214/1968
COBISS 0
Celje - skladišče D-Per
1119680292,8
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE
OSREDNJI ORGANI OPRAVLJANJA KONSTITUIRANI
SLAVKO VIZJAK — PREDSEDNIK DELAVSKEGA SVETA — FRANC BERGINC BO VODIL NOVI UPRAVNI ODBOR
Na 1. seji delavskega sveta je bil za predsednika soglasno izvoljen dosedanji namestnik predsednika tega organa organizator izobraževanja Slavko Vizjak, za njegovega namestnika pa Ivan Zavšek — vodja emajlirske učne delav-
nice.
V upravni odbor je delavski isvet izvolil 10 članov, medtem ko je glavni direktor Rado Bre-mec član tega organa upravljanja — kot določa zakon — po službeni dolžnosti. Člani upravnega odbora so Končan Konrad, vodja oddelka v barvnem mlinu, Franc Berginc, industrijski psiholog v kadrovski službi, Dimitrij Černe, vodja skupine tehnologije površinske zaščite, Marjan Pilih, vodja zunanje trgovine v sektorju pro-
Hkrati so se dogovorili tudi za program dela, prerešetali področja, ki jih bodo morali;obravnavati, sporazumeli so se, kakoi naj bi tekla organizacija dela tega organa, prav posebej pa naj pozdravimo sklep članov upravnega odbora, da bodo vsak mesec spremljali osnovne pokazatelje poslovanja za minuli mesec, pregledali izpolnjevanje plana in sprejeli tudi ukrepe, ki jih bodo ti pokazatelji nare-■ kovali.
Dosedanji predsednik DS Jože Podlinšek: »Še posebej čutim dolžnost, da se zahvalim za veliko prizadevanje za uspešno gospodarjenje podjetja, v. d. glavnega direktorja Ernestu Vršcu.«
daje in zunanje trgovinč, Anton Pišek, vodja izmene v emajlir-nici, Hinko Drame, vodja skupine v emajlirnici, Stane Dvoršak, vodja skupine v kleparskem oddelku, Vlado Flis, stavbni klepar, Anton Gajšek, vhodni kontrolor in Stane Verbič, referent za obratovalna dovoljenja in dvigala v vzdrževalni službi.
Upravni odbor se je na 1. seji že sestal. Člani tega organa upravljanja so se na prvi seji dogovorili, da se bodo na rednih sejah sestajali izključno vsak drugi četrtek popoldne.
Upravni odbor je na prvi seji izvolil komisijo za prošnje in pritožbe v sestavi: Marjan Pilih, Dimitrij Černe in Anton Gajšek, vendar s pridržkom, da bo v prihodnjem 'obdobju potrebno del dosedanjega dela upravnega odbora in dela te komisije prenesti v pristojnost služb in bodo torej kompetence te komisije ponovno določene.
Upravni odbor je hkrati izvolil še komisijo za prodajo posebnih artiklov v III. a kakovosti in novi uredniški odbor JEmajlirca.	...... . -

• .•	s>	...
Novemu mandatu na pot
Več dni je že tega, ko smo na okrašenih voliščih oddali svoje glasove novim članom organov upravljanja. Člani delavskega sveta so izvolili na prvi seji tudi člane upravnega odbora.
Pred samoupravnimi organi v naši delovni skupnosti so pomembne naloge in vse upravljavce čaka težavna mandatna doba. Kot bo delo v organih upravljanja zahtevno, pa bo vloga teh organov v prihodnjem obdobju še posebej pomembna, saj je
—	kot v drugih kolektivih
—	pri nas pa še posebej, letošnje leto odraz pre-okreta v gospodarskem položaju. Do včeraj morda ni bilo tako težko prodati naših izdelkov, jutri bo to teže, pri tem pa nas je več in s priključitvijo obrata
VI.	in VII. smo poleg širšega sortimenta prevzeli brez dvoma tudi več in nove naloge.
V sedanjem obdobju lahko trdimo, da je stagnacija v gospodarstvu že kar značilna. To vprašanje se v naši delovni organizaciji odraža tako v višjih zalogah gotovih izdelkov, pri proizvodnih rezultatih, . v ustvarjenem dohodku in ne nazadnje pri ustvarje* nih sredstvih za sklade in osebne dohodke. Po prvih mesecih pa je položaj slabši kot lani v tem obdobju,, čeprav imamo višjo proizvodnjo zaradi priključeni-nih obratov in bi morali
rezultati pokazati premik navzgor.
Večji del leta pa je še pred nami. Položaj, ki pa ni značilen samo za naš kolektiv, bo v prihodnji mandatni dobi terjal od članov samoupravnih organov največjo zavzetost in resnost pri delu, pričakujemo od njih pa tudi ve-liko volje, da bodo odločili najbolje.
Prva seja delavskega sveta, pa tudi upravnega odbora je minila. Obema ob robu naj zapišemo, da bodo člani samoupravnih organov imeli kasneje lažje, čeprav nič manj odgovorno delo, saj bodo v kratkem na seminarju za člane samoupravnih organov v naši delovni skupnosti podrobno spoznali nekatere interne akte, svoje pravice, predvsem pa dolžnosti, spoznali pa bodo tudi poslovno problematiko in proučili rezultate poslovanja v letošnjem letu. Če danes opozorimo in ponovimo v zadnjih dneh večkrat poudarjeno misel, naj člani samoupravnih organov prihajajo k sejam pripravljeni, naj gradivo temeljito proučijo pred sejo in na zasedanju samem posredujejo le konkretne predloge in zaključke, ki ne bodo odraz le lastnih sklepanj, ampak mnenje širšega kroga volivcev, potem lahko zapišemo tudi, da verjamemo v uspešno in ažurno delo in pričakujemo najboljše rezultate.
Eva Orač
NAŠA VOLIŠČA
V SLAVNOSTNEM RAZPOLOŽENJU
Na dan volitev članov v samoupravne organe — 25. aprila — je volišča v podjetju obšla tudi posebna komisija za ocenitev volišč. Bile so razpisane nagrade za najbolj urejeno volišče. Pri izbiri je komisija upoštevala več dejavnikov, najvažnejši pa je bil naravno okolje in možnosti za ureditev volišča.
Volišča so bila prijetno urejena, vendar so se našla tudi takšna, ki volišču skoraj niso bila podobna.
Najbolje urejeno je bilo volišče številka 8 v obratu odpreskpv in koles, ki je prejelo tudi prvo nagrado in sicer 200 N-din.
(Nadaljevanje na
2.	strani)
upravljanja
imju vdumjsi odločitvi, tako je tudi pri volitvah organe upravljanja bistveno to, koliko in kako so se vsi člani kolektiva zavzemali v predvolilnem obdobju za izbiro kandidatov. Brez sodelovanja celotnega kolektiva ni mogoča dobra odločitev glede izbora kandidatov ža člane organov upravljanja. In še več. V čim večjem obsegu sodeluje neposredno kolektiv že v predvolilni dobi pri izbiri kandidatov, tem večje je zadovoljstvo vseh, saj občutijo pri tem, da neposredno odločajo tako, kot se jim zdi, da je najbolj prav.
Končna in najbolj demokratična oblika odločanja o tem, kdo naj bo član organov upravljanja pa so tajne volitve, na katerih izbere na tajnem glasovanju vsak član tiste kandidate za člane organov upravljanja, ki se mu zde po njegovem lastnem prepričanju najbolj primerni.
L seja delavskega sveta.... glavni direktor Rado Bremec: »V j; upravni odbor izvolite najboljš^... Fred nami je veliko nalog :;
in dela,..«	;
V splošnem lahko rečemo, da so bile letošnje priprave ) na volitve v delavski svet in svete ggjovnih enot zelo raz- • gibane in uspešne. Zaradi tega so tudi volitve potekale kot j > je bilo pričakovati V organe upravljanja je bilo izvoljenih • j precejšnje število mladih delavcev, pa tudi žena. Žal še ne *> moremo v tem sestavku posredovati članom kolektiva vseh ■ • podatkov o tem, ker analiza še ni zaključena. To bomo ;; storili v eni prihodnjih številk našega lista.	;•
Delavski svet in sveti delovnih enot so tudi že izvolili ; svoje predsednike in njihove namestnike, če je dosedanjim ;; potekla mandatna .doba. Poleg tega so izvolili razne komisije ;; in odbore. Delavski svet je na 1. rednem zasedanju, dne ;;
S.	maja izvolil za predsednika dosedanjega podpredsednika Slavka Vizjaka, za njegovega namestnika pa Zavšek Ivana. :: Na tej seji je bil izvoljen tudi upravni odbor. Izvoljenih : je bilo deset elanov upravnega odbora in pet njihovih na- ¡! mestnikov. Poleg tega je delavski svet izvolil še odbor civilne ' I zaščite, komisijo za ugotavljanje kršitve delovnih dolžnosti, .h komisijo za varnost pri delu, komisijo za štipendije, komi-sijo za stanovanjska vprašanja, katere predsednik je Milan j j Kavčič, arbitražno komisijo in druge, Točnejše podatke o tem • j ' bomo posredovali članom kolektiva prihodnjič. Prav tako < j bomo prihodnjič že lahko objavili vse podatke o izvolitvi <• predsednikov svetov delovnih enot in komisij, ki so jih < • izvolili.	♦
OBVESTILO
Člane kolektiva obveščamo, da je pričelo vpisovanje za letovanje na Češkem.
V letošnjem letu boste lahko letovali na Češkem v treh izmenah:
1.	od 20. 6. do 30. 6. 1968;
2.	od 20. 7. do 30. 7. 1968;
3.	od 19. 8, do 29 8. 1968.
Cena letovanja je enaka kot za Crikvenico, to je 26.000 S-din za deset dni. Pijave zbirajo v splošni službi (pri Lebič) v oddelku za družbeni standard.
Naša volišča v slavnostnem
razpoloženju
Emajlirnica — torej volišče številka 3 — je imela zelo lepo urejeno volišče v varilnici ročajev. Posebno lepe so bile slike na steni, ki so prikazovale našo dejavnost zajeto pod imenom EMO. Slike je izdelal mladinec Bark Stanko’. To volišče je prejelo drugo nagrado v znesku 150 N-din.
Tretjo nagrado je prejelo volišče št. 5 — y dekor oddelku — v znesku 100 N-din, ker je bilo glede na možnosti okrasitve lepo urejeno.
V radiatorskem oddelku (na volišču številka 6) so tudi prijetno uredili volišče in zato upravičeno prejeli četrto nagrado v znesku 100 N-din.
Komisija si je ogledala tudi volišča mehanograf-skega centra, ki je imelo zelo slavnosten videz in je bilo okusno urejeno. To je volišče številka 17, ki je prejelo peto na-
grado v znesku 50 Poleg nagrajenih volišč je komisija pohvalila N-din.	• še naslednja zelo lepo urejena volišča:
volišče 15 — prodaja in zunanja trgovina;
volišče 16 — upravno-admini-strativne službe;
volišče 12 — priprava proizvodnje; (na sliki
volišče 2 — predelovalnica kovin;
volišče 4 — pocinkovalnica.
Volišč v obratu VI in VII si komisija zaradi oddaljenosti ni mogla ogledati in tudi ne oceniti.
-------—-----— ---———— 3
Naše delo v minulem obdobju
POKAZATELJI GOSPODARJENJA
Prvi štiri meseci letošnjega leta niso ugodni tako v pogledu izpolnjevanja vrednostnega, količinskega plana, kakor tudi plana. realizacije.
Plan vrednostne proizvodnje je bil dosežen samo 78-odstotno, količinski plan 86-odstotno in plan fakturirane realizacije z 89-odstotno.
V primerjavi z istim obdobjem v preteklem letu je bila sicer letos proizvodnja tako po vrednosti, količini in realizaciji višja, vendar zaradi tega, ker je proizvajal v letil 1968 še obrat Bistrica.
