgradnjo mostu- preko Savinje, kjer so jim na pomoč priskočili tudi mladi iz JLA, in pa na veliko hajko pod Mrzlico 14. oktobra 1944. jevni'skupnosti imeli. To je ena izmed njihovih vročih želja, vendar še ni uresničena. Poskusno je sicer tamkaj že vozil avtobus ob 8. uri zjutraj, vendar je bilo premalo potnikov in seveda denarja, zato so progo ukinili. Sedaj razmišljajo o povezavi preko Prebolda, vendar se bodo morali o tem še pogovarjati. Morda bodo laže rešili težave, ko bodo uresničili načrt iz petletnega plana, to je razširitev ceste Sempèter —Sešče—Sešče—Matke. Poleg te osrednje ceste jih čakajo še druge, med njimi tudi vzdrževanje višinskih cest, ki jih sproti uniči vsako večje deževje. Ravno letos pa so z dolino povezali še zadnjo domačijo. So pa ceste le eden izmed problemov na komunalnem področju, kjer jih čevelj žuli. Pesti jih še kanalizacija, dosedanjim 60 telefonskim ,pri-ključkom naj bi prihodnje leto, ko bodo povečali centralo v Preboldu, dodali 40 novih. Pravzaprav bodo v naslednjih letih kar komunala v malem. Volje do dela jim np manjka, pridnih rok tudi ne, zato bo ob prihodnjem potepanju po krajevni skupnosti najbrž marsikatera težava že zgodovina. Še zlasti, ker sami pravijo, malce za šalo, pa malce tudi zares, da iz vsakega dinarja vedno naredijo stotaka. IRENA JELEN 8 SAVINJSKI OBČAN - Oktober 1984 KULTURA • KULTI RA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTU Pesem in mladost Zakaj je otroška pesem otožna? i'IO'/OhlÜüO Ko so se organizatorji že tradicionalne prireditve Pesem in mladost pred petimi leti odločili, da naj bodo ustvarjalci te prireditve mladi, se je tudi letos pokazalo, da je takšna odločitev bila pravilna S pomočjo mentorjev slavistov in glasbenih učiteljev sami napišejo besedila in v večini primerov tudi melodije. Mladi pevci so torej ob spremljavi pionirskega zborčka glasbene šole na prireditvi v začetku oktobra zapeli štirinajst novih pesmic. Mladostna sproščenost in nastop brez treme, ki se je ne morejo otresti pred nastopom celo odrasli, je navdušila številne poslušalce, ki jih je na tej prireditvi vedno precej. Mladi pa so najbolj veseli, če je med njimi priljubljena pesnica Meta Rainer, saj njeno pesem kot avizo na začetku prireditve vedno radi zapojo. Za prireditev Pesem in mladost, ki je edinstvena v Sloveniji, je vedno več zanimanja. Najboljše pesmi bomo lahko poslušali tudi na radiu in televiziji. Na posvetu, ki so ga organizatorji pripravili po prireditvi, pa smo izvedeli še marsikaj, kar ob spremljanju nastopa mladih nismo niti opazili. Skoraj vsaka pesem je povezana z doživetjem mladih. Najbolj pa je prisotne navdušila Alenka Lesjak iz osnovne šole Ivan Farčnik-Buč s pesmijo Nevihta. Ugotavljali pa so tudi, daje vsebina pesmi največkrat otožna, prepletena z zaskrbljenostjo o ogroženem miru, o naraščajoči lakoti in vojnah. Bili so si enotni, da je to odraz družbenih razmer, ki skrbijo in vznemirjajo tudi mlade. Sicer pa je sama prireditev zaključek celoletnega dela in truda' številnih sodelavcev, ki zaslužijo priznanje in pohvalo. Med njimi naj omenimo Marjana Kozmusa, ki je pripravil večino aranžmajev, Margit Juteršek, ki je izbrala besedila, ta-njo in Draga Cehnerja, ki skrbita za organizacijo prireditve. Zelja organizatorjev je, da bi v prihodnje sodelovalo še več mladih ustvarjalcev iz vseh osnovnih šol žalske občine, pa tudi iz drugih občin. Vsem torej že sedaj vabilo za sodelovanje, saj so priprave za naslednjo prireditev Pesmi in mladosti že stekle. jk Saša Golob je zapela pesmico o konjičku Revija narodnih ansamblov v Libojah Organizacijski odbor za pripravo in izvedbo XII. revijé narodnih ansamblov v Libojah je sprejel dokončen program letošnjega srečanja narodnih ansamblov žalske občine, celjskega območja, Slovenije in zamejstva. Revija bo v nedeljo, 25. novembra 1984, z dvema koncertoma in sicer ob 15. in ob 18. uri v obnovljeni dvorani DPD Svoboda Liboje. Pokrovitelj je tudi tokrat delovna organizacija KIL Liboje, ki slavi prihodnje leto 170-letnico obstoja, pri reviji pa bodo tako kot doslej sodelovali tudi Zveza kulturnih organizacij občine Žalec, Kulturna skupnost Žalec, Krajevna skupnost Liboje, Mirosan, Savinjski občan, Novi tednik — Radio Celje, številni zasebniki in ljubitelji lepe domače glasbe. Ob letošnji reviji bodo vsi predstavniki sodelujočih ansamblov podpisali samoupravni sporazum o dolžnostih in obveznostih ter pravicah pri sodelovanju na letošnji in na naslednjih libojskih revijah. Po mnenju predsednika organizacijskega odbora za izvedbo letošnje revije Henrija Kuzme bo letos nastopilo okoli dvajset ansamblov. Med nastopajočimi bodo tudi sansambli, ki so letos že osvojili najvišja priznanja na festivalih v Števernjanu ter Ptuju, kar pomeni, dabo revija kvalitet- Organizator obljublja tudi vrsto presenečenj, ki bodo popestrile XII. revijo narodnih anamblov v Libojah, ki bo hkrati tudi uvod v številne prireditve, ki jih v Libojah pripravljajo ob praznovanju občine Žalec prihodnje leto v Libojah, kot tudi ob praznovanju 170-letnice KIL Liboje ter obletnicah sekcij DPD Svobode, godbe na pihala in tamburašev. Organizacijski odbor je vesel, da se bo to pomembno slavje v Libojah prihodnje leto začelo in tudi končalo z revijo narodnih ansamblov, ki že ima svoje trdno in uveljavljeno mesto v slovenskem prostoru. T. Vrabl Ta zapis objavljamo ne samo zaradi dneva varčevanja — 31. oktobra — ampak zato, ker v vrtcih žalske občine že več let uspešno razvijajo to pomembno dejavnost. Malčki od treh do petih let varčujejo predvsem z materialom, starejši pa imajo hranilnike. Namen varčevanja je predvsem vzgojni; prihranke pa namenjajo za izlet in obiske raznih kulturnih prireditev. „Otroci rad: varčujejo, med njimi ni tekmovanja, starši pa so z razumevanjem sprejeli to dejavnost. Veliko razumevanja in pomoči imamo pri Ljubljanski banki," so nam povedale vzgojiteljice v žalskem vrtcu. jk Michel Fattah - KRISTIJANA; Cariò de Riso — VOJNA V VOJNI; Anette Wolter in Christian Teubner - VSE KUHINJE SVETA; Kuhajmo z Burdo in Leksikon Cankarjeve založbe; Erica Jong — FANNY; Heike Dautine - KRVAVA DIRKA, Ivan Minatti — PRISLUŠKUJEM TIŠINI V SEBI; Janez Vidmajer — KOZMETIKA IZ RASTLIN, in Peter Laure - ČUDOVITI SVET RAČUNALNIKOV. Najbolj brane knjige Michel Fattah - KRISTIJANA; Carlo de Riso — VOJNA V VOJNI; Drago Jančar - SPROTI; Vladimir Dedijer - NOVI PRILOZI ZA BIOGRAFIJU JOSIPA BROZA TITA, III; Ruža Vreg -PODEŽELSKA ZDRAVNICA; Igor Torkar - UMIRANJE NA OBROKE; Boris Pahor - TRŽAŠKI MOZAIK; Rudi Lešnik - PROSTI CAS; Lilijana Šaver — LOV NA METULJE; Dimitrij Rupel — MAKS; Radko Polič -SONCE IN CESTE. Razdaja se mladim V okviru filmskega gledališča si boste v novembru lahko ogledali film SVINČENI ČASI. Predvajali ga bodo: ŽALEC: sreda, 21. november ob 19.30 POLZELA: petek, 23. november, ob 19. uri. PREBOLD: sobota, 24. november, ob 19. uri Nemški film iz leta 1981. Scenarij: Margarethe von Trotta. Kamera: Franz Roth. Glasba, Nikolas Ecounomoru. Režija: MARGARETH von TROTTA. Igrajo: Jutta Lampe, Barbara Sukowa, Rüdiger Vogler idr. VSEBINA FILMA: Soproga Volkerja Schlön-dorfa Margareth von Trotta je skupaj z R. W. Fassbinderjem, svojim soprogom, Herzogom in še nekaterimi vodilna predstavnica mladega nemškega filma, ki je v nasprotju s komercialno in površno kinematografijo lansiral v svet vrsto prepričljivih in angažiranih del, bogatih po svoji sporočilih, filmski izraznosti in predvsem po svojem obračunu s preteklostjo in sedanjostjo Zvezne republike Nemčije. Teme filmov te generacije so Nemčija med in neposredno po vojni in Nemčija danes, kot posledica Nemčije včeraj. V pričujočem filmu je avtorica izpovedala zgodbo o najbolj zloglasni nemški teroristki Gudrun Ensslin, pripadnici skupine Baader-Meinhoff. A bolj kot vnanji efekti terorizma avtorico zanimajo vzroki in notranje pobude, da je sploh prišlo do tolikšnega vala terorizma, ki je slepa ulica revolta izgubljene mlade generacije. Zanima jo tudi boj institucij proti terorizmu, ki pogosto ne more in ne zna biti čist in neoporečen. A predvsem jo zanima Gudrin, to tiho in mirno dekle iz hiše protestantskega pastorja in njen odnos s sestro Chris-tianne; von Trotta opazuje dogodke od znotraj. V filmu ni izstreljen niti naboj, vse je na ravni komorne drame o sestrah, družini in družbi. Išče vzvode za Gudrunin beg v ilegalo, za njen terorizem in v sklepu filma za še vedno nerazjasnjen množičen samomor (ali umor') Baaderja, Raspeja in drugih