Novi izdelki metalurškega kombinata v Zenici
Potrelbe oaže <kžave po jeJdu zmašajo letos pr.i±>ližino 800 iiisoč ton. Celotma pro-izvodiiija vseh oiajštiii žetezara ne more kiiti ip.rijnaa.jJiiIja.jia. iprjbliižnio 140 itisoč ton na^nfiga jeikila. Pr,imaiuikiuiejo Tečiinoma: raane vrste pločevuine, hladno raljami ira-kova, vleoeina ždca, onodna j'eiklia m ne-kaleri profild za ladjedekijštvo i.n dira&o iindnislrdjo drtd.
Z začetikom o»bralji>va.n.ia noviii vailjara, posebno žioue in snednje .progie v železar-ni v Zenrici, se ia. diefick v jefkdiu sialno amanišuje. Račutua.jo, da bo oi> spoipolnein ijakiorišoaiijiu zmogiljii vos^i tega naiCKa naj-večjeffa vmicta.l>ur.ške{ja konvbLnata iproaz-Todin.ja urofilnega žejetza, niioffla zad<yvo-IjiWi diamače 'potreibe. Poniaittjikainje pilošča-tegia jakda ipa. foo moffooe odipravditi šele z z,gra-diiitvii.io nov.iib. valjara za T>k>če"viino (graditev žetezanne t Skoplj-u).
Da bd zmainjšaLa irvoz jckla. je začela železia>rna v Zanici v 1. 19% im 1957 iadeio-va'ti oeikaj noviih lizdvJikov. Ta'ko je že "V letošajem totu doiločena prodzrodn.ia 40 fi-soč ton bandež. in.adalie kalieinfh ©si, 6ipe-oiialinih profilOT za naše liadjcdekM&trp, pclizdolkov za vii jaotno blaffo, sipec.ialndh .ji&k-lenih poLizdselikov kakor Hidi va.ljan« žice. Želcz.anna priipravJja jeMo »Thor« za jrradibeD.ištvo,' žcleznaške ieiklcne pra-jovf, •podisrrade z« ru-darstvo, treiono jekl-o, jefcio 7.a zrnotiie shre.mbe. jielclene koki'le za. cp.irtrifu.gahM liv, KflTieraftorsikfl tečar^1, pTofile za ladjedielinree, leg-irane kovanc veHje itd.
S preusmeritvdjo 'proizvodmie "v smeri kreipitvc drnžbenesa siaudarda d^n zmanj-šaB.ja investici.iske gratlifve se zo.leza.rna čedalje boli .pri.laso.ru.fc novim raz-meratn na tTffu ter se oricnitira k izronu svotih izdielikov na tuja tržišča. S krepntvijo kio-rnercialn.ih seikjtorjtrv i»i pospeševam.jcm postovinih zvez v držaTJ m t imoizenus+vu je žeaiiSka žekaarna poTečala od J- 1S54
do 1. 1956 izvoz izdelkov črne metalurgije na 117 tisoč ton. In ni*vračunan izvoz izdolkov tako amenovane veje 120 (me-miont indtistrija), ki «e je pray taiko po večal. Zaradi pomanjkaoja valjarni.ških zraogljivosti v državi je železarna razen tcga dala v perdelavo v inozemstvo večjo količino surov<"ga jekla in valjaaih pol-izdclkov. Tako je naša država dobila konone izdelke t krajših rokih in ceneje, kakor če bi jih neposredno uvozili kot končne izdelke.
Letos jie želerama iplamjraila izvoz 80.000 tom vailjaiMih iidelkov. Po dioelei skletnje-niih ipogiodbaii, račuaajo, da bo 6a ipJan prc-sežco najimani za 20 odstotkov. Na dan 31. jnjaja so hHe s,k'teniene posedibe za' izToz, 70.625 iom valj^iniih izdeLkov. 11.929 tion katrama in 4C60 too sriinoa, od če-sar je ^hilo dotlej izvožeaeisa Teč ikaior polovico (47.866 ton). Pod^ietie si prdzadc-va, da bi iz^oziiilo čim več končmih iz-die.i'kov, a da bi zmainjšaJo JzroiZ. poLizdel-kov. Izvaža beteimsko, paMčasto, fazomisiko . jpikslo, oo5i'lc>e, tračndce, ffrediice, >G« jeklo. svinec dn kBtrau.
Kaikor .sino ZTedeli t razgiovoru s ko-mercdailoiim direkiforjem, izraža z.emiš.ka železarna čodialje "več svojdih izdelkov v držarve Bliižnjega ia DaJ.jncga vzhioda. Fo-mieniibein je prav taiko šttvoz t ZSSR, Ro-nrunA.jio i.n demcokratiično rei>ub]iiiko Nem<H-jo. Oddif.le.k za uvoz isa. ii:z.voz, iki ie 'bil or-ffaindziran sredi lanskeffa 'leta, \e sklenil kuipaije nepofiredino s tu.idmi tvrdkaTnii brez posredonanja zu.naii.ietriffovdnskih podjetiij. SkilcmMd so kuipčije z& dzvoz vaJ ian.iili jzdel-kor z ZSSR, Ind;ijo. JiOTKJamom, Giprom, Li'l>aTioinitxin. Sirijo, Effiiptom. AnigJijo, Itali-jioi, RomiMMijo in Groifo. Raz«m ^fciga T« sikfcnjien izv<xr, kateana v VzJrodno N^emči-jo, ATistrdjio in Za'bodm'0 Neročijo.
F. A.