Izvozne naloge smo vrednostno dosegli, ne pa tudi količinsko, vendar je bil izvoz napram preteklemu letu za isto razdobje nižji tako po vrednosti kot tudi po količini. Ob koncu meseca aprila je bilo zaposleno v obratu Celje 3392. oseb, v obratu Kru-ševac 52 oseb in v obratu Bistrica 362 oseb, ki jim je bilo izplačano skupno za štiri mesece 1968 19,439.000 din. Povprečno preseganje obračunskih postavk je 168, to je za 4 odstotke več kot v letu 1967. Povprečni OD za 200 ur, ki so znašali v prvih mesecih leta 1967,793 din so za I. trom. 1968 dosegli 794 dinarjev. Z vključitvijo izdatkov za malico in drugo pa 888 dinarjev (v
I.-IV. 1967 841 dinarjev).
Zaloge materiala so se znižale na
26.371.000	dinarjev (v 1967 37,539.000) zaloge nedovršene proizvodnje pa so se zvišale na 8,626.000 zaloge polizdelkov na
4.330.000	in zaloge izdelkov na 14,797.000 kar močno vpliva na likvidnost podjetja. Prav tako so tudi terjatve izredno porastle. Napram preteklemu letu (prvega četrtletja so se povzpele za 25 % t. j. na 31,074.000). Obveznosti do dobaviteljev so se delno znižale t. j. za 13 odstotkov, vendar so še vedno preko normale.
Delitev dohodka, ki je bila izvršena za
I.	trom. 1968 z ozirom na visoke terjatve
in porast zalog izdelkov, ni ugodna. Napram planu je bila fakturirana realizacija dosežena 92-odstotno, celotni dohodek plačane realizacije pa samo 73-odstotno, doseženi bruto skladi pa 79-odstotno. Tudi v primerjavi s prvim tromesečjem 1967 (ki pa ni vključeval finančnih rezultatov obrata Bistrica) rezultati delitve dohodka prvega tromesečja 1968 ne dosegajo že takrat doseženih rezultatov.
Rentabilnost podjetja se je v prvem tromesečju 1968 napram letu 1967 poslabšala, to velja tudi za ekonomičnost poslovanja, saj so poslovni stroški tudi napram planu porastli za 50 odstotkov. Produktivnost računana na doseženo količinsko in vrednostno proizvodnjo se je v primerjavi s produktivnostjo doseženo lani prav tako poslabšala.
Taki rezultati gospodarjenja torej nujno narekujejo ukrepanje, ki mora privesti celotno poslovanje podjetja v okvire sprejetega družbenega plana, kar edino upravičuje že .do sedaj izplačane osebne dohodke, in kar naj prispeva k formiranju skladov, ki so nujno potrebni za izvajanje začrtane modernizacije in rekonstrukcije podjetja.
PROIZVODNJA
Nedoseganje plana proizvodnje je pogojeval predvsem ostrejši asortiman pri proizvodnji emajlirane posode, pa tudi strožja kontrola, pomanjkanje reprodukcijskega materiala in kooperantskih delov, izpadi strojev in naprav ter slabo plasiranje na tržišču.
DOMAČA PRODAJA
Glavni razlogi za nedoseganje plana so na eni strani nedoseganje plana proizvodnje, na drugi strani pa večje zaloge nekaterih naših izdelkov. Zlasti zaostajamo pri proizvodnji radiatorjev, odpreskov in poso-
de v primerjavi s planom, čeprav gredo ti izdelki dobro v prodajo. Trenutno gre najslabše v prodajo program izdelkov TOBI, po eni strani .zaradi prenasičenosti tržišča in ostre konkurence, na drugi strani pa naši prodajni pogoji pri teh izdelkih niso konkurenčni, ampak preveč ostri. Od izdelkov, ki jih proizvajamo v matičnem podjetju je trenutno malo večja zaloga pomivalnih omaric in kant za smeti.
V	prihodnjih mesecih ne pričakujemo večje poživitve prodaje, ker prihajamo že v čas dopustov. Pa tudi življenjski standard pada in se je spremenila struktura potrošnje, delno v našo škodo. Pri nekaterih izdelkih, kot je program izdelkov TOBI, pri pomivalnih omaricah itd. bo potrebno menjati prodajne pogoje, verjetno pa bo treba opraviti tudi rebalans plana, ker so nekatere pozicije, upoštevaje tržne potrebe, prenapete.
IZVOZ
V	izvozu v prvih štirih mesecih zaostajamo za približno 129 ton. Plan pa smo finančno dosegli, ker smo cene emajlirani posodi pri sprejemanju naročil, ki so bile realizirane v prvih štirih mesecih, povišali.
Ugotavljamo, da je letošnji obseg izvoza za prve štiri mesece približno 8 odstotkov višji kot je bil v lanskem obdobju za ta čas. Ce ne bi bilo količinskega zaostajanja, bi bil proti istemu razdobju lani, letošnji obseg za približno 10 odstotkov višji. To bi lahko dosegli, ker je naročil dovolj, le narediti jih je potrebno.
Kar zadeva naročila za prihodnje mesece in do konca leta, je položaj ugoden, tako da zaradi naročil ni ovir, da izvoznega plana ne bi mogli izpolniti.
. Pri emajlirani posodi namreč ne sprejemamo več naročil za letošnje leto, ker so planirane .količine že angažirane. Le za pocinkano posode i)i dovolj naročil.
SE NE — ZA KRAJŠI DELOVNI TEDEN
Na osnovi posvetovanja vseh odgovornih delavcev, vodij, skupino-vodij in delovodij in po prikazanem položaju podjetja po prvih mesecih in v zaostrenih pogojih poslovanja kaže po mnenju večjega dela sodelavcev na odgovornih delovnih mestih v proizvodnji, da sedaj ni najprimernejši čas za prehod na krajši delovni teden, saj ne morejo zagotoviti tolikšnega porasta storilnosti, da bi ostali osebni dohodki vsaj takšni kot doslej.
Upravni odbor je — kot vemo -pred tedni sklenil, da bomo v podjetju v maju prešli na 44 urni delovni teden in imeli po tem sklepu mesečno dve prosti soboti. Od sklepa do začetka izvajanja tega sklepa je minilo le nekaj tednov, zato višje storilnosti v maju ni mogoče zagotoviti z investicijskimi vlaganji, za potrebno modernizacijo pa tudi ni na voljo toliko sredstev; tudi bistvenih sprememb s tehnološkimi posegi v tako kratkem času ni mogoče zagotoviti, zato bi lahko višjo storilnost zagotovili le ukrepi na samih delovnih mestih. Pri tem seveda ti ukrepi ne bi zajemali večje fizične obremenitve delavca, ampak bi bilo potrebno bolje
izkoristiti jalov čas in vskladiti delovne turnuse po obratih.
Posvetovanje je pokazalo, da v smislu zgornjega priporočila rezerve so, da pa ni mogoče zagotoviti višje storilnosti v višini 4,35 odstotkov, to pa je bil pogoj,
da bi lahko delali tedensko dve uri manj. Vodje obratov so v skopih besedah omenili osnovno problematiko obratov in na osnovi ugotovitev s sestankov v obratih tudi zagotovili možen odstotek, za kolikor bi lahko storilnost dvignili. Vendar potrebnega zvišanja storilnosti za prehod ni zagotovil noben odgovorni delavec iz proizvodnje.
Takšna previdnost in . zadržanost sta v sedanjem trenutku pri-
merni, razumljivi, in po podatkih, ki so jih npr. obratovodje posredovali na posvetovanju tudi upravičeni. Vendar naj z ozirom na izkušnje iz minulih let vprašamo, če nista vsaj delno pogojeni iz odpora do krajšega delovnega tedna zaradi strahu ljudi pred nižjimi osebnimi dohodki, ki. je vseskozi odkar razpravljamo o tem, pričujoč, in ne nazadnje tudi zaradi naše utrjene linije čimmanjšega odpora in seveda manjšega tveganja, še posebno', če je potrebno za sklep prevzeti odgovornost.
Ce smo sedaj povsem razumno preložili prehod na krajši delovni teden, ker so pred nami letni meseci in za nami običajno »mrtvo« četrtletje, pa tako ne bomo mogli vedno. Vemo pa, da bomo še nekaj prihodnjih let potrebovali za obnovo tovarne več sredstev kot pa si jih lahko obetamo celo v najbolj optimističnih predstavah, zato morda ne bo odveč, če po-
mislimo na to, da bo tudi čez mesece, ko bomo vprašanje delovnega tedna ponovno rešetali, potrebno še vedno graditi del višje storilnosti na notranjih rezervah, na jalovem času, tehnično-poslovni disciplini, večjem izkoriščanju strojev — pa čeprav iztrošenih, saj vemo že danes, da takšnih investicij, ki bi v prihodnjem letu dni zagotovila porast storilnosti skoraj za 9 odstotkov, da bi ustregli zakonu in uveljavili 42-urni delovni teden, ne bomo sposobni vložiti.
Eva Orač
in'*:
lT

Novi Člani v naših organih upravljanja
V	DELAVSKEM SVETU
Dvoršak Stane, Kavčič Milan, Goričan Pavel, Gajšek Stanko, Koštomaj Jože, Križnik, Marjan, Vajdič Rudi, Mutec Ivan, Bed-njanič Silvester, Cavš Fanika, Hropot Jože, Jazbinšek Valerija, Lesjak Albin, Mijošek Štefan, Pišek Anton, Planko Matilda, Sivka Viljem, Zavšek Ivan, Du-kič Peter, Baša Franc, Košenina Ivan, Kramar Drago, Šerc Vili, Šlaver Janko, Mrakič Andrej, Petelinšek Marjan, Vidic Stane, Gorjup Vlado, Korent Jože, Gajšek Anton, Bronšek Anton, Berginc Franc, Perlič Zvone, Žohar Karl, Zotl Milica, Prezelj Gabrijel in za eno leto Šerc Slavko, Blaške Erna, Gerdak Rudi, Beltram Marija, Repe Nuša.
V	SVETIH DELOVNIH ENOT IN OBRATNIH SVETIH
Predelovalnica kovin
Pustek Ludvik, Rojnik Stanko, Motoh Franc, Košec Marija, Vodeb Jakob, Hostnik Mirko, Guzek Milena, Rebemišek Ferdo, Pilko Ernest, Hrovatič Marija, Arnšek Ivan.
Emajlirnica
Pišek Anton, Pilko Anton, Umek Edi, Baumgartner Elica, Centrih Jože, Ivankovič Jožefa, Juteršek Jože, Janžekovič Fanika, Jeler Roman, Kanjir Štefan, Krivokapič Anica, Kunst Jože, Kožuh Ana, Košak Vida, Luga-
Pocinkovalnica
Antonič Zlatko, Centrih Pavel, Gmajne Jože, Kotnik Franc, Pečnik Ivan, Ravnjak Štefan, Štante Rudi, Veber Jože.
Delavnica radiatorjev
Brunšek Marija, Leban Franc, Majger Alojz, Medlogi Vinko, Oreški Ivan, Razboršek Franc, Zorinič Josip, Žnidar Marjan.
Delavnica kotlov
Breči Franc, Jevnišek Andrej, Kopitar Ivan, Mozetič Milan, Pegane Franc, Pevec Ivan, Pin-ter Jože, Vidmar Gabrijel.
Orodjarna
Krivec Jože, Cvirn Konrad, Lampe Franc, Šalekar Franc, Šraml Franc, Javšovec Martin, Gubenšek Jože, Dobrišek Jože.
Odpreski in avtokolesa
Pilih Franc, Skorja Jože, Ko-pinšek Vinko, Bah Anton, Koprivec Franc, Tratnik Franc, Knez Slavko, Trček Feliks.
Obrat emajliranih, pocinkanih in alu izdelkov
Skamen Stanko, Šibanc Ferdo, Zevnik Jože, Valenčak Neža, Vajdetič Jože, Jeler Roman, Turnšek Stanko, Mansuti Boža, Pečovnik Andrej, Bevc Aleksandra, Vrečar Silva.
Obrat toplotnih naprav
Gor Ladislav, Hostnik Martin, Kovač Jožica, Krebl Jože, Vo-
Prva seja novega delavskega sveta v emajlirnici
rič Drago, Mastnak Fanika, Matjašič Anica, Novačan Ivan.
Dekor oddelek
Brečko Mirko, Gričar Marija, Horvat Stane, Čander Jože, Kačičnik Jože, Cekič Dobrivoj, Marušič Martina, Kuzma Ivanka, Dukič Rozalija.
grinc Simon, Zupančič Anton, Buser Stane, Jevnišek Ludvik, Jurše Alojz, Korošec Alfonz.