teroristov v strogo zastraženem zaporu Stamheim, ki je bil tudi konec Frakcije rdeče armade ali skupine Baader-Meinhoff. B.S. FVavijo, da je Margit Juteršek, prosvetna delavka iz žalske osnovne šole, pridna kot mravlja. Pa bo kar držalo, saj skoraj ni kulturne prireditve ali proslave, v kateri ne bi sodelovala. Kar obljubi, tudi stori,, vsakega dela se loti resno in odgovorno. Kadar so na odru »njeni otroci«, z njimi vred trepeta, ob uspehu pa je z njimi vred vesela. Zelo je občutljiva za skromno besedo zahvale in priznanja po opravljenem delu, zato na to dolžnost sama nikdar ne pozabi. Za vsa taletapredajanjaamaterski kulturni dejavnosti in vzgoji mladih nikoli ni pričakovala plačila, v zadovoljstvo pa sta ji uspeh in dober obisk prireditve. Čeprav o sebi ne govori rada, samohvala ji je tuja, je najin klepet hitro napolnil beležko. Vseskozi sem bil prepričan, da ji največ pomeni lepa slovenska beseda — poučuje namreč slovenski jezik — pa sem bil presenečen, ko mi je razodela, da je njena velika ljubezen glasba. »Klavir in harmoniko smo imeli doma in z bratom Herijem sva mnogo časa prebila s tema priljubljenima instrumentoma. Ja, lepo je bilo takrat,« je z vedrino na obrazu dodala Margit in se zopet zatopila v spomine na učiteljišče in prva leta službovanja. Tako kot mnoge mlade učitelje je tudi njo pot zanesla najprej na podružnične šole Vinsko goro in Gotovlje. Pred šestnajstimi leti pa je dobila mesto na žalski osnovni šoli. Nikoli ni znala držati križem rok in sama ne ve več, koliko programov, proslav in prireditev je v tem času pripravila. »Veliko so mi pomagale tudi sodelavke,« je dodala in me prosila, da to tudi napišem. »Največje priznanje za opravljeno delo mi je, če učenci uspejo in če so obiskovalci zadovoljni. Saj je resnično prijeten občutek, ko te učenec po nastopu poišče z očmi in Margit Juteršek vprašuje, če je bilo dobro. Tudi njim pohvala največ pomeni. Prijetno pa je tudi srečati svojega učenca kasneje med organizatorji ali pa nastopajočimi na kulturni prireditvi. Takrat ugotoviš, da je tvoje delo le pognalo kali. Ni pa mi vseeno, ker mnogih mladih kulturnih ustvarjalcev ne znamo kasneje vključiti v kulturna društva v kraju, tedaj je naš trud bil zaman. Posebno blizu mi je prireditev Pesem in mladost, v kateri res zaživi ustvarjalnost mladih v polni meri. Skozi besedo spoznavam mlade, njihova razmišljanja in probleme. »Še bi rada pripovedovalo svojih učencih, ker pašo jo že čakali za vajo, sva najin klepet morala končati. Še to: Margit Juteršek je za svoje delo prejela Savinovo priznanje in zlato značko DPM. Še mnogo uspešnih nastopovji želimo, želji pa se gotovo pridružujejo mnogi mladi, ki jihjevzgojilainjihše bo v soostvarjalce kulture v občini. Možnosti za sodelovanje so velike O pomenu kulture v delovnem okolju ni nobenega dvoma, razlikujejo se le načini in pristopi k izvajanju aktivnosti s tega področja. Te potekajo nekje bolj, drugje manj uspešno, na kar vpliva več dejavnikov, v veliki meri pa zavzetost ljudi. O tem je, med drugim, tekla beseda na srečanju kulturnih animatorjev občine Žalec, ki ga je priredila komisija za kulturo pri Občinskem svetu ZSS Žalec. Namen srečanja, ki je potekalo v prostorih SIP-a Šempeter, je bil povezati delo kulturnih animatorjev v občini, izmenjati izkušnje na tem področju ter se dogovoriti o organizaciji likovne dejavnosti v organizacijah združenega dela. Udeleženci so se seznanili z načinom dela komisije za kulturo v SIP-u, ogledali pa' so si tudi razstavo del druge slikarske kolonije v Sežani. Udeleženci so izmenjali izkušnje, ugotovili pa so, da je kulturna aktivnost OZD v naši občini še vse preveč zaprta za tovarniške plotove, čeprav so možnosti za najrazličnejša sodelovanja neomejene. Dogovorili so se, da je potreb- no oživiti delo Društva likovnih amaterjev, katerega delo je zamrlo, zato pa je treba spodbuditi likovno dejavnost v OZD, prihodnje leto pa je treba organizirati likovno kolonijo. Ponovno oblikovanje'društva bo izvedla komisija za kulturo pri Občinskem svetu ZSS Žalec, kulturni animatorji pa bodo v svojih sredinah poiskali likovne ustvarjalce. Beseda je tekla tudi o možnostih izmenjave razstav, o organizaciji razstave likovnih del šolarjev v OZD, o sodelovanju pri ogledu prireditev izven občinskih meja (Cankarjev dom), o izmenjavi gostovanj ob različnih proslavah in podobno. Prevladalo je mnenje, da je potrebno predvsem tesno sodelovanje kulturnih animatorjev v OZD, predsednika komisije Jaka Jeršiča pa je potrebno o vseh pomembnejših kulturnih dogajanjih v organizacijah združenega dela sproti obveščati, s čimer bo izpolnjen že prvi pogoj za dobro sodelovanje na tem področju. Vera Kalčič V počastitev DNEVA REPUBLIKE razpisujeta Zveza kulturnih organizacij in DPD Svoboda Žalec TEKMOVANJE HARMONIKARJEV za plaketo ZKO in ustrezno denarno nagrado. Tekmovanje bo 24. novembra 1984 v Žalcu. Pri starosti tekmovalcev in tipih harmonik ni nobenih omejitev. Prijavljeni program naj vsebuie: — eno partizansko pesem — dve skladbi po izbiri izvajalca. Prireditelja si pridružujeta pravico do izbire prijavljenega programa, če bi bilo prijavljencev preveč oziroma v primeru, da bi se skladbe podvajale. Prijave pošljite na Zvezo kulturnih organizacij Žalec najkasneje do 10. novembra 1984 z navedbo naslova tekmovalca, naslova skladbe, avtorja in časa izvajanja za vsako skladbo posebej. Pokiovitelj je Občinska kulturna skupnost Žalec. KONFERENCA PIONIRJEV V PETROVČAH V vseh delovnih organizacijah imajo navado, da pred začetkom novega leta pregledajo, kaj so dosegli v preteklem letu. Na osnovnih šolah to napravimo ob dnevu pionirjev, 29. septembra. Tako smo se tudi na naši šoli zbrali delegati iz posameznih razrednih skupnbsti na pionirski konferenci. Po pionirskem pozdravu smo zapeli, nakar smo poslušali poročila o delu pionirske organizacije v preteklem letu. V razpravi je sodeloval tudi tovariš Uranjek, predstavnik Zveze borcev, in tovariš Randl, predstavnik delovne organizacije Zarja. Pohvalila sta naše delo in nam čestitala za praznik. Prišel je najbolj svečan del konference. Stari odbor Pionirske organizacije je bil razrešen, izvolili smo novega. Ko so pionirji novega odbora posedli na svoja mesta, je nova predsednica prebrala plan dela za letošnje leto. Konferenco je pohvalil tudi tovariš ravnatelj. S pionirsko himno smo končali konferenco. Vsi upamo, da bomo tudi v prihodnje tako uspešni. Po konferenci smo odšli še v Žalec, kjer smo si ogledali film 'Boško Buha. Mojca Sanda OS Petrovče RILE SO LE SANJE Od nekdaj si želim bratca. Včasih premišljujem in sanjarim, kako bi ga previjala in hranila. Prala in likala bi mu pleničke in majhne srajčke ter ga vozila z vozičkom. Nekega večera sem zaspala. In glej, našo hišo je napolnilo eno samo veselje. Mamica je pričakovala dojenčka — mojega bratca. Prišlo ie tako nepričakovano. Nakupovali smo pleničke, srajčke in hlačke; Jaz sem skoraj vriskala od sreče. Vsakemu, ki sem ga srečala, sem zaupala veselo novico. Kar hitro je prišel čas, ko je šla mamica v bolnico. Izvedeli, smo, da je dobila fantka, ki so ga kmalu pripeljali domov. Mamica ga je držala v naročju in se mi smejala. Zavit je bil v lepo modro odejico. Roke in noge so mi otrpnile, ko sem ga zagledala. Imel je črne lase in modre oči. Bil je čisto tak, kakršnega sem si vedno želela. Mamica mi je rekla, da ga lahko vzamem v naročje. Stegnila sem roke proti modri odejici. Drgetala sem od sreče in v grlu me je tiščalo. Z neko čudno težavo sem objela bratca v modri odejici. V trenutku sem se prebudila in modra odejica se je spremenila v mojo sivo odejo, bratec pa je izginil. Potegnila sem si odejo čez glavo in zajokala. Spoznala sem, da so bili le sanje. Bratcà pa si še vedno vroče želim. , Nika Hribernik, OŠ Polzela nogo delovnih uspehov. • Tudi člani ŠŠD so se zbrali VESTIIZŠOLE • Za dan pionirjev smo na naši šoli organizirali kulturni dan. V avli šole smo pripravili pionirsko konferenco, na kateri smo ugotovili, da smo bili delovni in uspešni. Izvolili smo novo vodstvo in mu zaželeli mnc na prvem sestanku. Izvolili so novo vodstvo ter si zadali nove naloge, hkrati pa sklenili, da bodo izboljšali dosedanje rezultate. Posebej se bodo posvetili tistim športnim zvrstem, ki jih še niso dovolj izurili. • Svoje zborovanje sta imeli še šolsko kulturno društvo in planinci. Ostali učenci smo imeli uro oddelčne skupnosti, na kateri smo se pripravljali na predstavo gledališke skupine iz Griž, ki se je predstavili z mu-sicalom Le po kom se vrgel je ta otrok. Damjana Ferlič, Branka Zupanc, Olga Jezernik, OŠ Polzela • V soboto, 29.9.1984, smo se učenci OŠ Vera Šlander Polzela udeležili krosa, ki so ga priredili v čast krajevnemu prazniku —2. oktobru. Krosa so se udeležili mlajši in starejši pionirji in dosegli lepe rezultate. • V petek, 28. 9. 1984, smo osmošolci pričeli s plesnimi vajami. Pod vodstvom plesnega učitelja smo se že prvi dan učili plesati angleški valček in blues. Branka Zupanc OŠ Polzela L imeli uro oddelčne s na kateri smo se prip Hišni računalnik nam je vse bližji PIONIRSKE PRIREDITVE V NOVEMBRU 5. do 9. november — teden boja proti alkoholizmu 27; november — sprejem pionirjev pri predsedniku skupščine občine Žalec 28. november — sprejem cicibanov v pionirsko organizacijo Do pred nekaj let so bili računalniki rezervirani samo za strokovnjake. Kadar smo govorili o njihovi uporabi, smo mislili vedno le na velike profesionalne sisteme. Danes pa je tržišče, predvsem na zahodu, preplavljeno z miniaturnimi računalniki, prilagojenimi za hišno uporabo. Tudi pri nas se stvari prebujajo. To pa je šele začetek, zato lahko pričakujemo, da bodo s svojo množičnostjo in univerzalnostjo spremenili počasi tudi način našega življenja Ali se bodo hišni računalniki nekega dne vgnezdili v vsakem domu kot televizorji in hladilniki? Verjetno je še prekmalu za zanesljiv odgovor. Nekaj pa je zanesljivo: vsak dan osvajajo nove prostore. Od kod takšen uspeh? Ti izredni stroji nam lahko olajšajo in obogatijo življenje. Pomagajo nam dopolniti naše znanje, zagotavljajo nove poti komuniciranja in predlagajo niz video iger. Poleg tega nas vabijo k sodelovanju, saj lahko programe komponiramo po svojem okusu. Za uporabo hišnih računalnikov sploh ne potrebujemo teoretične izobrazbe. Še posebno, če se zadovoljimo z izdelanimi programi, katerih izbira je izredna Zadostuje, da vključimo kaseto ali disketo, da lahko sprejme spomin vse podatke in ukaze za realizacijo izbranega programa. Minuto ali dva kasneie se na ekranu pojavi slika in tekst: sistem je pripravljen za uporabo. Ves čas odvijanja programa je ravnanje z napravo zelo enostavno. V primeru katere od video iger se komande spreminjajo s premikanjem ročic naprave, naj bo to matematika, informatika ali karkoli že. ZVONE BABIČ, predsednik krajevne konference Socialistične zveze: »Zdelom sekcije v Matkah smo zadovoljni, v Šeščah pa se ne morejo pohvaliti. Mlade vabimo na sestanke, se dogovarjamo o delu, pa kljub temu ne gre. Menimo, da vsaka vas lahko ima svojo sekcijo, tako kot imamo tudi mi v Socialistični zvezi vaške odbore, vendar pa bi moral obstajati en predsednik oziroma koordinator dela, ki bi usmerjal in vodil delo obeh vaških aktivov, hkrati pa pomagal in svetoval mladim pri njihovem delu.« MARJAN GOLAVŠEK, referent za mladino pri gasilskem društvu Matke: »Že okrog 75-ega leta smo poskusili združiti mladince iz Matk in iz Šešč. Skupaj smo nekaj naredili potem pa se jfe začelo dogajati, da smo prišli mladinci ir Matk, onih iz Šešč pa ni bilo na akcijo. Zato smo spet šli vsak na svoje. Poskušali smo tudi tako, daje bil predsednik enkrat iz Matk in enkrat iz Šešč, pa spet ni šlo. Mi smo na sodelovanje pripravljeni, vendar bomo morali vsi skupaj poprijeti za delo.« Še velikokrat boste razočarani... V začetku oktobra je Občinska konferenca ZSMS Žalec pripravila v Dobrni seminar za vodstva osnovnih organizacij ZSMS. Tridnevnega seminarja se je udeležilo 70 mladincev. Namen seminarja je bil, da seznani mladince s sedanjim položajem mladih v naši družbi in poskuša najti poti iz težav. Program seminarja je bil dokaj zgoščen, zato je za pravo oz. kritično diskusijo nemalokrat zmanjkalo časa. O vlogi ZSMS v našem sistemu, o mladinskem prostovoljnem delu, o družbeno-ekonom-skem položaju mladih, o informiranju, o p od razbijanju SLO in DS, pa o vodenju sestankov so predavali: Janez Meglič, Vojko Prislan, Željko Cigler, Alenka Ivančič, Janez Janša in drugi. Mladi so predavanjem sledili z zanimanjem in jih s svojimi pripombami še poostrili. Je pa izstopala ugotovitev, da so mladi v naši družbi še vedno le ob strani ter da se njihov glas premalo sliši in upošteva. Eden izmed namenov seminarja je bil tudi ta, da se mladinci iz cele občine med seboj bolje spoznajo, zato so pogovori potekali v skupinah. Mladinci iz delovnih organizacij so skupno ugotavljali svoje probleme, enako mladi iz krajevnih skupnosti. V delovnih organizacijah je mlade težko- pritegniti v dglo ZSMS, saj pogosto naletijo na nerazumevanje v svoji delovni organizaciji, o svojem delu premalo obveščajo okolico, ne izkoriščajo glasil delovnih organizacij niti oglasnih desk, čemur pogosto sledi kritizerstvo. Mlade bi bilo treba prepričati, da tudi preko ZSMS lahko kaj dosežejo. Mladi iz krajevnih skupnosti so se posvečali svojim problemom, ki se nanašjo predvsem na premajhno aktivnost mladih, ki so hkrati člani ZSMS v večih sredinah, ukvarjali so se s problematiko prostora oziroma mladinskih sob, za katere ponekod še vedno zahtevajo mesečno plačilo. ANTON ŽOHAR, predsednik osnovne organizacije mladih v Šeščah: »FVed leti smo Že bili združeni, vendar nismo našli skupnega jezika, zato smo začeli delati vsak zase. Bolje bi bilo, če bi delovali enotno, bo pa to najbrž težko uresničiti. Pri nas je probiert) še v tem, ker . stalno menjujemo vodstvo. Težko je zainteresirati mlade za delo, najbolj pa smo nezadovoljni zaradi igrišča. Nanj smo navozili zemljo, skopali smo kanale, vendar nimamo pravega veselja, ker vemo, da nam ga lahko vsak trenutek vzamejo.« Člani komisij za prostovoljno mladinsko delo in zainf ormiranje so izvedli dve anketi. Pri razgovoru o mladinskem prostovoljnem delu se je sprožila ognjevita razprava o smotrnosti mladinskih brigad, njihovi prepotrebni reformi, ki se zaenkrat še poskusno kaže v mladinskih raziskovalnih taborih. Mnenja, ki so prevladovala v razpravi, so. odsevala tudi V anketi. Kramp in lopata naj bi postala le obrobni orodji, k izgradnji osebnosti pre-speva tudi pogovor s starejšim človekom, čiščenje planin ... Komisija za informiranje je izvedla drugo anketo, v kateri so mladi izrazili mnenja o seminarju. Skupna ugotovitev je, da so takšni seminarji potrebni, saj se tu rešujejo razne dileme oblikujejo stališča in iščejo poti iz problemov mladih. Žal pa so predavanja izzvenela nekako šolsko, vse premalo je bilo časa za razpravo, Kljub temu ie bil namen seminarja dosežen, sedaj pa ostane naloga, da udeleženci z njegovo vsebino seznanijo svoje sredine. Jasna Rode Računalnik se bo spremenil v vlogo profesorja, zelo potrpežljivega in polnega razumevanja Pojasnil vam bo pravila in predlagal postopne praktične vaje. Tako lahko sami ocenimo svoje znanje. Skoraj vsak dan prinaša nove komercialne programe. Z njihovo pomočjo lahko vzdržujemo adresar in imenik telefonskih številk, evidentiramo hišne stroške, planiramo izdatke in računamo davek, lahko celo rišemo in se igramo. Utrudljivo bi bilo, če bi še naprej naštevali vse možnosti hišnih računalnikov in do neke mere tudi zmotno, saj ima vsak model svoje posebne tehnične lastnosti, ki ne ustrezajo konkurenčnim modelom. Medtem ko veliki profesionalni sistemi delujejo na več specialnih jezikih, kot so Cobol, Fortran, Forth, Pascal, pa hišni računalniki delujejo izključno na basic-u, ki so si ga v šestdesetih letih .izmislili Američani in zajema le 50 besed, kar pomeni, da ga lahko obvlada vsak začetnik. Pomanjkljivost pa je, da uporablja izključno angleške besede. Če začetnik spozna šest ali sedem simbolov, mu to že zadostuje za izdelavo najenostavnejših programov. V praksi postaja programiranje svojevrsten intelektualni šport. Z nabavo hišnega računalnika pa še ni konec izdatkov, saj je treba nabaviti tudi programe, ki so pa kar precej dragi. Brez dvoma pa bodo hišni računalniki nadaljevali svoj pohod, ponekod hitreje, drugje počasneje, odvisno pač od razmer na tržišču. Prihodnjič pg nekaj več o tem, kaj računalnik sploh je. Piše: Jože Grčar (se nadaljuje) Spet zaživelo delo žalskih mladincev V zadnjem času je ponovno zaživelo delo članov osnovne organizacije mladih v Žalcu in pa Mladinskega kluba. V prvi polovici septembra so žalski mladinci naprej očistili in uredili prostore Mladinskega kluba. Med drugim so položili pod, namestili police za pokale, kupili nove zavese, v dar pa so dobili mizo za namizni tenis ter kupili že rabljeni televizijski sprejemnik. Zatem so mladi organizirali volilno-programsko