Svet poslovne enote upravno-administrativnih služb in tehničnih poslovnih enot
Štorman Rado, Žolnir Franjo, Knez Tomislav, Murko Jože, Bobnar Vinko, Koželj Franc, Pleterski Milan, Regoršek Franc,
Selič Marjan, Doberšek Berta, Korošec Hedvika, Videnšek Peter, Federnsberg Anton, Šalekar Dragica, Ribič Franc, Vedlin Fanika, Goršek Branko, Szabo Stanka, Grozdanov Boris, Ekse-lenski Mirko, Firšt Greta, Košir Silvo, Kvartič Rudi. Pečnak Franc, Amon Jože, Jošt Franc, Kmecl Leopold, Koleša Bojan, Pogačar Antonija, Lihteneger Herman, Kolar Nada, Mirnik Karl, Kralj Ida, Černelč Jože, Gogič Anica, Podvratnik Silva, Močan Olga.
Obrat VII — TOBI Bistrica
Za dve leti:
Kotnik Drago, Kreuh Elza, Petrovič Vili, Čebul Pavel, Trup Vili, Gomboc Avgust, Marn Angela, Šauperl Erih, Tofant Jožica, Černe Mira.
Za eno leto:
Robnik Viktor, Celcer Maks, Zorec Berti, Šporin Leopold, Skerbinek Milan, Oprešnik Alojz, Tinaver Jože, Gorenak Jožica, Gomboc Ivanka, Krajnc Zofka.
Obrat VI - KRUŠEVAC
Za dve leti
Jovanovič Slobodan, Kostič Vlastimir, Kozic Milutin, Lukič Tihomir, Radojevič Tomislav, Rankovič Miodrag, Stevič Žarko, Džokič Radman.
Za eno leto
Dunjič Milovan, Jakovljevič Dobrivoje, Jevrič Božin, Milič Mliorad, Radosavljevič Velisav, Stojanovič Dušanka, Džordževič Radman.
Konrad Končan predaja vodstvo seje novemu predsedniku Ediju Umeku.
Argentinska sindikalna delegacija
pri nas
Pred kratkim nas je obiskala študijska delegacija argentinskih sindikatov. Delegacija potuje po socialističnih državah in je med drugim obiskala že NDR, Poljsko, Češkoslovaško in Bolgarijo. Na svoji poti zbira podatke o samoupravnem sistemu, delitvi dohodka, socialnega zavarovanja in seveda o delu in vlogi sindikatov v socialističnih družbenih ureditvah.
Člani delegacije so si ogledali naše proizvodne obrate in so menili, da je tempo dela zelo hiter, medtem ko je strojni park dokaj zastarel. Ob odhodu se je vodja argentinske delegacije zahvalil za gostoljubnost in zaželel v imenu argentinskih sindikatov našemu kolektivu še mnogo delovnih uspehov.
5
£Xna¡p)ie&
TEČAJ
»REFA«
—	predpiše čase j,
—	oceni delo in
—	predvidi usposabljanje za
V zadnjem tednu meseca aprila je pričel tečaj »REFA« v našem podjetju. Ta tečaj je bil pripravljen predvsem za vodilne v proizvodnji, poleg teh pa so se vključili tudi tehnologi in drugi delavci iz služb, s ciljem da metodo v praksi tudi uporabijo. Za vodilne v proizvodnji pa predvsem želimo, da z razumevanjem ’ sprejmejo delo oddelka
študija časa tehnologov in ostalih, ki uvajajo izboljšave na osnovi metode REFA.
»REFA« je metoda za študij dela. Študij dela predstavlja po svoji vsebini in po svojem smotru specializacijo, po kateri se študij dela vklaplja v ostale dejavnosti organizacije dela v podjetjih. Pri REFI je važno, da delovne postopke razumno in
NASA TOVARNA IN RAZISKOVALNO DELO
V DNEH 29., 30. IN 31. MAJA BO PRI NAS SIMPOZIJ »UPORABA TRDNIH GORIV IN KONDICIONIRANJE ZRAKA«.
Vsebina simpozija je:
—	Energetska situacija v Evropi in SFRJ.
—	Možnosti nadaljnje uporabe domačih premogov v ogrevalni tehniki.
—	Rekonstrukcija domačih kotlov na trda goriva.
—	Domače trajno goreče peči na trda goriva.
—	Preizkušanje kotlov za centralna ogrevanja in minimalne zahteve po kvaliteti.
—	Oprema kotlov za centralna ogrevanja.
—	Izračunavanje toplotnih izgub prostorov poleti in pozimi.
—	Preizkuševališče elementov klimatskih in hladilnih naprav.
—	Kompresorji v hladilstvu in klimatizaciji.
—	Razvoj domačih regulacijskih naprav za klimatizacijske naprave.
—	Vlažni zrak.
—	Izhlapevanje vode iz mirujočih površin.
—	Preizkušanje hladilnih stolpov.
—	Ekonomičnost hlajenja hladilne vode v industriji s hladilnimi stolpi.
Predvidena je strokovna ekskurzija v tovarno LTH — Škofja Loka in laboratorije ZHT ali strokovna ekskurzija v Terrpo-elektrarno Šoštanj in Velenje ter strokovna ekskurzija v naši tovarni.
Na simpoziju bodo sodelovali ugledni inozemski in domači, strokovnjaki iz hlajenja, ogrevanja in klimatizacije.
DNE 6. IN 7. JUNIJA 1968 PA BO SIMPOZIJ »EMAJL V ARHITEKTURI«.
Vsebina simpozija je:
1.	Tehnologija fasadnih odlož-nih plošč.
2.	Lastnosti emajlirane zaščite jeklene pločevine.
3.	Posebnosti pri oblikovanju pločevine ?a emajliranje.
4.	Uporaba emajla v arhiteku-ri.
5.	Modularne mere emajliranih obložnih fasadnih plošč.
6.	Izolacija fasade in ekonomija ogrevanja.
7.	Pomen standardizacije in tipizacije emajliranih oblog v gradbeništvu.
8.	Pritrditveni testi oblog.
9.	O izkušnjah emajliranih fasadnih oblog na montažnih stanovanjskih blokih.
10.	Prikaz ALU- in lesenega okvira z emajliranim para-petom — »INPOL« iz Slovenske Bistrice, »JELOVICA« iz Škofje Loke in »KLI« iz Dolenjega Logatca.
11.	Firma Bayer — Zahodna Nemčija: fasadne izolacije.
12.	Tesnitev fasadnih emajliranih obložnih plošč.
13.	Predvajanje filma o tesnilih
—	»Termika« Ljubljana.
14.	Predvajanje filma o uporabi arhitekturnega emajla v ZDA — FERRO Holandija.
15.	Simpoziju bosta kot posebna dodatka priključeni temi o instalacijah:
—	dipl. ing. Herbert Neubert
—	direktor-G.A.G. Köln — Zahodna Nemčija: zvočne instalacije v stanovanjski gradnji;
—	dipl. inž. arh. Igor Blume-nau — Gradbeni center Slovenije, Ljubljana: nove instalacijske izvedbe pri nas
—	izvedbe vozlov s prikazi: Simplex Idrija in Cevo-montaža Žalec.
16.	Strokovna ekskurzija po naši tovarni.
Na simpoziju bodo sodelovali priznani inozemski strokovnjaki; od domačih pa FAGG Ljubljana, Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij SRS Ljubljana, Gospodarska zbornica SRS, Gradbeni center Slovenije, Termika Ljubljana, Ingrad Celje in EMO Celje.
zavestno oblikujemo.
Literatura REFE obravnava ljudi, čas, material in denar, tako povezuje metoda:
—	organizacijsko	povezanost
med materialom in časom,
—	organizacijsko	povezanost
med materialom in denarjem,
—	organizacijsko	povezanost
med denarjem in ljudmi,
—	organizacijsko	povezanost
med časom in človekom.
Iz* gornjih povezav izhaja, da mora priprava upoštevati vse te navedene dejavnike in osvojiti naslednji vrstni red, ko
—	oblikuje dfelo,
delo.
Da bi pri nas osvojili navedene osnove, se trudimo, da bi ljudje osvojili ta znanja in se posluževali dognanj, ki so v svetu že znana. Za obisk tečaja REFA je bilo določenih 29 članov kolektiva. Prvi del tečaja je že zaključen. Bolj je pereč drugi del, ko mora vsak udeleženec tečaja izdelati nalogo iz področja svojega dela in problemov, ki jih ni malo v podjetju. Smatramo, da bodo tovariši izdelali naloge vestno, tako da bo za vsakega zaključek uspešen. O rezultatih tečaja in naloge pa bomo še pisali.
BA
Izobraževanje mladih
V mnogih diskusijah na sestankih je pogosta tema sodelovanje mladih v organih upravljanja družbeno-političnih organizacijah in delo na delovnih mestih. Pogosto so ocene zelo subjektivne, ker dela mladine ne poznamo, mladina pa ne pozna nas starejših. Na vseh področjih dejavnosti mladine se čuti pomanjkanje podpore starejših in to od zabavne, družbene in vzgojne dejavnosti.
Na osnovi takšnih in sličnih ugotovitev smo se z mladino pogovorili za sodelovanje ih to za krajše predavanje oziroma seminar. Seminar naj poda mladini v zaokroženi celoti osnove iz nekaterih poglavij delavskega gibanja in ustvari kontakt z mladimi, katerega naj bi vzdrževali naprej tudi na drugih področjih.
Pobudo za seminar je dala komisija ZK za kadrovska in vzgojna vprašanja. Najprej so zajeli mladinske funkcionarje podjetja. Teme, ki so jih obravnavali, so zajele dialektični materializem, materialni razvoj družbe in razvoj delavskega gibanja. Za razumevanje sedanje situacije so mladim razložili zunanjo politiko SFRJ, osnove politične ekonomije in razvojne tendence ter ekonomska gibanja v sodobnem svetu. Tudi način vodenja sestankov je bil podan z željo, da bi sčasoma sestanke na raznih področjih naredili 'bolj delovne, jedrnate in predvsem krajše z najbolj optimalnimi sklepi.
Mladinci so z zanimanjem spremljali izvajanja predavateljev. Razgovor na zaključku je pokazal, da smatrajo mladinci seminar kot koristen in so zvedeli marsikaj, kar niso vedeli. Ugotovili pa so, da je bila snov preveč zgoščena in da je ostalo premalo časa za postavljanje vprašanj. Za posamezni teme ugotavljajo, da bi bilo potrebno povabiti širši krog mladih. Nikakor pa se ne strinjajo, da ni prišlo 8 mladink in mladincev, ki so bili tudi sporazumno določeni, da se seminarja udeležijo.
• Smatramo, da je tak način dela z mladino koristen in nujen. Mladi imajo prav, ko ugotavljajo, da je delo starejših z mladimi preskromno. S skupnim delom med starejšimi in mladimi se bo zmanjšal jez med obema, mladina pa bo vedela zakaj je njena dolžnost nadaljevati -tradicijo borbe delavskega razreda.
Brenčič Albin
Sme^pieo

Osvojeni interni standardi
V.