konferenco, kjer so izvolili novo vodstvo ter sprejeli program dela za tekoče šolsko leta Letos bodo poživili predvsem delo posameznih sekcij, zlasti dramske, recitacijske, plesne, planinske in kolesarske, organizirali bodo nekaj koncertov in razstav, okroglih miz in razgovorov s krajevnimi funkcionarji o problematiki mladih, o delovnih akcijah in raznih športnih prireditvah. Predvsem pa naj bi se mladi iz te organizacije tesneje povezali zoostalimi družbenopolitičnimi organizacijami, zlasti s člani Socialistične zveze in Zveze borcev ter s člani društev. Da bi napolnili prazno blagajno, bodo mladi pobirali tudi članarino, s pomočjo tega denarja pa bodo naročili nekaj revij in časopisov, kar bo življenje v klubu še popestrilo. Obenem pa upajo, da bo kakšen dinar ostal tudi za ureditev prostorov. Ker je v Žalcu še veliko mladih, ki ne vedo, kako bi preživeli svoj prosti čas, jih člani Mladinskega kluba vabijo, da se priključijo eni izmed že delujočih sekcij, lahko pa •ustanovijo tudi kakšno novo. Vsekakor jim v klubu ne bo dolgčas. Andrej Šporin Nov program in novo vodstvo V začetku oktobra so naredili obračun svojega dela člani občinskega centra klubov OZN, ki deluje v okviru občinske organizacije mladih. Poleg dosedanjih nalog so obravnavali tudi načrte za prihodnje mesece. Letos, ko člani centra praznujejo 15-letnico svojega delovanja, bodo mladi pripravili likovno-fotografski natečaj na temo Jaz in jedrska vojna, udeležili se bodo shoda klubovcev v Črnomlju, pripravili občinsko kviz tekmovanje s področja delovanja Organizacije združenih narodov, o oborožitvi in podobnih problemih. Poleg vseh naštetih nalog bodo člani skrbeli še za redno delovanje klubov in ustanovili nekaj novih, zlasti v krajevni skupnosti Prebold in na osnovni šoli BraslAvče. Na tokratni programsko-volilni konferenci so mladi izvolili tudi svoje vodstvo. Najodgovornejša mesta so zaupali Bojanu Lubeju s Polzele, Simoni Vranič z Vranskega in Mateju Valantu iz Šempetra. MjuuA 1 - RUBRIKA MLADIH Kako najti skupno pot? mm V šeškl krajevni skupnosti imajo že vrsto let dva aktiva mladih — enega v Šeščah, drugega pa v okviru gasilskega društva Matke. V Matkah so že v šestdesetih letih ustanovili mladinski aktiv, ki je deloval pòd okriljem tamkajšnjega gasilskega društva. Danes šteje aktiv 50 članov. 'Njihovo delo je usmerjeno predvsem v gasilsko dejavnost, v zadnjih letih pa so vso skrb posvetili urejanju lastnega igrišča in izgradnji mladinske sobe, za kar so sami zbrali precej denarja in pomagali z lastnim delom. V pri- dobljenih prostorih se mladi udejstvujejo, na kulturnem področju, vsak teden pa prirejajo tudi družabne večere. Letos so prvič organizirali tudi plesni tečaj, ki se ga je udeležilo 40 mladincev. Poleg mladih so bili veseli tudi njihovi starši, saj so jih le-ti povabili na zaključno slovesnost. Ce se lahko pohvalijo z lastnimi prostori, svojim igriščem in števil-, nim aktivnim članstvom v Matkah, pa to ne velja za mlade v Šeščah. Še |ored nedavnim sò sicer imeli svoj prostor, vendar so v njem zaradi15 neaktivnosti mladincev uredili vendar le v najemu, zaradi česar med mladimi v Šeščah ni ravno velike zagnsÄsti in pa volje do deta. Pravijo, da čebš imeli kaj svojega, bi k delu lažja-pntegnili mlade iz tam- , kajšnjih zaselkov. V krajevni skupnosti so že pred leti razmišfjslv da bi povezali oba aktiva in tafej spodbudili delo vseh mladih, ne la tistih v Matkah. Poskusi doslej $80 bili uspešni, upajo pa, da bodo v prihodnje le našli skupen jezik :n poživili delo mladih v celotni krajevni skupnosti. IrenaJelen Pobratenje s Parunovcem Zakaj tako? Ob novi poučni poti „Skozi gozd" in jamo Pokal, ob njoni predstavitvi. Se planinci sprašujemo: zakaj organizator pozablja Savinjsko pianinsko pot, ki prav tako vodi skozi to področje, ena izmed kontrolnih točk pa je jama Pekel. Planinci srno Savinjsko pot urediS pred enajstimi leti z namenom, da predstavimo obrobje Savinjska dobne, vanjo pa smo vključbi tildi jamo Pekel, z žsijo, da jc predstavimo Mrčemu . krogu pohodnbcov. Doeedaj je to pot prehodilo vec kot tisoč pohodnikov Iz vseh republik, pa tudi Iz tujine. Gotovo so ponesli sloves jame v svet. Sedaj pa popolni molk o Savinjski planinski poti. Smo torej planinci rta tem področju in v jami Pekel nazažaljeni? F. Ježovnik IZ MAŠIB KRAJEVl^IH SKUPNOSTI • IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI • IZ NAŠIH KRAJEVN ŠEMPETER S slavnostno sejo skupščine krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij so prvo nedeljo v oktobru Polzelani zaključili enotedensko praznovanje svojega praznika. Praznujejo ga 2. oktobra, v spomin, ko sp bili v Mariboru ustreljeni prvi Polzelani. Osrednji govornik je bil predsednik skupščine krajevne skupnosti Ivan Poteko, ki je najprej govoril o pomenu praznovanja, nato pa o letošnjih pridobitvah. Poudaril je, da so staro osnovno šolo preuredili v dom krajanov, ki služi potrebam krajevne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev. Asfaltirali so cesto v Založah ter odsek ceste od Orove vasi do pokopališča, v gradnji pa sta dva rezervoarja za vodo v Podvinu in gasilski dom; priprave pa tečejo tudi na gradnjo mrliške veže. Seveda pa brez sredstev iz samoprispevka krajanov in sredstev namenjenih za praznovanje občinskega praznjka nebi mogli vsega tega napraviti. Ivan Poteko je izrekel zahvalo in priznanje vsem, ki so v letošnjem letu prispevali za razvoj kraja. Priznanja so prejeli: ‘ Drago Lubej, Jožica Škorjanc, Franc Rojnik, TVD Partizan, Leopold Ribič in Anton Mešič. Pohvale pa so prejeli: Valerija Pukl, Milan Gerželj ml. in Jernej Voš-njak. V želji, da ohranjajo najtesnejše vezi med jugoslovanskimi narodi in narodnostmi, stkanimi v naši revolucionarni preteklosti sta sprejeli skupščini krajevnih skupnosti Parunovac — občina Kruše-vac in Polzela — občina Žalec listino pobratenja, ki sta jo podpi- sali na svečani seji na Polzeli in pred dnevi tudi v Parunovcu. Listini sta podpisala Živorad Jovanovič in Ivan Poteko. „Sodelovanje med pobrateni-« ma občinama Kruševac in Žalec se že več let uspešno razvija. Pred dvema letoma pa sta začeli sodelovati osnovni šoli Vera Šlander Polzela in Vladislav Savič-Jan Parunovac. Učenci si dopisujejo v bodoče pa se bodo tudi medsebojno srečevali in spoznavali. Krajevni skupnosti Polzela in Parunovac imata precej podobnih značilnosti, možnosti sodelovanja so tudi na področju gospodarstva. Najbolj pa sem navdušen nad urejenostjo vašega kraja in kmetij," je dejal Živorad Jovanovič po podpisu listine pobratenja. TT, jk Živorad Jovanovič podpisuje listino pobratenja Nova sodobna blagovnica Z novo blagovnico, ki so jo odprli pred dnevi, se je Preboldča-nom uresničila dolgoletna želja: v svojem kraju imeti dobro založeno trgovino; Otvoritve se je kljub dežju udeležilo lepo število krajanov in gostov. Blagovnico je odprl predsednik izvršnega sveta skupščine občine Žalec Ervin Janežič, ki je hkrati kolektivu Savinjskega magazina in krajanom čestital za tako pomembno delovno zmago. Dejal je, da bo blagovnica zagotavljala boljšo in celovitejšo preskrbo prebivalstva. 0 tem, kako pomembna je nova blagovnica za boljšo preskrbo Krajanov, je posebej spregovoril predsednik krajevne skupnosti Prebold Anton Ajdič, z napori pri izgradnji novega objekta pa je udeležence seznanil direktor Savinjskega magazina Tone Privo-šnik. Zapišimo še, da so svečanost lepo sklenili s kulturnim programom godba na pihala in učenci ter učenke osnovne šole Prebold, katerim je kolektiv Savinjski magazin podaril kasetofon. V pritličju nove blagovnice deluje tudi enota Ljubljanske banke in tako je tudi s te plati poskrbljeno za potrošnike. Povejmo še, da so pri gradnji novega objekta zasluženim organizacijam in posameznikom podelili priznanja in znake delovne organizacije. Plakete s priznanjem so prejeli: preminuli Jože Drča, ki si je kot predsednik krajevne skupnosti Prebold veliko prizadeval za pridobitev lokacije in nasploh za uspešen začetek izgradnje blagovnice; Jože Delakorda, Merx Celje — sektor za razvoj in investicije; Gradis, tozd gradbena enota Celje; Skupščina občine Žalec in njen izvršni svet, in krajevna skupnost Prebold. Znake delovne organizacije pa sta prejela Niko Rožič in Stane Mesareč. „Nov preskrbovalni objekt v Preboldu predstavlja enega pomembnih mejnikov kolektiva Savinjski magazin na njegovi razvojni poti ob 35-letnem jubileju," je dejal Tone Privošnik. „Z izgradnjo blagovnice v Preboldu je uspešno sklenjen osrednji