1.	SPLOŠNI STANDARDI Tipizacija materiala — Okrogli prireži Tipizacija materiala — Jeklena pločevina tanka Tipizacija materiala — Hladno valjani jekleni
trakovi
Tolerance odprtih mer
Dovoljena odstopanja mer — Higiensko-tehničnih
predmetov
Emajlirani higiensko-tehnični predmeti —
Kriterij za kontrolo in prevzem Emajlirane pomivalne - omarice —	>
Kriterij za kontrolo in prevzem Nerjaveči pralniki z okvirjem —
Kriterij za kontrolo in prevzem Grupiranje strojev in naprav
2.	STANDARDI ZA EMAJLIRANO POSODO
ES 0.11.01 ES 0.11.03
ES 0.11.04 ES 0.38.01
ES 0.38.02
ES 0.38.13
ES 0.38
* i
ES. 0.38.15 ES 0.60.01
Artikel 452	Nočna posoda	ES	8.04.52
Artikel 460	Vedrica	ES	8.04.60
Artikel 462	Vedrica ojačana	ES	8.04.62
Artikel 465	Vedrica	ES	8.04.65
Artikel 525	Smetišnica	ES	8.05.25
Artikel 575	Kotel za perilo	ES	8.05.75
3. STANDARDI ZA SUROVO POSODO
Vedrica	ES	7.10.08
Nočna posoda	ES	7.16.30
Vedrica ojačana	ES	7.16.31
Vedrica	ES	7.16.32
Smetišnica	ES	7.16.33
Kotel za perilo	ES	7.16.38
Plašč	ES	7.21.13
Plašč	ES	7.22.09
Plašč	ES	7.22.10
Dno	ES	7.31.13
Dno	ES	7.31.15
•4. STANDARDI ZA ELEMENTE POSODE
Ročaj	ES	7.41.66
Ročaj	ES	7.44.53
Držaj	ES	7.51.03
*	5. STANDARDI ZA ORODJE IN STROJNE ELEMENTE
Izteki obdelovalnih površin	ES 5.90.02
Novo v standardoteki
Preizkušanje pločevine in trakov, debelih 0,2—7 mm z enostavnim upogibanjem Preizkušnja cevi iz aluminija in aluminijevih zlitin s sploščevanjem Preizkušanje cevi z razširjenjem s koničnim vtiskovaleem Preizkušanje žice iz aluminija in aluminijevih zlitin z zvijanjem (torzija)
Preizkušanje žice iz aluminija in aluminijevih zlitin z navijanjem
Preizkušanje žice iz aluminija in aluminijevih zlitin z nategovanjem
Naravnalni priključek med dvema napravama (agregatom). Dispozicija Daljši štirikraki odcepek za spojke s tesnilnim stožcem. Oblika in mere Specialni trikraki redukcijski odcepek za spojke s, tesnilnim stožcem. Oblika in mere Cevni priključek brez navoja za čelni sistem cevnih spojk. Oblika in mere Cep za cevne spojke čelnega sistema Oblika in mere
Oblikovanje periodičnih publikacij Oblikovanje člankov v periodični publikaciji Bilteni
Številka 2	-	1968	STANDARDIZACIJA
Številka 3	-	1968	STANDARDIZACIJA
Številka 4	-	1968	STANDARDIZACIJA
Številka 2	-	1968	DIN - MITTEILUNGEN
Številka 3	-	1968	DIN - MITTEILUNGEN
JUS
JUS
JUS
JUS
JUS
JUS
JUS
JUS
JUS
JUS
JUS
JUS
JUS
C.A4.105 C.A4.107 C.A4.110 C.A4.116 I' C.A4.119 C.A4.122 M.B6.905 M.B6.922 M.B6.933 M.B6.950
M.B6.970 Z.A4.020 Z.A4.021 '1

PRVOMAJSKI PRAZNIKI: ZA VZDRŽEVALCE-REMONT
V dneh, ko so se naši ljudje porazgubili na izlete ali pa se lotili večjih pomladnih del — vsekakor pa niso prišli delat — so naši vzdrževalci zagrabili pri strojih in opravili remont.
Nedvomno tudi njim» bi se praznovanje prileglo ;*• tembolj ker sta zaradi narave dela »prikrajšana« skoraj za vse praznike.
V obratu odpreskov in avtokoles želijo dolgoročno
V leta 1967 je bila glavna dejavnost obrata IV proizvodnja izdelkov za tovarno TAM iz Maribora. V tem letu so se v obratu stopnjevale težave v proizvodnji zaradi tega, ker je TAM poostril kriterije za kvaliteto. Slabšo kvaliteto pa so v večini primerov povzročili zastareli stroji (stiskalnice, vrtalni stroji) in prešibke oblikovalne klopi. Poleg tega pa je bila vzrok slabe kvalitete tudi nekvalitetna pločevina. Zaradi te pločevine so morali v preteklem letu preurejati orodja in jih prilagajati pločevini, ker druge pač ni bilo. Zaradi zastarelega strojnega parka so se kapacitete zmanjševale. V lanskem letu je bilo v tem obratu opravljenih 542 strojniških ur za potrebna popravila treh hidravličnih stiskalnic (900 t, 3201, 1501). V tem letu so delavci tega obrata delali skoraj vse proste sobote in nedelje, da so izpolnili obvezo do tovarne TAM v določenih rokih. Delavci obrata IV so v lanskem letu vztrajali pri zaključkih, ki bi bili potrebni za nemoteno proizvodnjo. Po njihovem bi bilo potrebno napraviti dolgoročno pogodbo s TAM, preiti na izdelavo iz kvalitetnejše pločevine, nabaviti bi bilo potrebno močnejšo oblikovalno klop, potrebovali bi 2501 hidravlično stiskalnico »LASCO«, preiti bi morali od plinskih na p čim gorivom, nujno bi morali nabaviti 2501 stiskalnic jarno, kjer bi preizkušali nova in popravljena orodja.
V lanskem letu se je proizvodnja tega artikla zmanjšala
bil ta plan manjši od lotnega plana, ker čila tovarne TAM manjša. V aprilu smo imeli težave zadnji teden, ker nismo' dobili z Jesenic obljubljene količine pločevine za podolžne nosilce. Zaradi tega smo v aprilu tudi dosegli operativni plan 96 odstotno. Planirali smo, da bomo te nosilce lahko izdelali v začetku maja. Te pločevine pa še nismo dobili in v teh dneh ne moremo izpolnjevati plana. Do konca meseca bo treba torej plan doseči na drug način, z drugimi izdelki. Ko je material prihajal iz uvoza, nismo imeli zastojev v. proizvodnji podolžnih nosilcev. Sedaj. ko pa železarna Jesenice osvaja izdelavo te pločevine, nam ta ne prihaja redno.
S KAKŠNIMI TEŽAVAMI PA SE SREČUJETE PRI IZDELOVANJU JEKLENK ZA BUTAN?
Takšni so bili problemi in težave obrata IV v preteklem letu. Kako pa je letos? V februar-, ju ih marcu so v tem obratu presegli količinski plan za 1 %. Kvaliteta pa se je v teh mesecih nekoliko poslabšala. Prav tako pa se je v teh mesecih v obratu IV zmanjšalo število delavcev. Ker smo hoteli o teh stvareh vedeti več, smo zastavili nekaj vprašanj obratovodji obrata IV
„ francu Štoru.
Vrtanje platišč z diskom
zaradi slabše prodaje desetkilo-gramskih jeklenk. Kaže, da bo v letošnjem letu bolje. Toda tudi letos se je že za trenutek ustavila proizvodnja zaradi stiskalnice v surovinskem oddelku, ki je bila v popravilu. Za petintri-desetkilogramske jeklenke pa nismo imeli ustreznega materiala.
KAKO STE ZADOVOLJNI S STROJNIM PARKOM?
Resnici na ljubo moram priznati, da s temi stroji, ki jih imamo nisem zadovoljen. Strojni park je star in iztrošen. Na
dnevnem redu so okvare teh strojev, predvsem še na stiskalnicah. Oblikovalne klopi za kolesa so za to proizvodnjo prešibke. Zaradi tega so tudi te pogosto pokvarjene in so zastoji
Franc Štor — 40 let v naši tovarni
KAKO DA SE JE V ZAČETKU LETA V OBRATU ZNIŽALO ŠTEVILO DELAVCEV?
Lani smo delali za tovarno TAM za tri mesece naprej. Ker pa se je TAM v letošftjem letu odločil za mesečno proizvodnjo, nismo mogli v teh mesecih zaposliti vseh naših delavcev, zato smo v teh mesecih znižali število delavcev od 132 na 125. S tem je bilo trinajst delavcev premeščenih v druge obrate. Upam, da bodo ti delavci že v maju lahko prevzeli spet svoja stara delovna mesta.
KAKO DOSEGATE PLAN; IMATE PRI TEM KAKŠNE TEŽAVE?
V prvem tromesečju smo operativni plan dosegli,- Sicer pa je i-t
Montaža butan jeklenk

ar,« ti v , sï >~ - - •? --»• i* n; •- ii ? • -rf 'fc •- v
.-»•'.v	* - -	^
pogodbo s TAM
v proizvodnji pogosti. Poleg starega strojnega parka imamo nekaj strojev za izdelovanje koles izposojenih od tovarne TAM, ki pa so prav tako stari, v slabem stanju in pogosto potrebujejo popravila.
KJE SO VZROKI ZA SLABŠO KVALITETO?
Slabša kakovost izdelkov je zaradi iztrošenosti strojev in zaradi slabe kvalitete pločevine. Težave s kvaliteto pločevine imamo skozi vse obdobje, odkar izdelujemo te izdelke. Pločevina. ki jo dobimo iz Poljske je Slaba, saj se ne da' obdelovati po predpisanih tehnoloških postopkih, ampak jo 'obdelujemo z dodatnimi operacijami, to pa povzroča večje proizvodne stroške. Pločevina, ki jo dobimo iz Jesenic in Avstrije, pa je zelo dobra. Slabši kvaliteti botruje tudi slabša kvaliteta orodij, ki niso izdelana dosledno in jih je potrebno večkrat popravljati.
Transport platišč na drugo
delovno mesto
V CEM JE PO VASEM MNENJU PERSPEKTIVA OBRATA IV? -
Naš obrat vidi perspektivo v dolgoročni pogodbi s tovarno TAM, ker bi lahko na osnovi te pogodbe modernizirali obrat brez bojazni, da bi te artikle prenehali izdelovati. S tem, da bi modernizirali obrat, bi izboljšali tehnološke postopke, kar bi pogojilo boljšo kvaliteto izdelkov. Menim, da bi v tem času najbolj potrebovali eno stiskalnico in pa močnejše oblikovalne klopi. Predviden kredit za obnovo tovarne nam oživlja pričakovanje, da bo tudi obrat odpreskov in avtokoles soudeležen pri delitvi sredstev.
Milan BREČI»
■*- -	4 "	•---
ZVEDELI SMO
Aluminij na ✓ strokovnem sejmu v kolini
Na mednarodnem sejmu gospodinjske opreme in železnine v Kolnu nastopa aluminij v mnogokterih oblikah in skoraj v vseh vrstah izdelkov. Pri električnih gospodinjskih napravah, gospodinjskih strojih in ogre-valnih? napravah so mnogi sestavni deli iz aluminija, prav tako pribor pri pralnih strojih, hladilnikih.in štedilnikih. Mnogokrat šč> iz aluminija okrasni kovinski predmeti, izdelki za notranjo opremo, lastne izdelke za camping in za darila, montažni in sestavni deli, oprema za izložbene in prodajne prostore. Aluminij je torej postal univerzalni moderni material, v kuhi-
nji in v gospodinjstvu se je uveljavil altiminij zaradi mnogokterih možnosti uporabe, posebno pa kot kuhinjska posoda.
Združenje
keramikov
V »Keramiki« — Mladenovac so se sporazumeli o predvidenem osnovanju poslovnega združenja podjetij »Keramika«, »Ju-gokeramika« — Zagreb in Boris Kidrič — Titov Veles. Najprej bodo formirali delovno skupino za ekonomsko-tehnični elaborat, potem bi skupno organizirali sejme, združeni sodelovali na licitacijah pri osnovanju uslužnih servisov v perspektivi specializacije in delitve proizvodnje. Bruto proizvodnjo združenja planirajo na 200 milijonov N-din. Sedež bi bil v Beogradu.
Novi znanstveno-poljudni filmi
Zvezna komisija za pregled filmov SFRJ je odobrila ogled znanstveno-poljudnih 16 mm filmov, ki jih nudi oddelek za tisk in kulturo pri Veleposlaništvu ZDA v Beogradu in Generalnem konzulatu ZDA v Zagrebu. Filme dajejo vsem jugoslovanskim ustanovam, podjetjem, šolam in organizacijam V brezplačno uporabo, povrniti je treba le minimalno nadomestilo za tehnični pregled in poštnino.
Navajamo filme, ki so interesantni za naše podjetje. Nad naslovom je številka kataloga, ki jo je treba navesti v naročilu in kartica republiškega centra, ki posreduje film.
C-275 (Bg., Sk)
ZAPOSLITEV DELAVCA - INVALIDA (Instructing the. Disabled Workers on the Job), 14 min., črno-beli, angl. (invalidi lahko uspešno opravljajo mnoga dela v industriji).
C-280 (Bg., Zg)
ZAPOSLITEV INVALIDA V INDUSTRIJI (Employing Disabled Workers in Industry), 20 min., crho-beli, angl. A-76 (Bg., Zg.)
BARVANJE Z ELEKTRIČNIM POSTOPKOM (Electro-painting), 10 min., črno-beli, angl.
A-78 Bg., Sa„ Sk.)
PRODUKTIVNOST (Productivity), 8 min., barvni, franc, (produktivnost dela v tovarni).
A-82 (Bg.)
INVALID NA DELU (Establishing Working Relations for Disabled Worker), 12 min., črno-beli, angl. (Rehabilitacija delavcev — invalidov).
A-80 (Bg., Zg.)
SKLADIŠČA MATERIALA (Pacemakers for Industry) 10 min., črno-beli, angl. (o ravnih sistemih prenosa bremena).
C-199 (Bg., Sa.)
RAZPORED IN DELO V TOVARNAH (Lay-out and Handing in Factories), 18 min., črno-beli, angl. in franc.
C-202 (Bg.)
venske elektronske industrije in je s tem v sorazmerno kratkem času postala eno največjih in najpomembnejših proizvajalcev elektronskih izdelkov in opreme. Združevanju so sledile pogodbe o poslovnem sodelovanju, od katerih je najpomembnejša lani sklenjena pogodba s podjetjem »Braun« AG iz ZRN (letos je odkupil »Braunove« delnice »Gillete Co« iz Bostona). »Iskrin« obrat polprevodnikov v Trbovljah pa je letos sklenil 10-letno pogodbo o poslovnem sodelovanju z enim najpomembnejših ameriških koncernov »General Electric« iz Syracuse. Skoraj istočasno se je »Iskra« pogodila z »Boschem« iz ZRN za 10-letno licenčno sodelovanje o izdelavi električne avtoopreme, ki bo »Iskri« omogočila proizvodnjo električne opreme za vso jugoslovansko avtomobilsko in traktorsko industrijo.
Najpomembnejši korak v združenju pa je vsekakor nameravana združitev ZP »Iskre« z Radioindustrijo iz Zagreba (RIZ). ŽP »Iskra« zaposluje 1.300 delavcev in si letos obeta
ideji združitve vse elektronske industrije izjavil, da jo smatra kot' nujno že zato, ker je v svetu najdalj prodrlo združevanje v tovrstni dejavnosti, ki ne trpi drobnjakarstva. Cilj odgovora je v specializaciji proizvodnje (velike serije), v združevanju na-bavno-prodajne službe in znan-stveno-raziskovalnega dela. Potrebna je integracija v fazah, ker lahko prehitevanje celo škodi. Predhodno pa mora družba pripraviti neke pogoje, predvsem pa z združevanjem povečati zmogljivosti bank.
Test peči na olje
Nedavno so na fakulteti za strojništvo (laboratorij za ogrevanje in hlajenje Inštituta za strojništvo) preizkušali 6 jugoslovanskih peči na olje z domačim kurilnim oljem. Testirali so jih po nemški normi DIN 4730 in po osnutku jug. standarda JUS M.R4.101. Očitno je ostra konkurenca vplivala na kakovost, ker so jugoslovanske peči letos boljše. Daleč najboljšo
2	Ml
NO'	t/INE
fci ffianûeteblatt
J a W%wm^maeSamw	Deutsche■wiKiscHAirszErruNG• vereinigtmtt
5rot/il)r 'ntang
ELEKTRIČNO VARJENJE NERJAVNEGA JEKLA (Arc Welding Stainless Steli), 24 min., barvni, angl.
C-207 (Bg., Zg., Lj.)
LOČNO VARJENJE ALUMINIJA (Aluminium Arc Welding), 10 min., angl., nem. in franc.
C-299 (Bg., Sk.)
POENOSTAVLJANJE PISARNIŠKEGA DELA (Work Simplification Applied to Clérical Work), 19 min., črno-beli, nem in franc, (uporaba novih metod dela v pisarni).
D-346 (Bg., Sa., Sk., Zg.)
TO JE AVTOMATIZACIJA (This is Automation), 30 min., črno-beli, srbohrvaški in angl. (o uporabi in posledicah avtomatizacije).
E-471 (Bg.)
KAKO UPRAVLJAMO STRUŽNICO (How to Run a Lathe), 50 min., črno-beli, angl.
A-41 (Bg., Sk., Zg.)
MATERIJA IN ENERGIJA (Matter and Energy), 12 min., črno-beli, angl. (o pretvorbi materije v energijo).
Naslovi republiških centrov, ki na osnovi pismene zahteve posredujejo filme:
—	KULTURNI CENTAR BEOGRAD, Beograd, Knez Mihajlova 6;
—	FILMOTEKA 16, Zagreb, Savska
cesta Ç*
—	SAVA FILM, Grošljeva 4, Ljubljana:
—	PROSVETA, Centar za kulturno-prosvetni film, Sarajevo, D. Dakoviča 8;
—	ZAVOD .ZA KULTURNO-PROSVE-TEN I NASTAVEN FILM, Skopje, Ulica 275:
—	REPUBLICKI CENTAR ZA KUL-TURNO-UMJETNIČKU DJELATNOST, Titograd, Vaša Raičkoviča b/6.
Kooperacijska in integracijska dejavnost »Iskre«
Združeno podjetje »Iskra« v Kranju že vrsto let zelo intenzivno združuje kapacitete slo-
87 milijard starih dinarjev vrednosti proizvodnje, RIZ pa 18 milijard pri 2.130 zaposlenih. Do 1970 pričakujejo v »Iskri« brez bistvenih investicij, predvsem z modernizacijo tehnologije doseči že 110 milijard, »RIZ« pa 30,8 milijard. Vrednost izvoza cenijo letos na 12 milijonov dolarjev (10 + 2), do 1970. leta pa že 22 milijonov, dolarjev. RIZ bi bil po združitvi osemnajsta enota »Iskre« in bi imel samostojni obračun in lastni žiro račun.
RIZ je vsekakor soliden partner, saj ima naj moderne j e opremljeno ■ in avtomatizirano’ tovarno televizijskih sprejemnikov. Letos jih bodo izdelali 120 tisoč. V svetovnem merilu se je uveljavila kot proizvajalec radiodifuznih oddajnikov, kjer ga je z dosedanjimi rezultati mogoče uvrstiti med pet največjih proizvajalcev na svetu. 2e pred formalno integracijo so v vrsti sporazumov in dogovorov med obrati obeh tovarn dosegli visoko stopnjo specializacije, saj se danes prekriva samo 15 % proizvodnje v RIZ s proizvodnimi programi »Iskrinih« obratov in tovarn..
Pričakovati je, da se bo v prihodnjem obdobju še nadaljevalo integracijsko gibanje v jugoslovanski elektronski industriji. Direktor El — Niš je lani nakazal potrebo po integraciji jugoslovanske elektronske industrije. Konec marca sta se integrirali podjetji El — Niš in »Rudi Čajevec« — Banja Luka. Direktor Iskre V. Logar je v intervjuju o
oceno so prisodili naši peči EMO-5, ki po funkcionalnosti v ničemer ne zaostaja za inozemskimi in tudi sicer povsem ustrezajo preizkusnim normam. Na drugo mesto uvrščajo KONTAKT 7500 Zagreb, ki »skoraj v celoti ustreza normam«. Obe peči testator zelo priporoča. »Li-famov« Beograd 66 še priporoča, vendar za 5000 in ne 7500 kcal/h na katero je deklarirana. Isto velja za UP-2 od »Preporoda« iz Požarevca, ki ima slab izkoristek toplote. Manj priporočajo FENIKS 150 od »Alfe« iz Vranja, ki tudi ne daje najavljene toplote in ne ustreza normam. Ne priporočajo peči ELEGANT 66 od Deligrada iz Niša, ki močno saji, ki se je med preizkušanjem preveč segrela ob rezervoarju in se je stopil gumb za uravnavanje pretoka goriva. Najlažja je BEOGRAD 66 s 34 kilogrami, EMO-5 ima 36 kg, najtežji pa je ELEGANT s 50 kg.
Industrija tehnične opreme »Alfa«, Vranje bo po sklenjeni licenčni pogodbi s francosko tvrdko »Potez« letos dala na trg 40 tisoč oljnih peči po ceni 1.000 N-din za peč, ki bo imela ca. 10 tisoč kcal.
Tristopenjski gorilec za peči na olje
V laboratorijih razvojnega inštituta »Šesto« N. V. iz Hilver-suma v Nizozemski so razvili novi tristopenjski gorilec za peči na olje na osnovi zahtev, ki so jih postavili komercialisti velikih prodajnih družb po obširnih raziskavah tržišča. V zadnjih desetih letih je na mnogih tržiščih v svetu zelo porasla prodaja peči, bojlerjev in kurilnih naprav z vključenim tristopenjskim gorilcem in z boj-lerjem, ki je montiran na zadnji strani naprave.
Razvoj tristopenjskega gorilca je narekovala potreba doseči popolno (brezdimno) izgorevanje in višje odklonilno razmerje kakor pri obstoječih gorilcih na plinsko-oljna goriva, na petrolej ali na paro. Popolno izgorevanje doseže SESTO gorilec s takoimenovanim hidrooksilativnim procesom gorenja, ki proizvaja moder plamen brez saj v vseh stopnjah, oziroma v celotnem procesu gorenja.
Dobri prodajni izgledi za prevlečeno kovino
Kot eno od najsodobnejših oplemenitenj kovinske površine označujejo izdelovalci prevleko kovinskih trakov in pločevine (predvsem jekla in aluminija) s slojem iz umetne mase. Proizvodnja polizdelkov iz jekla in aluminija naglo raste. Ameriški izdelovalci navajajo 30% stopnje prirastka letno. Tudi v Evropi pričakujejo neobičajno visoko rast, ker omogočajo prevlečene kovine pomembne racionaliza-cijske uspehe in popolnoma nove tehnične možnosti. Zato so ustanovili European Coil Coa-ting Association, ki se oslanja na ameriško združenje sličnega imena. Interes na združenju je nepričakovano visok. Sedaj šteje že preko 100 članov iz 8 evropskih držav. Združenje bo pospeševalo razširjanje materiala.
Bauknecht - pol milijarde prometa
Elektrotehnični koncern G. Bauknecht BmbH, Stuttgart, je dosegel kljub padcu konjunkture v svojih obratih ogromen vzpon prometa od 420 na 490 miljinov DM (+ 17,4 %). Od tega odpade 60 milijonov (lani 50 milijonov) na podružnico, Krefft. Krefft sodi k vodilnim' evropskim podjetjem v stroki in je forsiral velike kuhalne naprave. Bauknecht zaposluje v Evropi okoli 10.000 ljudi in ima 12 milijonov DM osnovnega kapitala. Uspeh v preteklem letu pripisujejo visoki kvaliteti izdelkov, širokem izboru gospodinjskih naprav, naraščajoči prodaji kompletnih kuhinj in dosledni poslovni politiki. Njih moto: »Bau-kneht« ve, kaj si žena želi, stremi k enotni opremi kompletne kuhinje (vključno pohištvo). Na tej osnovi imata kompletne kuhinje v svojem programu tudi Bosch in AEG. Bauknecht pa je zaskrbljen ob vse slabšem dohodku pri'hladilnikih in pralnih strojih zaradi nepretrganega cenenega uvoza iz Italije, ki grozi postati nevaren za celo nemško industrijo. Proti uvozu se borijo z visoko kvaliteto in dognano servisno mrežo. Lani so investi-
Izgorevanje z modrim plamenom je omogočilo uporabo keramičnih žarišč. Pri napravi s tristopenjskim gorilcem je zaradi popolnega izgorevanja težko ugotoviti razliko med plinsko in oljno toplotno napravo, obenem pa je dosežen mnogo ugodnejši toplotni učinek.
Raziskovalni inštitut »Šesto« N. V. — Holland je družba, ki se ne ukvarja s proizvodnjo, temveč raziskuje in razvija gorilce za izgorevanje oljnih in plinskih goriv, posebne premogovne delce in različne uporabne možnosti naprav in goriv. Velike razvojne uspehe družbi je pripisovati zelo močni kadrovski zasedbi in dobri opremi razvojnih laboratorijev.