trikot blagovnic Šempeter—Polzela—Prebold, ki zagotavlja dobro preskrbo občanov." Z otvoritve nove blagovnice v Preboldu Hortikulturna dejavnost Turistično društvo Prebold je z ustanovitvijo hortikulturne sekcije naredilo pomemben korak. Sekcija šteje preko 500 članov, čeprav je mnogo od teh le takšnih, ki plačujejo članarino, vendar ta številčni podatek kaže na to, da je tudi ta dejavnost v Pre- boldu pomembna. Ustanovitev te sekcije je bila bolj kot ne formalnost, njihovo delo pa je močno prisotna realnost. Rezultati njihovega dela so vidni na vsakem koraku..Aktivno so posegli v ureditev Prebolda in dali kraju lepši videz. Ker gre za turistični kraj z dolgoletno tradicijo, je ustanovitev hortikulturne sekcije bila pravzaprav potreba. Predsedniku sekcije Francu Cestniku in drugim zanesenjakom na tem področju pa gre zahvala, da sekcija uspešno dela in da rezultati ne izostajajo. D. N. Več telefonskih priključkov V petrovskih zaselkih so se letos lotili predvsem težav in nadlog na komunalnem področju. V naslednjih mesecih bo preko 150 krajanov dobilo nove telefonske priključke, pred zaključkom pa je urejanje kanalizacije v Levcu. Pri telefoniji so se Petrovčani lotili prav temeljitega dela. Zgraditi nameravajo prostore za centralo, vanje postaviti novo centralo ter s tem obnoviti in povečati dosedanje telefonsko omrežje. Poleg tega bodo obnovili in preuredili tudi poslovne prostore pošte. Z novo centralo bodo povečali število priključkov — od dosedanjih 160 na 384. Prebivalcem petrovške krajevne skupnosti, razen Levca in Drešinje vasi, ki sta vključena v celjsko telefonsko omrežje, so delavci PTT-ja namenili 150 priključkov, 72 priključkov iz nove centrale pa bodo dobili Libojčani. Centrala bo narejena tako, da bodo število priključkov lahko še povečali. Vsa načrtovana dela bodo v tamkajšnji krajevni skupnosti končali do srede prihodnjega leta, vrednost naložbe pa bo po dosedanjih izračunih znašala milijardo in 400 milijonov. Sredstva bodo prispevale tamkajšnje organizacije združenega dela, PTT in samoupravna interesna skupnost za komunalo in ceste, vsako gospodinjstvo, ki želi telefonski priključek, pa bo ne glede na oddaljenost plačalo po 70000 din za izgradnjo primarnega telefonskega omrežja. Na področju telefonije bodo prvi rezultati vidni torej prihodnje leto, tik pre'd zaključkom pa je urejanje kanalizacije v Levcu. Letos je dobilo priključke 80 hiš, kjer bodo v prihodnjih mesecih domačini poskrbeli, še za hišne priključke. Irena Jelen Borci na Rabu Prvo nedeljo v oktobru se je osemdeset članov osnovne organizacije ZZB Griže in članov Planinskega društva Zabukovica udeležilo izleta na otok Rab. Spotoma so se ustavili na Plitvičkih jezerih, nato pa nadaljevali pot preko Velebita. Na poti je Ludvik Kukovec obujal spomine na borbe pri Jastrebqvcu na Hrvaškem, pa tudi na evakuacijo ranjencev iz Žumberačke gore. Na Rabu so si udeleženci izleta ogledali koncentracijsko taborišče Rab, v katerem je bilo tudi nekaj naših krajanov. V spomin na žrtve so z minuto molka počastili njihov spomin, saj je v taborišču od 15.00: taboriščnikov umrlo skoraj 5.000 taboriščnikov, med njimi tudi otroci, žene in starčki. Pretresljiv je mozaik, ki ponazarja borbo in trpljenje Slovencev, ki so bili v večini na tem otoku. Udeleženci izleta so se vrnili preko Gorskega Kotarja, znanega po borbah v NOB. -fi Dvoje gasilskih tekmovanj V športnem parku v Žalcu sta bili minule dni kar dve gasilski tekmovanji. Občinska gasilska zveza Žalec je pripravite občinsko tekmovanje članov in članic, sodelovalo pa je kar 57 desetin iz 26 gasilskih društev. Vrstni red industrijskih gasilskih društev: člani — 1. TT Prebold, 2. TN Polzela, 3. Aero Šempeter; članice: 1. TT Prebold, II., 2. Aero Šempeter, 3. TT Prebold I. Prostovoljna gasilska društva — člani: 1. Matke, 2. Vinska gora, 3. Prebold; članice: 1. Vin- ska gora, 2. Braslovče, 3. Kaplja vas. Desetine so tekmovale v polaganju cevovodov 105 m, v vaji z motorno brizgalno in v vaji s hidrantom. Občinski štab za civilno zaščito občine Žalec pa je pripravil v okviru rednega usposabljanja pripadnikov civilne zaščite tekmovanje gasilskih enot v raznoterostih in z vajo motorne brizgalne. Nastopilo je 24 desetin, največ znanja in hitrosti pa je pokazala ekipa krajevne skupnosti Polzela, sledita ji Prebold in Braslovče. TONE TAVČAR LETOS REKORDNI OBISK GOSTOV Letošnje sitno in turobno poletje je bilo kaj maio naklonjeno tistim, ki so nameravali zaslužiti kakšen dinar tudi na račun turizma. Kljub slabemu vremenu in cenam prevozov pa se šempetrski turistični delavci lahko pohvalijo z dobro turistično bero. O njej je govoril predsednik tamkajšnjega Turističnega društva Slavko Štrucl: „Proti vsem pričakovanjem je bila letošnja sezona, še zlasti, če jo primerjamo z lansko, kar uspešna. Zaradi slabega vremena in pa dragega bencina smo računali na manjši obisk, kljub vsemu pa si je letos antični park in jamo Pekel ogledalo več obiskovalcev kot kdajkoli prej. Točne podatke vam bom lahko povedal konec oktobra, ko bomo zaključili sezono. prinaša srečo Že v otroški dobi smo opazovali te drobne, lepe, majhne živali. Pogovarjali smo se, da prinašajo srečo in zato smo jih imeli in jih še vedno imamo radi. Pikapolonic je več vrst. Dobro poznamo tudi pikapolonico LJUBLJANSKE BANKE, katere namen je dvojen: prvič, da smo dobri varčevalci, ker le s plačilom — denarjem lahko kaj kupimo, drugič pa, da ohranjamo zdravje in preprečujemo obolevnost. Ljubljanska banka je ena izmed mnogih delovnih organizacij, ki veliko stori na področju zdrav-' stvene preventive in vzgoje in s svojim plemenitim delom osrečuje večkrat na leto naše otroke. Irena Roš, ?; Savinjski občan tet- 710—671 Letos je prišlo v naše kraje precej tujcev, veliko je bilo organiziranih izletov, npr. iz sosednjih republik in iz sosednjih držav, število posameznih obiskovalcev pa je že nekaj časa enako in se ne povečuje kaj prida. Pač zaradi razmer, ki jih vsi dobro poznamo." „Sta zadovoljni tudi po denarni plati?" „Finančno je vsa stvar taka — nekaj dobimo dotacij, pobiramo vstopnino, vendar če ne bi vseh potrebnih del, vzdrževanja in čiščenja opravljali naši člani prostovoljno, potem ne bi prišli nikamor. Tako pa z lastnim delom krijemo 90 odstotkov vseh stroškov." „Ste letos popotnikom aii pa čisto slučajnim obiskovalcem ponudili kaj novega?" „Ravno ta mesec smo sN pomočjo delavcev Gozdnega gospodarstva Celje podprli poučno gozdarsko stezo. Zanimiva bo tako za rekreativce kot za šolsko mladino. Vsako leto nas obišče namreč okrog 20.000 šolarjev, njihove izlete pa bo ta pot le še popestrila. Gozdarska steza je dolga en kilometer in pol. Začenja se pri jami in se nato počasi vzpenja do mesta, kjer ponikne potok Peklenščica. Pot vodi potem še naprej do krmišč za živali, preže in raznih drugih objektov, ki jih najdemo v gozdu. Pot je zelo razgibana, slikovita, ob koncu pa se združi s stezo, ki vodi jz jame Pekel." „Letošnja turistična sezona je končana. Aii morda razmišljate že o prihodnji?" „Ja, prihodnje leto bomo morali nekaj ukreniti v antičnem Slavko Štrucl parku. Spomenike je namreč zaradi onesnaženega zraka začela napadati razjeda. Da bi obnovili to naše zgodovinsko bogastvp, smo se povezali z delavci restavratorskega zavoda v Ljubljani in s strokovnjaki iz zavoda za spomeniško varstvo v Mariboru ter z domačo kulturno skupnostjo. Del denarja za obnovitvena dela smo že nakazali, z deli pa naj bi pričeli v pomladanskih mesecih." „Bo zaradi tega park zaprt za obiskovalce?7' „Tega zdaj še ne vemo, to bodo povedali strokovnjaki. Mi bomo pomagali s prostovoljnim delom, kolikor se bo dalo." Irena Jelen POLZELA PREBOLD PETROVČE GRIŽE ŽALEC V SVETU TEME IN TIŠINE KOLUMBIJE Enajstumi polet po postanku na karibském otoku Guadalupi je za nami. Se dobro uro poleta in dotaknili se bomo južnoameriške celine. Ob 5. uri zjutraj pristanemo v Caracasu, glavnem mestu Venezuele. Uro zatem smo ponovno v zraku, naš cilj je vse bliže. Kmalu se kolesa orjaške jeklene ptice dotaknejo letalske piste letališča „El Dorado" v Bogoti. Otovorjeni kot mule gremo mimo carinske kontrole. Ljudje delujejo prijazno. Nimamo nobenih problemov. Prvi stik s Kolumbijo je ohrabrujoč. Opreme imamo za več kot pol tone. Pred zgradbo nas že čaka prijatelj, tovariš, dobrotnik Matjaž Medvedšek. Stisk roke z rojakom je prisrčen. Matjaž je velik poznavalec Kolumbije, saj se je tu rodil, hodil v šolo, zdaj pa je predstavnik ljubljanskega Intertrada. Z