Na slikah vidimo prostore laboratorija s komandnimi ploščami t in baterijami za serijsko preizkušanje peči na olje in plin.
rali 12 rrjilijonov DM, letos pa bodo predvidoma previdnejši in bodo vlagali predvsem v racionalizacijo in finejšo obdelavo programa, odkar imajo kapacitete za večje tržišče. Od novih izdelkov predvidevajo v ZDA že zelo razširjen sušilec perila, ki ga v ZRN doslej izdeluje le Mie-le. Za 1968 so se že pripravili na živahno povpraševanje, ker so skladišča veletrgovin in detajla precej izpraznjene. Zaradi uved-
be presežnega davka je bila januarska prodaja neugodna za celo branžo.
Kmalu na tržišču - stroji za pranje posode
Zagrebška tovarna Rade Končar bo v kratkem začela z montažo strojev za pranje posode. Kakor predvidevajo v tovarni jih bodo potrošniki lahko že letos kupovali. Rade Končar bo izdeloval stroje tipa »Castor« v kooperaciji z istoimeno italijansko tovarno.
Tovarna »Castor« in Rade Končar sta sklenili pogodbo o dolgoročnem sodelovanju. V prvi fazi sporazuma so v Rade Končarju začeli -izdelovati v sodelovanju s Castorjem pralne stroje. Pogodba je bila pred nedavnim razširjena in tako bo po tej pogodbi Rade Končar izdeloval tudi stroje za pranje posode.
S tem sporazumom bo Rade Končar predvidoma izdeloval dele, ki so domena njegove specializacije — elektromotorje, cevne grelce, prav tako pa bo opravljal tudi montažo, raziskovanje in servisiranje strojev na jugoslovanskem tržišču. Ostale dele bo izdeloval »Castor«. Predvidevajo pa še razširitev sortimenta delov ki bi jih izdeloval Rade Končar. Novi proizvodi bi bili kondenzatorji, moto-tlačilke, in nekateri drugi deli. Za izdelovanje nekaterih od teh delov bo Rade Končar angažiral tudi druga zainteresirana jugoslovanska podjetja.
Že sedaj predvidevajo, da bodo petletni sporazum o kooperaciji med »Castorjem« in Rade Končarjem podaljšali, ker sta oba partnerja ekonomsko zainteresirana za tako sodelovanje. Po ocenah bo samo v prvih petih letih sodelovanja vrednost menjave v obeh smereh dosegla okrog štiriindvajset milijonov dolarjev. Ker Rade Končar dobavlja izdelke v Italijo v enaki vrednosti kot jo dobiva iz te države, praktično pomeni, da bo v obdobju 1967—1971 Rade Končar izposloval, samo na osnovi kooperacije v izdelovanju stre-jev za gospodinjstvo, devizni priliv okrog dvajset milijonov dolarjev. Približno takšna vsota bo prihranjena v kontingentu deviznih sredstev, ki služijo za uvoz potreb široke potrošnje.
ZVEDELI SMO
PREGLED NAD SPLOŠNIMI AKTI •
Na zadnji seji celjske občinske skupščine so med drugim imenovali posebno komisijo za pregled statutov in drugih splošnih aktov delovnih organizacij, razen tega pa sprejeli tudi odlok o obvezni predložitvi . splošnih aktov delovnih organizacij občinski skupščini. V komisijo so izvolili: Vinka Jenšter-la (železarna), Ivana Beleta (občinsko javno tožilstvo), Franca Vitanca (Ingrad), Boža Lukma-,na (Cinkarna) in Ivana Mrav-Ijeta' (uprava občinske skupščine).
Po temeljnem zakonu o podjetjih in zakonu o zavodih so .občinski organi dolžni nadzorovati zakonitost dela delovnih organizacij. Ta nadzor pa obsega .tudi nadzor nad splošnimi akti delovnih organizacij. Občinska skupščina je doslej opravljala sistematični nadzor le nad statuti. delovnih organizacij, medtem, k-o drugih splošnih aktov ni nadzorovala: Da bi lahko tudi na tem področju izvrševala svojo nadzorstveno pravico, je potrebno, da delovne organizacije pošiljajo občinski skupščini vse svoje splošne akte, ki jih sprejeme j o, razen tistih, ki jih sprejmejo delovne enote.
; Če bodo pri pregledu teh aktov ugotovili, da niso v skladu z zakoni, oziroma v skladu s predpisi in statutom delovne organizacije, bo občinska skupščina delovno organizacijo na to Opozorila.
- Razumljivo je, da zaradi velikega števila splošnih aktov pri -delovnih organizacijah in zaradi omejenih možnosti občinske skupščine, ne bodo vsi akti kmalu pregledani, ampak bo za to delo potrebno več časa. Zato v cdlcku predvidevajo, da' naj bi delovne organizacije pošiljale občinski skupščini zaenkrat le •tiste splošne akte, ki jih bodo sprejele, spremenile ali dopolnile po uveljavitvi' odloka, tiste splošne akte, ki so jih delovne organizacije sprejele pred uveljavitvijo odloka, pa naj bi pošiljale občinski skupščini postopno' in to takrat, ko jih bo skupščina pozvala.
M.	B.
VPISUJMO OTROKE V GLASBENO ŠOLO
Glasbena vzgoja je pomemben sestavni del celokupnega ■Vzgojnega procesa mladega člo-Vka. Neprecenljive prednosti si-itematičnega muziciranja sd na
splošno še premalo znane in cenjene. Če bi starši vedeli, kako ugodno vpliva glasbena vzgoja na razvoj otrok, bi se v znatno večji meri odločali pošiljati svoje otroke v glasbeno šolo. Usmerjati mladino, da goji nek instrument, pomeni odvračati jo od ulice in kvarnih vplivov. Glasba otroka plemeniti in ga umsko razvija. Kar najbolj ugodno vpliva glasba na discipliniranost, vztrajnost, požrtvovalnost, vrline, ki šo v življenju izredno dragocene.
Glasbena šola je odprta vsakemu otroku, ki ima po naravi dovolj razvite glasbene sposobnosti. Glasbena vzgoja začne z najmlajšimi, ki končajo 1. razred osnovne šole (izjemoma sprejemajo učence ,1. razreda). Otroci v starosti od 3—9 let se lahko uspešno lotijo igranja violine, flavtice in klavirja, slednjega le tedaj, če je klavir doma na razpolago.
Mladini v starosti 11—12 let (V. in VI. razred osnovne šole, priporočajo naslednje instrumente: violončelo, klarinet, trobento, rog, pozavno in kitaro.
Razen klavirja in kitare posoja vse instrumente učencem
VESTI IZ KOMUNE
menom. To sejo lahko namreč uvrščamo med začetke tiste obravnave, ki naj v zaključni fazi pripomore, da bomo v občini dobili enoten koncept razvoja stanovanjskega gospodarstva.
Za celjsko občino je več kot značilna ne samo organizacijska razdrobljenost stanovanjskih podjetij — vsega skupaj jih imamo deset — marveč tudi razdrobljenost sredstev. Zlasti slednja ima svoj vpliv na to, da pri gradnji stanovanj ne dosežemo tistih uspehov, ki bi jih lahko in ki ba jih morali. Značilna je ugotovitev, da imamo v občini okoli 789 prosilcev za nova stanovanja in da prebiva približno 939 družin v neprimernih stanovanjih, da pa navzlic vsemu temu ostaja iz leta v leto precej namenskih sredstev za gradnjo stanovanj neizkoriščenih. Seveda pa so še druga vprašanja, ki prav tako zahtevajo temeljito proučitev in rešitev. Naj v tej zvezi omenimo vzdrževanje stanovanjskih zgradb, slabo kvaliteto del in druga.
O vseh teh in podobnih problemih so razpravljali tudi odborniki na sestanku kluba; razprava o teh vprašanjih pa bo stekla tudi v delovnih organizacijah in ne nazadnje na seji občinske skupščine. Namen te razprave je na dlani — doseči enoten rajzvojni program stanovanjskega gospodarstva, po možnosti doseči boljšo organizacijsko strukturo podjetij, na vsak način pa takšno ali drugačno združevanje sredstev.
M. B,
MOST V LEVCU - Po zaslugi izredne prizadevnosti prebivalcev Levca in Zg. Lise pa tudi razumevanja celjske občinske skupščine in zlasti še enote JLA, bodo pripadniki JLA že prihodnji mesec zgradili na mestu, kjer je nekoč stal levški most pa ga je poplava porušila, nov most. Gre za viseči most na jekleni vrvi, ki bo imel več kot 60 metrov razpetine.
glasbena šola.
Rok za vpis: 15. do 20. junij
1968.
Sprejemni izpiti za novince so v ponedeljek, 21. junija 1968. Za vpis v pripravnico ni‘sprejemnega izpita. Vpis za katerikoli instrument je vezan na sprejemni izpit, pri katerem mora vsak novinec zapeti vsaj eno narodno pesem in dokazati, da je glasbeno sposoben.
Šolnina znaša 20 N-din mesečno. V tej vsoti je vračunana najemnina za instrument.
Podrobne informacije daje pisarna glasbene šole, dnevno od
8.	do 12. in od 15. do 18. ure.
ZA ENOTEN RAZVOJNI PROGRAM STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA
Na zadnji seji sveta za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve skupščine občine Celje so se lotili vprašanja, ki je za Celje več kot značilen. Čeprav so že večkrat prej opozorili na določene probleme stanovanjskega gospodarstva, so se tokrat tega vprašanja lotili bolj načrtno -in z določenim na-
Stari grad simbol našega mesta
Kritika, ki pa ne velja za naše
odbornike
Čeprav vprašanje, ki so ga načeli na zadnji seji celjske občinske skupščine ne velja za odbornike našega kolektiva, kljub temu opozarjamo na problem, ki je nastal. Gre namreč za ugotovitev, da nekateri odborniki celjske občinske skupščine močno izostajajo na sejah skupščine, da gre za preveliko število neopravičenih pa tudi opravičenih izostankov. Značilno je, da jc med odsotnimi več tistih odbornikov, ki so jih izvolili delovni kolektivi in da so med njimi celo taki, ki so po štirikrat in celo petkrat neopravičeno izostali na zasedanju.
Razumljivo je, da takšna odsotnost hromi delo skupščine. Zato ni naključje, da so na seji opozorili na večjo disciplino in se razen tega še dogovorili, da bodo o delu odbornikov v skupščini in njenih organih obvestili tudi delovne kolektive ter družbeno politične organizacije na terenu.
Kot rečeno, gre za problem, ki v nobenem primeru ne prizadene odbornike našega kolektiva. V zboru delovnih skupnosti imamo štiri predstavnike: Konrada Končana, Franca Lampeta, Iva Brenčiča in Staneta Dvoršaka. Hvaležna je ugotovitev, da vsi naši odborniki redno prihajajo na seje in da niso doslej niti enkrat neopravičeno izostali. Tako se je Stane Dvoršak. udeležil vseh sej, tovariša Končan in Lampe pa sta manjkala opravičeno le po enkrat. Nekaj več opravičenih izostankov (štiri) je imel Ivo Brenčič, kar pa je zaradi njegovega dela več kot razumljivo.
Zato je naša želja le, da naj bo disciplina naših od-, bornikov tudi vnaprej takšna, saj s tem prispevajo pomemben delež k delu najvišjega občinskega samoupravnega organa.
Nove takse za potne liste
SKLEP, KI JE BIL ZNAN, SE
PREDEN SO GA SPREJELI
Odborniki celjske občinske skupščine so na svoji deseti skupni seji sprejeli tudi odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o upravnih taksah. Te spremembe so se nanašale na takse za potna dovoljenja ter za vizume.
Kot je znano so prejšnje, neprimerno višje, takse doživele močno kritiko tako med občani kot tudi pri turističnih podjetjih. Zato se je večina občinskih skupščin odločila za nižje takse. Tako je treba zdaj za izdajo ali podaljšanje veljavnosti potne listine za potovanje v tujino plačati 50 novih dinarjev, za vizume pa od 5 do 20 novih dinarjev glede na število potovanj ter če gre za kolektivni potni list.
VESTI IZ KOMUNE
Sprememba taks je močno vplivala na to, da se je že zadnje dni aprila oziroma v maju močno povečalo število prošenj za izdajo ali podaljšanje veljavnosti potne listine.
DROBNE OD VSEPOVSOD
Modernizacija
cest
Cesto od Trnovelj do Ljubečne bodo v kratkem asfaltirali. Ker so nastale nekatere zapreke zaradi širine ceste, so se odločili
Se bodo celjski vozniki lahko kmalu razveselili? Križišče pred pošto že urejajo... da bo »ozkemu grlu« v celjskem prometu končno odklenkalo.
na 4,5 metra po Vsej dolžini. Zaradi tega bo pri financiranju
zmanjkalo okoli 9,5 milijona starih dinarjev, ki pa jih bo občinski cestni sklad plačal prihodnje leto. Do takrat pa bo ta znesek kreditiral kolektiv Ceste in kanalizacije, ki bo dela tudi izvajal.
V kratkem se bodo začela tudi dela za popravilo ulice XIV. divizije. Sprva je kazalo, da bo pri financiranju pomagal republiški cestni sklad. Ker pa se je ta organ odrekel tej udeležbi, bodo dela plačali iz občinskih sredstev. Popravilo te ceste je več kot nujno, saj je ulica prej podobna razriti njivi kot mestni ulici.
ODLOK O HIŠNEM REDU -V pripravi je osnutek odloka o hišnem redu, ki bo vskladil stanje na tem področju z novimi predpisi. Je pa seveda vprašanje, kaj in kako napisati, da bodo te besede in navodila upoštevali tudi vsi stanovalci katerega koli bloka.
NOVO UPRAVNO POSLOPJE KOVINOTEHNE - Kolektiv trgovskega podjetja Kovinotehna je zaprosil za lokacijsko dovoljenje za gradnjo novega upravnega poslopja. Stalo naj bi blizu hotela Celeia, torej v predvidenem novem središču celjskega mesta. Pristojni svet je sprejel to pobudo, vendar z zahtevo,' da kolektiv upošteva vse tlorisne in višinske izmere načrta.
Planinski tabor v Logarski dolini
Letos praznujemo 75-letnico ustanovitve slovenskega planinskega društva, hkrati z njim pa tudi enako obletnico ustanovitve savinjske podružnice slovenskega planinskega društva. Glede na to, da bo osrednja proslava v počastitev pomembnega praznika slovenskega planinstva v Logarski dolini, so se organizatorji odločili počastiti tudi 60-letriico prve slovenske koče na Okrešlju.
Po sklepu odbora 'za proslavo, ki ga vodi predsednik občinske
skupščine Mozirje, Jože Deber-šek in v katerem so kot podpredsedniki Dušan Gradišnik, predsednik celjskega planinskega društva, Rado Jenko, predsednik celjske turistične zveze in Jože Berce, polkovnik JLA, bo osrednja manifestacija
3.	in 4. avgusta v Logarski dolini. To bo velik planinski tabor, na katerem pričakujejo okoli
5.000	obiskovalcev.
Prireditveni prostor bo urejen na travniku med Logarjevo domačijo in planinskim domom. Tu bo tudi camp in vse ostalo, kar k taki proslavi sodi.
Bistričani v krajevni skupnosti Ruše
Na nedavni konferenci organizacije SZDL Bistrica so se navzoči pogovarjali o krajevnih problemih. Po združitvi treh bivših mariborskih občin je KS Ruše, v katero območje spada Bistrica, v finančnih škripcih. To pa še tembolj, ker je občina Maribor namenila za to območje še manj sredstev kot v letu 1967, gospodarske organizacije npr. Tovarna dušika, ki ja ves čas sofinancirala komunalno dejavnost, pa iz objektivnih razlogov v letu 1968 KS ni namenila sredstev.
Udeleženci so kritično ocenili polževo reševanje perečih problemov. Ureditev razsvetljave 'tu gramoziranje cest je zanemarjeno. Vprašanje mesnice je na dnevnih redih zborov občanov že več kot 10 let. Le ureditev trgovskega lokala bo v kratkem rešena, saj je trgovsko podjetji »Šumik« Ruše odkupilo stavbo* v kateri namerava urediti sodoben trgovski lokal s hladilna vitrino in manjši bife.
Na konferenci so izvolili nove člane sveta krajevne skupnosti Ruše ter nov odbor SZDL Bistrica.
Urejevanju komunalnih problemov bo potrebno posvetiti' ve6 pozornosti, saj se tudi z minimalnimi finančnimi sredstvi trt dobro voljo občanov, da marsikaj urediti.
Ekskurzije v EMO Celje
Izvršni odbor sindikalne podružnice obrata TOBI je V dogovoru s predsedstvom IO sindikata organiziral v marcu in aprilu ogled matičnega podjetja v Celju. Do sedaj so si j ;l	ogledali proizvodnjo v Celju člani kolektiva v oddelku ku-
;i	halnih plošč in štedilnikov, oddelku surovinske obdelave,
j;! emajlirnici in vzdrževanju. Vsekakor je pozitivno, da člani kolektiva obrata TOBI spoznajo potek in način proizvodnje ■ j ter sodelavce v matičnem podjetju. Presenečeni so bili nad. moderno urejeno proizvodnjo ter je želja, posebno oddelki emajlirnice, da bi tudi v našem obratu posamezne priprava j j	modernizirali. Po ogledat se je vsaka skupina odpeljala Še na
f	kakšno izletniško točkb, tako da so združili koristno s pri«
S! jetnim.	MR
MLADINCI, MLADINKE
Pozdrav predsednika TK ZMS v EMO ob mesecu mladosti
Ob mesecu, ki bi ga mi vsi praviloma morali praznovati, čeprav brez pompa, hrupa in zvočnih parol, odprimo zastor, ki verjetno ne bo odkril najlepše odrske. dekoracije. Prosim Vas, da vsega napisanega ne jemljete kot osebno žalitev, ampak kot material za krepak premislek in smele odločitve.
Najprej bi se dotaknil Vaše dobršne mere pasivnosti pri dogodkih, ki se odvijajo okoli Vas, v Vaših delovnih sredinah. Težko je mlademu človeku, ki si utira trdo pot.do uresničevanja svojih življenjskih ciljev in idealov. Vem, da materialno stanje marsikoga izmed Vas ni rožnato, da na vsakem koraku kdo odlomi kamen gradu in idealizma, ki ga je doslej življenje že zelo porušilo. Podobnih vzrokov morebitnega vzdušja bi mogel našteti celo vrsto, vendar tega ne nameravam, ker vam želim posredovati recept rešitve vseh težav. Rešitev iz malodušja, iz težkih gmotnih razmer, ideološke zmote in podobnih mlademu človeku nerazumljivih zadev je v trdem delu. In zakaj, tovarišice in tovariši? Odgovor je lahek in glasi: »Človeka delo oplemeniti prav tako kot oplemeniti vrednost, ki je vložena v produkcijski proces, delo je tisto, ki ustvarja dohodek in osebne dohodke, delo je
tisto, ki! človeka miselno angažira in prinaša ob pogledu na rezultate notranji mir in zadovoljstvo.«
Menim, da bi mogli biti prav Vi, mladi tovariši in tovarišice gonilna sila pri objektivni, poudarjam pri res objektivni kritiki razmer in napak ter uspehov. Zakaj? Menim, da prav zato, ker more prav nam vsem mladim biti najmanj vseeno kako gospodarimo, kako delamo, kako živimo. Menim, da moramo prav mi zahtevati gospodarne odločitve, racionalne predloge, ker mi vsekakor še ne mislimo na pokoj, ker hočemo delati in živeti. Menim, da posebej ni treba poudariti nujnosti discipliniranosti, zavzetosti in predanosti pri delu.
Posebej bi rad poudaril in grajal Vašo neprizadetost in neresnost (ne posplošujemo) do družbenopolitičnega dela. Drage tovarišice in tovariši, če samo pomislim, da nas je mladih v EMO preko 1000 in na drugi strani pogledam tistih nekaj 10, 20 Vaših tovarišev in tovarišic, ki se trudijo pa se utrudijo in ne uspejo, menim, da Vas lahko samo opomnim na to, da je v sodelovanju moč. Tega Vašega, sodelovanja si vsekakor želim nikakor ne iz lastne koristi, ali v korist kogar ko-
li.	yase sodelovanje bo koristilo vsem nam, ki smo
kot puščava vode potrebni znanja in izkušenj. Na tem mestu bi Vas rad opozoril na to, da sedanji gospodarski mikro in makro ekonomski položaj zahteva od vseh nas proizvajalcev ogromno tehničnega in ekonomskega kot družbenega znanja. To misel mi potrjuje sedanje tržno gospodarstvo, ki zahteva na delovnem mestu popolnega človeka in bo v kratkem lahko zahteval od vsakega izmed nas morebiti veliko prizadevnosti.
Dovolite mi, da svoje dobre želje izrazim Vašim kolegom in kolegicam, ki se šele usposabljajo v strokovnih šolah. Želim jim popoln uspeh, da prinesejo v delovno organizacijo s seboj čim več novih naprednih pogledov in znanja.
Enako želim obilo uspehov vsem našim štipendistom, ki so z eno nogo že naši delovni tovariši, ki za razliko od nas, ki smo vključeni v proizvodni proces, šele pridobivajo znanje. Od njih želimo najnovejše teoretične dosežke na tehničnem in družbenem področju.
Dovolite mi drage tovarišice in tovariši, da Vam želim prijetne dneve v mesecu mladosti, ki naj bo prelomnica v našem skupnem prizadevanju, ter Vas prosim, da pozorno spremljate akcije tovarniškega komiteja Zveze mladine Slovenije v EMO, da pri njih sodelujete, ker nikakor ne želim, da bi bil TK ZMS v EMO namenjen samemu sebi.
Šlander Branko
Klub mladih v Bistrici
V sklopu DPD SVOBODA Bistrica že dalj časa deluje klub mladih, v katerega je vključenih 65 mladincev in mladink iz obrata TOBI in vasi Bistrice. Klub je odprt v Delavskem domu vsak dan od 16. do 21. ure. Program sestavi UO kluba in je prilagojen željam obiskovalcev. V mesecu aprilu in maju imajo plesni tečaj pod vodstvom plesnega učitelja Godec Jožeta.
Posebno zanimanje vlada za predavanja s. področja zdravstva, eStetsko-humanistične vzgoje in poljudno-znan-stvenih tem. Posamezni člani UO so zadolženi za namizni tenis, šah, družabne igre in športno dejavnost. V mesecu maju so pripravili skupno z aktivom ZMS TOBI prireditve za »Dan mladosti« in to odbojkarski in šahovski turnir, koncert tamburaškeg azbora in družabni večer.
Tudi izletniška dejavnost ni zapostavljena. Ob nedeljah organizirajo skupno s »Počitniško zvezo« in “Planinskim društvom« krajše izlete v okoliške kraje.
Največ zaslug za uspešno- delo kluba ima vodja kluba Gril Jožica in programski vodja Pondelak Berta, ki vsklajuje želje z možnostmi (na sliki).
Klub sodeluje tudi v tekmovanju klubov Slovenije in upa na dobro uvrstitev ob zaključku tekmovanja.
i'
0
i»
Mladi v EMO
Mladi v naši tovarni in mesec mladosti
Mesec maj, ki ga poeti opevajo kot mesec ljubezni, počasi steka v svojo kupo, ki je že do tretjine polna. Mesec maj kot mesec ljubezni mladih ljudi, je mesec bujne rasti vegetacije in prebujanja narave. Prav ta mesec vsi mladi praznujejo in polagajo obračune dela in uspehov.
Naj javno odkrijem karte neuspešne sezone pri delu in rezultatih pri delu mladinske organizacije v EMO Celje. Fasada mladinske aktivnosti v tovarni EMO je dajala dokaj impozantno obeležje, vendar je bilo delo mladih v EMO zelo slabo opravljeno ali pa so ostali lepi načrti zadnje mladinske konference kar lepo zaprašeni v arhivu. V takem stanju, kljub lepemu uspehu oddaje »99 minut«, ki so jo pripravili mladinci EMO za Celjane, je bilo nujno potrebno opraviti korenito spremembo v kadrovski sestavi mladinskega tovarniškega komiteja. Za predsednika je bil na izredni seji komiteja izvoljen Branko Šlander, ki je ob prevzemu dolžnosti napovedal ostro bitko vsemu slabemu, neaktivnemu in preživelemu pri delu v mladinski organizaciji.