ženo, sestro znane napovedovalke Milanke Bavcon, sinom Blažem in drugim nekajmesečnim sinkom je med redkimi Jugoslovani, ki trenutno živijo v Kolumbiji. Drugo leto se nameravajo vrniti v Ljubljano. Tujine, ki je Matjažu sicer zelo domača, imajo dovolj. S pomočjo Medvedška, njegovega kurirja in študentke uporabne umetnosti Mireye Pacifik vso svojo kramo pripeljemo s tremi avtomobili v Italijanski klubski center, v katerem se zbirajo italjanski izseljenci, ki jih je v Bogoti okrog 1500. Na livadi ograjenega in zastraženega italijanskega kluba postavimo svoj prvi tabor. V neposredni bližini je italijanska osnovna in srednja šola „Leonardo da Vinci". Obdaja nas zidovje in tu bomo imeli mir. Igrišča za tenis, okrasne gredice, lepo pokošena trava, prijeten vonj najrazličnejših cvetic — okolje, ki si ga lahko le želimo. Matjaž nam je preskrbel resnično prijetno in varno zatočišče sredi Bogote, ki po izjavah mnogih sodi med najbolj skorumpirana mesta Latinske Amerike. V klubu nas čaka prijetno presenečenje. „Zdravo moji zemljaci, dobrodošli," nas na vratih pozdravi ženski glas. Nemalo smo presenečeni, da bomo tu spoznali našo rojakinjo Zoro Radulovič, ki živi v Kolumbiji z družino že polnih 14 let. Zora nam je s Sašom — svojim sinom — veliko pomagala. Njenih spretnih kuharskih rok in Sašovega poznavanja Bogote se bomo še dolgo spominjali. Prvo dopoldne na Kolumbijskih tleh je za nami. Čeprav smo tu le nekaj ur, smo že polni vtisov. Nekoliko smo še zbegani, vendar bo tudi to slej kot prej minilo. Krog poznanstev se nenehno širi. Spoznamo se z učiteljem tenisa, s predsednikom kluba, kuharicami, stražarji, ki varujejo klub, in z mnogimi drugimi. Stečejo tudi prvi pogovori s predstavniki kompanije „Inge-neria e Hidrosistemas", ki pripravlja načrte za izgradnjo hidroenergetskega sistema na kraških rekah Fonze in Suarez pri mestu San Gii, ki je 240 km severovzhodno od Bogote. Če nam uspe posel z njimi, bo kopnenje ekspedicijskega dinarja prav gotovo počasnejše. Kompanija je resnično zainteresi- Razvoj mladega športnika in trenerja V klubih vedno bolj spoznavajo, da je uspešnost njihovega dela pa tudi članskih ekip odvisna predvsem od načrtnega dela s pionirji — mladinci. Delo s temi pa zahteva dobro poznavanje razvojnih značilnosti tega starostnega obdobja in svojevrstne prijeme, ki so pogoj za uspešno delo. Zato je razumljivo, da se mladi amaterski trenerji večkrat znajdejo v škripcih, saj imajo v svojih skupinah veliko različnih učencev. Vsak od teh je samosvoja osebnost s svojimi posebnostmi — lastnostmi, z vrsto pozitivnih in negativnih vsebin. Nekateri so izredno plašljivi, nezaupljivi ali pa kljubovalni in agresivni, drugi brez pravih ambicij, pravo nasprotje teh so bolestno častiželjni. Ob vsem tem je težko ustvariti zdrav emocionalen stik in pravilno voditi mlade športnike. Nekje od enajstega leta dalje se začne dokončno oblikovati mladostnikova osebnost. Nepravilni vzgojni postopki vtem obdobju lahko povzročijo napake, ki jih je kasneje težko odpraviti. Izgredi in nešportno vedenje na naših igriščih imajo pogosto svoje korenine prav v nepravilnih postopkih trenerjev v začetku mladostnikove športne kariere. Mladostnik mora čutiti, da je enakovreden član športne skupnosti; s tem je deležen vseh pozitivnih (pohval) in negativnih (graj) posledic zmag, porazov, neprimernega vedenja ekipe itd. Trener razvija smisel za red in odgovornost, vztrajnost pri opravljanju nalog in privzgaja druge vrednote. Trener mora biti trden v svojih načelih — pošten in pravičen, saj smo vsi, še bolj pa mladostniki, zelo občutljivi za krivico, nepoštenost in neskladje med tem, kar govorimo in kar delamo. Mladostnik mora prvi spoznati, da je trener sposoben sprejeti na svoje rame tudi odgovornost, če stori napako. Če smo odgovorni, pošteni, pravični in sposobni sprejeti tudi dobronamerno kritiko in odgovornost, bo športnik te lastnosti počasi postopoma in podzavestno tudi sam prevzel. Vgradil jih bo v sestavni del svoje osebnosti. To pa je glavni, najvišji smoter športa in športnovzgojnega procesa. Tudi trener pridobi s takim odnosom zaupanje vase; počasi bo izhlapela njegova neodločnost, ki se poraja iz bojazni pred napakami, grajami in porazi. To je pomembno, saj vzgaja neodločen trener neodločnega mladega športnika, ki svojega trenerja nevede posnema. V odnos trener — športnik moramo uvesti določeno strpnost, ki obsega: 1. Strpnost do novotarij, ki jih mladostnik tako rad uvaja v svoje delo, saj se oblikuje skladno z novimi tokovi in idejami časa, v katerem živi. Torej ne bodimo starokopitni za vsako ceno. 2. Strpnost je potrebna tudi do mladostnih neumnosti, če le-te ne presegajo moralnih norm, saj so tudi te značilne za to obdobje razvoja. Bodimo pošteni do sebe in do njih. Spomnimo se, kaj vse smo sami počeli v njihovih letih. Želim, da te misli sprejmete kot prispevek k bolj pedagoškemu pristopu v razvoju tekmovalnega športa v naši občini. rana za naše delo. Spoznajo nas z vso problematiko v zvezi z izgradnjo hidroelektrarn in razgrnejo svoje karte. Želijo, da raziščemo jamske objekte na področju načrtovanih elektrarn in jim tako pomagamo pri razreševanju te problematike, saj gre za izrazito kraško področje, ki lahko zaradi svoje propustnosti povzroči velike probleme pri zajezitvi rek. Popoldne se odpravimo spoznavat Bogoto. To šestmili-jonsko mesto leži na nadmorski višini 2650 m, rasprostira se na 210 kvad. km. Grajena je kot večina starih latinsko ameriških mest, ki so jih zgradili španski kolonizatorji od leta 1530 do zaključka svojega kolonialnega imperija, ko so jih strmoglavili domoljubi z generalom Bolivar-jem in Sucrejem na čelu. Mesto je moderno — evropsko. Tu cvetijo trgovina, pollegalno tihotapstvo, korupcija. Ne manjka kriminala. Ugrabitve, ropi, umori, uboji, posilstva niso tu nikakršni izjemni dogodki. Okradejo te lahko, da se tega niti ne zaveš. Sicer pa je Bogota na pogled lepo mesto in ne daje videza vseh omenjenih pojavov. Ljudje se oblačijo po evropski modi in če ne bi skoraj na vsakem koraku videli oboroženih policistov in paznikov, ne bi mogli verjeti vsega, kar smo slišali o tem mestu. DARKO Naraglav (dalje) P0VDAREK TRADICIJAM NOB V naši občini je letos oživel koordinacijski odbor planinskih društev, ki povezuje vsa planinska društva v občini. Na zadnji seji odbora so ugotovili, da so posamezna društva zelo aktivna, nekaj pa jih še vedno stoji ob strani. Lani so štela planinska društva v občini 3573 članov, to je več kot deset odstotkov vseh občanov, največ jih ima društvo v Zabukovici (1498) in Preboldu (1016), sledijo pa jima Polzela s 445, Žalec s 443, Tabor s 130 in Vransko s 41 člani. Letos sta bili ustanovljeni društvi Šempeter in Dobrovlje Braslovče ter planinska skupina v Juteksu, ki je takoj ob ustanovitvi štela blizu 100 članov. Društva vzdržujejo več planinskih objektov, skrbijo za planinske poti, med njimi tudi za Savinjsko planinsko pot. V okviru odbora je bil izdelan načrt dela društev za leto 1985, v katerem je dan glavni poudarek gojenju tradicij NOB. Predvidena je udeležba na večini republiških pohodov, odbor pa predlaga, da bi se naslednje leto spominski pohod po poteh NOB Dram-Ije—Žiče podaljšal do Stranic, Frankolovega, to je po poti XIV. divizije. Pohod bo 10. februarja naslednje leto. V načrtu so ponovno zajeti tudi pohodi, tako tradicionalni pohod krajanov na Marija Reko in na Goro Oljko, polzelski planinci Planinska sekcija v Juteksu Da je razmah planinstva iz leta v leto večji, dokazujejo številna novo ustanovljena društva in sekcije, katerim se je pred nedavnim pridružila tudi planinska sekcija v Juteksu, ki se je navezala na Planinsko društvo Zabukovica. Sekcija je imela ustanovni zbor pri planinski postojanki Hom, udeležilo pa se ga je več kot 50 članov od 80-tih. Izvolili so vodstvo sekcije in sprejeli program dela. Razveseljivo je, da si je sekcija v program začrtala obisk Savinjske planinske poti, kar pomeni, da se bodo najprej seznanili z domačimi hribi, šele nato bodo osvajali težavnejše točke. Z vodstvom matičnega društva so se dogovorili, da bodo ob obisku Savinjske poti obiskovali tudi planinsko šolo, v kateri se bodo seznanili z varstvom narave ter s planinskimi veščinami. Glede na to da so se v sekcijo vključile kar cele družine, pa bodo za najmlajše planince izvedli akcijo Pionir planinec. -fj Izkaznice za pionirje -planince Na planinski postojanki Hom je bila ob športnem dnevu šolarjev osnovne šole Nade Cilenšek iz Griž prisrčna slovesnost. Učenci od drugega razreda naprej so odšli na različne planinske postojanke, najmlajši pa so se zbrali na Humu, kjer so 34 pionirjev svečano sprejeli v planinsko organizacijo. Mladinski vodnik jim je predal članske izkaznice in knjižice „pionir-pla-ninec" ter jim spregovoril o planinstvu. —fj 26 ur odbojke V okviru krajevnega praznika je TVD Partizan Polzela organiziral odbojkarski maraton, ki je trajal kar 26 ur. Sodelovalo je 112 tekmovalcev iz KS Polzele, Andraža, Braslovč, Šempetra in nekaterih delovnih organizacij. Zmagala je ekipa rdečih, najstarejši tekmovalec pa je imel 54 let. Dodajmo še, da so tekmovalci pospravili sto litrov brezalkoholnih pijač. jk bodo pripravili pohod na Dobrovlje, zabukovški pa v bližnjo okolico Griž in Šešč, udeležili pa se bodo tudi pohodov po mejah krajevnih skupnosti, ki jih pripravijo KS Liboje in Vinska gora. V planinstvu se zavedajo, da še vse premalo pozornosti posvečajo orientaciji, zato so sklenili, da vsako društvo pripravi vsaj eno tovrstno tekmovanje. Velik poudarek pa bodo nemenili tudi vzgoji kadrov in članstva, v večji meri pa bo potrebno planinstvo usmeriti tudi v sindikalne organizacije. F. J. Kros v Preboldu Zveza telesnokulturnih organizacij občine Žalec je pripravila pri smučišču v Preboldu občinsko tekmovanje v krosu. V predtekmovanju in v finalu je skupaj nastopilo 3850 udeležencev. Žmagovalci: mj. pionirji — letnik 1972 — Dušan Podkoritnik (Prebold); ml. pionirke — Ì. 1972 — Andreja Repnik (Polzela); ml. pionirji — I'. 1971 — Davor Jan-žovnik (Prebold), ml. pionirke — I. 1970 ,— Marjan Vodušek (Polzela); st. pionirji — I. 1969 — Miran Šaloman (TVD Partizan Jabor); st. pionirke — I. 1969 — Snežana Štahel (Delavska univerza Žalec); ml. mladinci - I. 1967/68 - Branko Čačulovič (Strojna Žalec), ml. mladinke — I. 1968 — Borica Ivanc; st. mladinci — I. 1965/66 — Janez Kumer (Del univerza Žalec); člani — Anton Žohar (SIP Šempeter), članice — Andreja Aubreht (TVD Partizan Žalec), veterani: Jože Kek (Juteks Žalec). TONE TAVČAR Izbiramo najboljše športnike Tudi letos bosta občinsKi sindikalni svet in ZTKO ,Žalec pripravila ob zaključku sindikalnih športnih iger javno prireditev, na kateri bodo najboljšim ekipam podelili priznanja. Prireditev bo tako kot običajno v drugi polovici decembra. Naše uredništvo pa se je odločilo, da skupaj z zvezo za telesno kulturo izbere najboljšega športnika in športnico ter ekipo v tem letu. V poštev torej pridejo vsi športniki, ki živijo v naši občini, ne glede na to, v katerem kiubu so člani. Odločitev smo torej prepustili vam bralci, vaša naloga je le, da izpolnite natisnjen kupon, ga nalepite na hrbtno stran dopisnice in pošljete na uredništvo Savinjskega občana najkasneje do 10. 12. 1984. Rezultate izbire najboljših športnikov in ekip bomo razglasili na javni prireditvi ob zaključku sindikalnih športnih iger, objavili pa jih bomo tudi v našem časopisu. r NAJBOLJŠI ŠPORTNIKI IN EKIPA LETA 1984 i Najboljši športnik_____________________________________ * Najboljša športnica____________________________________ j Najboljša ekipa________________________________________ PREKOLESARIL11100 KM Kolesarstvo pridobiva glede na število prodanih koles iz leta v leto več svojih pristašev. Leta 1979 je Tone Fornezzi-Tof iz vrst kolesarskega kluba ROG-FRA-NEK pridobil osemčlansko kolesarsko ekipo ter se podal na 1000 kilometrov dolgo pot po Sloveniji. Tako je nastala takoimenova-na slovenska kolesarska transverzala. Letos se je nanjo podalo pet fantov iz Žalca. Nad tisoč kilometrov dolgo pot so se odpravili: Damir Kitak, Tina Silov-šek, Ciril Silovšek, Matej Valant in Drago Kitak. Slednji je tudi doslej najmlajši udeleženec transverzale. Ekipa iz Žalca je odšla na pot brez avtomobilskega spremstva s prtljago v nahrbtnikih; po končnih izračunih pa so skupaj z osvajanjem gorskih prelazov prekolesarili 1100 kilometrov. M. V. ZAHVALA vsem, ki ste se poslovili od najdražjega moža in očeta, sina, brata in strica OTIJA KOSA ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrazili sožalje, darovali vence in cvetje iskrena hvala. Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih. Žalujoči: žena Marija, sin Oto in hčerka Tanja ZAHVALA ob tragični in tako nenadni izgubi ljubega očeta IVANA BREZNIKA roj. 16. maja 1933 iz Črnega vrha pri Taboru se iskreno zahvaljujeva za izrečeno sožalje in pomoč v težkih trenutkih sosedom, prijateljem, znancem in sorodnikom. Hvala g. župniku za opravljen obred, tovarišu Uranjeku za poslovilne besede, pevcem za petje, ki ga je tako ljubil. Še posebna hvala lovcem LD Tabor in lovcem ostalih LD in tovarišu Husu, ki je orisal njegovo ljubezen do narave in do lovstva. Žalujoča: žena Gelčka in sin Andrejček Ak' silni glas bi gromu vzel, da razodel bi vsem ljudem, kar sem trpel, sam zase vem, nihče nikdar bi ne verjel. (Gradnik) -SPOMIN V oktobru mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil naš ljubi mož, oče in dedi IVO DERNAC iz Pariželj. Tih in skromen kot si bil, živel, si odšel tja, kjer ni več trpljenja, od koder ni vrnitve. Nazaj te ne prikličejo ne solze, ne bolečine naših src. Ostali so le sledovi tvojih pridnih rok in žalostno spoznanje, da se ne vrneš več med nas. Z bolečino v srcu: vsi njegovi. ZAHVALA Se vedno ne moremo verjeti, da našega ljubljenega moža, očeta, starega atija in tasta MILANA TERGLAVA ni več. Potrti in žalostni ne najdemo izrazov hvaležnosti za izkazano sočustvovanje v najhujših dneh. Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vsem, ki ste ustno ali pisno izrazili sožalje, nas obiskali ter darovali tako veliko cvetja. Hvala osebju psihiatričnega oddelka celjske bolnišnice v Vojniku za skrb in nego v zadnjih dneh življenja, duhovnikoma za opravljene obredne svečanosti, govornikom za ganljive besede, pevcem DPD Svoboda Polzela za petje, ki ga je tako ljubil; združenju šoferjev in avtomehanikov, vsem kolegom šoferjem, ki ste,ga množično pospremili na zadnji poti, pogrebcem, praporščakom, HD Polzela, vrtnarstvu Medlog pri Celju in gostinstvu za naklonjenost in strežbo. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga imeli radi in se množično poslovili od njega. Žalujoči: žena Zinka, sin Milan in hčerka Majda z družinama. ~l DA DIE POZABIMO O žalski komuni iz leta 1884 V trgu Žalec je obstajalo.od nekdaj neko posebno premoženje, ki so ga upravičeno rabili le določeni žalski tržani, ki so bili vsakokratni lastniki hiš v trgu Žalec. Vsakokratni lastniki hiš št. 2— 9, 11 —42, 46 —59, 61 —84, 86 —88 so bili upravičeni do tega premoženja, ki ga je predstavljala vrsta njiv, pašnikov (gmajna), travnikov, močvirij, lokalnih poti, nekaj stavbišč in stavba „bolnišnica" h. št. 77. Komuna ali soseska trga Žalec je imela poleg tega premoženja še pravico do ribjega lova v Lavi, Ložnici, Go-domlji in Vršci. To pravico je komuna vsako leto na dražbi oddajala v zakup. Na dražbi so bile oddane tudi pravice do košnje, do spravila listja in celo za strganje blata s ceste ali poti. To skupno premoženje je upravljalo sedem mož, ki so jih izvolili tržani. Nadzor nad njihovim delom je imel „komornik", ki je bil zastopnik komune. Dohodke od navedenega premoženja komune trga Žalec je odbor namenil za podpore ubogih tržanov, za razsvetljavo trga, za požigalca latern, ža vzdrževanje „bolnišnice", za posipanje cest in poti, za upravljanje sejmišča, za brvi in mostove na Lavi, Ložnici, Vršci in Godomlji. Nekaj časa je soseska upravljala tudi z enim hmeljskim nasadom. Dohodek od vsega soseskinega premakljivega premoženja seje smel uporabiti samo za interese trga Žalec, ne pa za celo občino Žalec. Odbor soseske se je večkrat letno sestajal in o svojem delu vodil knjigo zapisnikov, ki je ohranjena. Iz nje smo povzeli Zapisnik zborovanja dne 9. julija 1884. Besedilo objavljamo v izvirniku. 1. Zaradi griškega mostu se je sklenilo, da naj gospodje Hausenbihler, J. Žigan in Jakob Janič poskusijo most od gospe Roblekove za sosesko kupiti: cena se stavi od 2500 do 2600 fort. 2. Zaradi ponočnega čuvaja se sklene, da naj le eden čuvaj i. s. od 11-te do 3-je ure čuje, inose ima 3 tort. (forint) od mesca za ta posel plačati. 3. Zavolj učiteljskega stanovanja v farovžu se sklene, da naj se vsa pisma o tej zadevi od okrajnega šolskega zastopa v Celji zahtevajo, ino da potem naj potrebna pota podvzamejo. 4. Zaradi kopanje gline na glinih jamah se sklene, da je vsakemu prepovedano prostovoljnojilovico jemati. Tose mora prihodnjo nedeljo preklicati. 5. Zavoljo konjske dirke ino premimge za konje i žrebeta se dopozna, da bode premirnga 13-tega septembra ino dirka 14-tega septembra pod vodstvom tržskih gospodov izpeljan. Nadalje se sklene, da vsaki krčmar k'teri pri konjski dirki vino alj pivo toči, ima za vkazani prostor naprej 5 fort, za plačati. 6. Zarad cestnega i potnega blata v trgu se sklene, da ta blato ako se v soseski moči sestrže, le sama sosesko pravico ima njega za svoje zemljišče od voziti, k'dor si ga pa z 'grabna blato sam postrže ga zna tudi sam odvoziti; kdor bode brez vprašanja v prvič omenjeno blato vozil, plača toliko kazni koliko da se oceni. NASVETI Gospod župan Karol Žuža bere ukaz c. k. okr. glav. od 3- tega t. m. št. 18755 z'katerim se zaukaže v/sanitarnih zadevah zarad kolere vse ostavno urediti. SKLEP 1- ič — vse navarne gnojišče so ročno za odstraniti, sekreti za osnažiti, štepihi s'trebiti, Godomla je tudi za strebiti, ino v bolnišnici 2 osobe za spremljanje bolanih vstanoviti. 2- ič — bere ukaz c. k. okr. gl. od 27-tega Junja št. 17493, z'katerem se zaukaže, da mora žavski trg diplom, zdravnika za podisovanje živine na sejnih v'stanoviti. SKLEP JE: da naj se na sejmih sv. Antona i sv. Lucije diplomiran zdravnik naprosi, za druge manjše sejme dostuje praktičen zdravnik Florjan Žager ino tržki župan. 3- kič g. J. Janič prosi, da naj se gnojšnca k'tero je gospa Julija Žuža lansko leto pri njegovemu kleti skopala odstrani, kjer gnonjača v njegovo klet teče. SKLEP Naj gosp. Žušan ino gosp. Otenšleger to reč pogleda ino od vstranjenje te gnonjšnice i sekreta izpelja. Kjer se nobenih nasvetov več ne stavi se sklene ino podpi- še P Jak Janič Jože Žigan i Grohmann Drago Žuža j Janez Hausenbichler f Pripravil: Edmund Božiček 4_________________________________________________________________t 30 let radia Celje Prod tremi desetletji se je Radio Celje prvič oglasil z znanega zborovanja partizanskih enot na Ostrožnem in ves ta čas pomeni za celjsko regijo ne samo priljubljen, ampak tudi pomemben informativni medij. Svečanost ob jubileju, ki je bila v veliki dvorani Narodnega doma v Celju, je bila namenjena zahvali mnogim sodelavcem in ustanoviteljem. Čestitkam ob jubileju pa se pridružuje tudi naše uredništvo. jk Vabimo vas na Greto Zveza združenj borcev NOV Žalec in krajevna organizacija ZZB NOV Vransko vabita na proslavo ob 43 letnici prve frontalne bitke Štajerskega bataljona pri Katarini na Čreti v soboto, 27. oktobra 1984 ob 11. uri. Slavnostni govornik bo Tone Bole častni občan občine Žalec. Ob tej priliki bodo sprejeti mladinci v enoto teritorialne obrambe. V kulturnem programu bodo sodelovali učenci osnovne šole Vlado Bagat in Prosvetno društvo iz Braslovč. 12. teden domačega filma Od sedmega do petnajstega novembra bo v Celju potekal dvanajsti Teden domačega filma. Ena izmed premier bo tokrat tudi v žalski kinodvorani. In sicer bo to premiera filma V žrelu življenja. Predstava bo 11. novembra ob 17. uri, premiero pa je omogočil SOZD Hmezad Žalec. Koliko ljudi prejema družbeno denarno pomoč? V žalski občini prejema družbeno denarno pomoč 208 prejemnikov, 67 otrok je v rejništvu, 180 starostnikov je našlo mesto v domovih upokojencev— to je le nekaj podatkov iz evidence delavcev žalskega centra za socialno delo. Od 208 prejemnikov družbene denarne pomoči je 27-im ta pomoč edini vir preživljanja. Le-ti prejemajo 7200 din, ostalih 181, ki prejemajo družbeno pomoč le kot dopolnilni vir preživljanja, pa dobiva poprečno 3600 din. Nekateri prejemniki dobivajo pomoč v denarju, ostali pa v obliki hrane, plačanih kosil v šolah in vrtcih, v plačilu stanarin in drugo. V rejništvu je trenutno 67 otrok, rejniške družine pa zanje prejemajo od 8450 din do 9450 din, odvisno od starosti otrok. V domovih upokojencev je nameščenih 180 starostnikov. V 36-ih primerih varovanci sami oziroma njihovi sorodniki plačujejo vso oskrbo, 52-im oskrbo plača v celoti občinska skupnost socialnega skrbstva, ostalim pa prispeva razliko. Po zadnjih podatkih znaša cena oskrbe od 400 din do 769 din na dan, odvisno od doma, vrste nege in prehrane. Kozerija Hruška na kavlju „ Lahko me vtaknete za rešetke, a povem vam, da se hmelja med vožnjo nisem dotaknil!" se je pridušal in vii roke nad glavo traktorist Prekucnik. ,, Si se kje ustavil, si še/ pit v gostilno?" sta neutrudno vrtala vanj skladiščnik Pomelaj in blagajnik Kreditnik. „Kolikokrat naj vam še povem, da sem nedolžen in da nimam pojma, kdo krade vreče s hmeljem!" se je branil traktorist. „Naj bo kakorkoli že, vreče s hmeljem izginevajo in to vsak dan, " sta ugotavljala skladiščnik in blagajnik delovišča. In še je blagajnik pripomnil, da vreča s hmeljem ni gumb, ki se izgubi v špranji. Traktorist Prekucnik je hodit naokrog kot mesečnik in v nočeh, ko se je brez spanca premetaval po postelji, je tuhtal, kako bi raz-vozljal ta gordijski vozel in s prstom pokazal tatu. Kq je naslednjga dne naložil zadnji voz, je dejal delavcu, ki mu je pomagal nalagati vreče: „Poldek, povzpni se na voz in se skrij med vreče . in pazi, kaj se dogaja. Ni zlodej, da ne bi zasačila tatu!" Poldek se je skril med vreče in traktor je potegnil. Med tem se je naredil večer in na cesti sta srečevala redka vozila. Poldek je škilil kot miš iz moke, a ni bilo nič. Ko pa je Prekucnik zavil v sosednjo vas in zavozil pod košato Upo, ki je stala ob cesti, je zaslišal kričanje. Brž je ugasnil motor in pogledal, kaj je. Kar je videl, skoraj ni mogel verjeti: pod Upo je bila vodoravno speljana jeklena cev s pripetim jeklenim kavljem, na katerem je visel Poldek in vpil na pomaganje. Traktorist je skočil na voz in snel ranjenega Poldka. Potlej je še bolj presenečen opazil, da se vrvica, s katero je bil na cevi pritrjen kavelj, izgublja med rogovilami mogočne lipe in tam je sedel nihče drug kot znanec Pavlek Hruška, ki mu sosedje pravijo Sadež. Tresel se je kot šiba v vodi, a sta možakarja spodaj že zagrmela: Dedec nemarni, stopi dol, da te natakneva na kavelj, tako kot si kradel vreče s hmeljem! "Kaj je hotel, spustil se je na tla in potlej je prišel prvi obračun. ,, Boš povedal, koliko vreč si nam ukradel?" sta vpila nanj. O tem, koliko vreč je Hruška dvignil s kavljem, naša zgodba molči. Povejmo le, da bo za svoje početje preje!ustrezno plačilo. Vrtavka Na seznamih delavcev centra za socialno delo je moč najti tudi podatke o denarni pomoči otrokom oziroma o otroškem dodatku. Podatki kažejo, da v zadnjih letih število teh dodatkov sicer upada, še vedno pa prejema denarno pomoč 1563 otrok delavcev, upokojencev in zaposlenih delavcev pri obrtnikih, 343 otrok kmetov in otrok iz drugih družin, 287 otork, ki imajo enega hranilca, in 43 otrok, ki so teže telesno ali duševno prizadeti. Podatke o tem, kakšne vrste pomoči iz socialnega skrbstva prejemajo posamezniki, o denarni pomoči otrokom, subvencioniranih stanarinah, le-teh je sedaj 115, prehrani šolskih otrok in o najmlajših v vrtcih, so delavci centra začeli zbirati že lani. Doslej so evidentirali vse vrste in oblike pomoči, razen štipendij, ki jih bodo v prihodnje prav tako uvrstili v svoje sezname. Pri vsem tem delu se delavci centra srečujejo z veliko težavo: vse podatke namreč obdelujejo ročno. Po načrtih naj bi sicer že letos prešli na avtomatsko obdelavo podatkov, vendar se je ponovila stara pesem — zataknilo se je pri denarju. Irena Jelen Letošnja gobarska letina je bila bogata. Dežnikarce na posnetku pa so se prav udomačile, saj jih je Peter Janič iz Gotovlj lahko nabiral doma pod smreko na vrtu. Da je našel več kot kilogram in pol težjega jurčka, je povedal in ga še nastavil pred objektiv našega fotografa; kako pa je srečnemu najditelju ime, pa ni hotel povedati. Pa vseeno, gobarska trofeja je le takšna, da zasluži prostor tudi na naših straneh. (Foto: L. Korber) Večina vinogradnikov z letošnjo letino ni zadovoljna, saj vreme trti ni bilo naklonjeno. Franc Terčak iz Polzele, ki je pridelal okrog 2000 litrov domače kapljice, pa je s kvaliteto še kar zadovoljen. Kisla jesen je bila kljub vsemu kar darežljiva z darovi, zlasti s sadjem. Verjeli ali ne: tile jabolki, ki ju je vzgojil krajan Gotovelj, tehtata skupaj več kot kilogram. (Foto: L. Korber) FOTOKRONIKA MODA, KI JO LJUBIJO MLADI OBLEKE, KI JIH BOSTE NOSILI NA DELOVNIH MESTIH, V ŠOLSKIH KLOPEH IN V TRENUTKIH SPROSTITVE BLAČILA, KI JIH BOSTE NADELI V HLADNIH JESENSKIH DNEH in še več vam bomo ponudili na naših oddelkih ženskih, in otroških oblačil. Zagotovo boste našli tudi kaj zase!