Za delo je novi predsednik začrtal jasno orientacijo s točno določenim programom. In prav ta program, ki se postopoma že uresničuje, bo na tem mestu podrobneje opisan. Še preden je bilo mogoče pristopiti h kakršnikoli pomembni akciji, je bilo nujno potrebno konsolidirati celoten komite in ločiti plevel od zrnja v samem vodstvu. Glede na . to, da je bilo razmeroma mnogo delovnih in zaupanja vrednih aktivistov, je bilo najbolj umestno pustiti nevoljne dela ob strani, ker bi vsako vmešavanje v njihov nedelaven svet ustvarilo opozicijo ali vsaj negodovanje, kar vse pa bi povzročalo nepotrebne zaplete in angažiralo ustvarjalni duh.
Po tej prvi fazi je tovarniški komite ZMS EMO sprejel za sedanje razmere velikopotezen načrt, ustanoviti Kultuno-umetni-ško društvo mladih proizvajalcev v tovarni EMO. Del tega načrta je bil uresničen dne 26. 4. 1968., ko je uspel ustanovni občni zbor Mladinskega kulturno-umetniškega društva EMO Celje.
(Nadaljevanje na 16. strani)

UIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIHIIIIIHIIlIHIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIt.lllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIi'
Psiho-sociološki vidik reelekcije v gospodarstvo
Celjski industrijski bazen je sredi aktivnosti v izvajanju reelekcije delavcev na vodilnih delovnih mestih. Ker je splošno znano, da je prva reelekcija neuspela — saj je bilo novih direktorjev imenovanih v republiki samo 20 odstotkov, pričakujemo od sedanje mnogo boljše uspehe. V okvir priprav in družbenih pogojev, katere nudimo za čim boljšo izvedbo, sodi tudi ta prispevek.
Ne malo raziskav, izvedenih v Sloveniji kaže, da vidijo delavci ključ za napredek svojih delovnih organizacij v zaposlovanju novih, dobrih strokovnjakov, in v povečanju strokovnosti in odgovornosti vodilnih ljudi. Tem radikalnim spremembam v kadrovski strukturi smo delno zadostili v prvi reelekciji in se je procent (delež direktorjev) z višjo ali visoko izobrazbo povečal za 9%. Med vzroke premajhnega porasta strokovnjaških kadrov na vodilnih mestih so najbolj vplivali prirejeni razpisni pogoji za »starega« direktorja. Iz prakse vemo, da so razpisne komisije v delovnih organizacijah mnogokrat upoštevale tudi priznano izobrazbo, ki pa pravilno nima skoraj nobene zveze z dejansko. Zaradi tega se ni čuditi, da so v nekaterih oranizacijah morali dopolnjevati statute in postavljati optimalnejše razpisne pogoje.
Nov gospodarski položaj podjetij in vedno modernejša tehnologija in večja strokovnost kadra vloge in delovnega področja direktorjev ne zožuje, apipak nasprotno, od njih se zahteva vedno več. Tu se postavlja dvoje vprašanj;
1.	Kako lahko klasificiramo in definiramo kriterije za imenovanje novih direktorjev.
2.	Na osnovi kakšnih kriterijev je možno oceniti, ali je delo dosedanjega direktorja bilo uspešno ali ne.
Kriterije, od katerih zavisi delovna uspešnost direktorjev, lahko razdelimo v naslednje kategorije: strokovne (formalne in neformalne) ter moralne in psiho-sociološke.
A. Strokovni' kriteriji
1.	Izobrazba: Formalno je glavna komponenta strokovnih kriterijev izobrazba. Izobrazba sicer daje posamezniku določen status in je ne gre podcenjevati, vendar sama po sebi ne determinira stopnjo delovne uspešnosti. Direktor, ni samo strokovnjak, ampak predvsem organizator. Ravno pri tem pa se pri definiranju strokovnih kriterijev začenjajo težave. Za velike delovne organizacije bi morala biti obvezna visoka izobrazba, za manjše pa vsaj srednja. Predpostavljamo lahko, da bo človek s fakultetno izobrazbo imel znatno večjo verjetnost, da zahtevane naloge izvršuje uspešno, kot pa človek z nižjo.
2.	Delovna praksa: Eden izmed bistvenih faktorjev, ki daje formalni izobrazbi dodatno vrednost je čas,' v katerem je nekdo opravljal določeno delo. Smatramo, da je določena delovna praksa na odgovornem delovnem mestu nujen pogoj za uspešnost direktorjev. Prav tako pa smatramo, ¿la praksa ne more niti približno nadomestiti izobrazbe«
3.	Organizacijske sposobnosti: Vloga direktorjev se in se bo vedno bolj izražala v integriranju posameznih dejavnosti v delovni organizaciji v celoto. Ta integracijska funkcija bo privedla do tega, da bodo klasični direktorji postali nosilci novih organizacijskih oblik prozvodnje.
4.	Poslovno uspešnost gospodarske organizacije in s tem tudi direktorja pa merimo po spodnjih vidikih.
a)	obseg proizvodnje,
b)	kvaliteta proizvodnje,
c)	produktivnost dela, -
č) intenzivnost dela,
d)	ekonomičnost,
e)	rentabilnost,
f)	devizna bilanca podjetja (uvoz, izvoz).
B. Moralni in psihosociološki kriteriji
Zahtevana strokovnost direktorjev in toliko specializirana strokovnost, kot bolj organizacijska sposobnost z ekonomskimi, psihosociološkimi in političnimi elementi. Zaradi tega moramo vedeti, da vrednotenje strokovnih kvalitet brez istočasnega vrednotenja njegovih moralnih in drugih osebnostnih kvalitet vodi k enostranski in neobjektivni oceni.
1.	Poiskusili bomo podrobneje opisati moralne in psihološke kriterije: Nadvse je važno, kakšno je pojmovanje odnosa med gospodarskim sistemom in samoupravljanjem. Če nekdo ne razume samoupravljanje kot družbeno-politično nujnost, ampak tudi kot organizacijski princip, ki je imanenten gospodarskemu sistemu in moderni organizaciji, verjetno ne bo uspešno vodil delovne organizacije.
2.	Osebnostne lastnosti: Poleg že navedenih kriterijev so za uspešno opravljanje poslov organizatorja potrebne še številne druge lastnosti: pravičnost, demokratične metode vodenja, razumevanje ljudi, delovni elan, doslednost, resnost, fizična vzdržljivost, sposobnost hitrega vzpostavljanja kontaktov z ljudmi, obvladanje tehnike vodenja sestankov, inteligentnost in še posebno sposobnost, o kateri smo že govorili v okviru organizacijskih sposobnosti, to je celovitost — dolgoročnost njegovih načrtov.
Omenjene osebnostne lastnosti so težko merljive. Ocene, ki jih dajemo o teh lastnostih, so zato dokaj subjektivne. Ne smejo pa komisije tega kriterija zanemariti, kajti vse te osebne lastnosti bo moderni vodja potreboval v vedno večji meri..	! ->ri»*	|
PRIPRAVA NA REELEKCIJO (sposojena karikatura)
iifiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
GLOBUS
Za cilji srednjeročnega plana razvoja proizvodnje premoga močno zaostajajo. Po tem planu, ki ga je Zvezna skupščina sprejela leta 1966, bi naj dosegala jugoslovanska proizvodnja premoga leta 1970 — 41,5
milijonov ton. Glede na	\
različna gibanja proizvod-	,
nje premoga 'v zadnjih	\
dveh letih, je mogoče po	V
oceni Poslovnega zdruie-	(
nje premogovnikov Jugo-	¡f
slavije sklepati, da bo zna-	\
šala proizvodnja premoga	,
leta 1970 izpod 30 milijo-	(
nov ton, a to pomeni manj,	>
kot je bila ustvarjena pro-	\
izvodnja leta 1966. Samo v
letih 1966 in 1967 je bilo odpuščenih z dela v jugoslovanskih premogovnikih 15 tisoč rudarjev. Premogovniki rapidno zmanjšujejo proizvodnjo. Najbolj drastičen primer je v rudniku premoga v Raši, kjer znaša letošnja ocenitev proizvodnje 400 tisoč ton premoga, pred reformo pa so ga nakopali en milijon
ton. Ker se v rudnikih za-f	vedajo, da vseh problemov
I1	bodoče potrošnje premoga
i1	ne bodo mogli odpraviti
i1	z investicijo zveznih orga-
<*•	nov, se v najnovejšem ča-
(l	su močno združujejo in
sami vlagajo znatna sred-f	stva v proizvodnje opreme
•	in aparatov, ki uporablja-
<	jo kot gorivo njihovo »čr-
\	no zlato«.
14------- EAHctfihee
KAKO PLANIRATI LETNI DOPUST?
V prejšnjih številkah smo sec odvajajo določena sredstva vam že predstavili nekatere tu- za svoj letni dopust, ali pa prej ristične kraje, cehe v teh kra- točno planirajo vse stroške. V jih, možnosti razvedrila in dru- Franciji na primer odvaja ena go. Danes pa bomo spregovo-	družina za letni dopust okrog
rili nekaj o planiranju dopu- 30 odstotkov sredstev za poto-stov, kajti zavedati se moramo, vanje, 20 odstotkov za bivanje da bomo zadovoljni z dopustom in prav toliko za hrano, 9 od-le takrat, če si bomo uredili vse	stoikov za zabave in za vse dru-
potrebno za čimboljše počutje,	ge drobne izdatdke. Pri nas tak-
Mnoge naše turistične agend-	šni izračuni pokažejo, da naj-
je sa že v januarju dobivale	več porabimo za hrano, biva-
prijave tujih gostov, ki bodo	nje in potovanje, medtem ko
svoj letni dopust izkoristili šele cene uslugam rastejo iz leta v v juliju, avgustu ali septembru, leto.	,
Med njimi je največje število Po nekaterih podatkih stro-takih družin, ki iz meseca v me- ški za letni dopust pri nas do-
Kam na dopust? Izbiram« za vas
PAG
je središče občine na istoimenskem otoku, ki leži v tihem zalivu, ob katerem so v dolžini 20 km lepe plaže. Zaradi teh naravnih lepot pride v ta kraj mnogo letovalcev, ki ljubijo mir.
Mesto Pag je zgrajeno v XV. stoletju po načrtih slavnega arhitekta Jurija Dalmatinca. Zaradi stalne obnove mesth, je ohranjena Kneževa palača z renesančnim portalom, velika romantska katedrala in druge znamenitosti tega malega mesteca.
Klima na otoku JPagu je mediteranska, z malimi spremembami temperature. V letnem času ima Pag samo tri deževne dneve, sonce pa pripeka po 11 ur dnevno.
y samem zalivu pa tudi na bližnjih otokih je bogat ribolov, lepi prostori za športno veslanje in jadranje, ki nudijo lepo in udobno letovanje. Ob celem zalivu so prostori za kampiranje.
Pag je daleč na okoli znan po domači obrti. Domačini so zelo gostoljubni. -
V mestu sta dva hotela »Dalmacija« in »Jadran«, ter nova restavracija na sami plaži. Tukaj je preskrbljeno za razvedrilo, saj vsak večer prirejajo zabave z glasbo za ples..
Tudi zveze so Zelo ugodne. Ladijske linije povezuje mesto Pag dvakrat dnevno z Reko—Rabom. Linija Karlobag—Pag povezuje trikrat dnevno z trajektom.
Verjetno boste vprašali kakšne so cene? Če želite preživeti dopust na otoku Pagu pri zasebnikih, se obrnite na naslov: TURISTIČKO DRUŠTVO »PAG«, kjer vam bodo rade volje nudili vse potrebne podatke.
«segajo okrog 25 odstotkov let- letovišča izrabimo zaradi zdrav-nega dohodka družine. Podraži- stveriih' razlogov, morje izbira-tev prevoza, ukinitev K-15, uki- . mo zato, ker s svojo klimo dob-njanje dotiranih sindikalnih in ro vpliva na moč organizma, otroških letovišč, vse to povzro- višinske kraje izbiramo zato, ča, da mnoge družine pri naš ker so ponavadi cenejši, druii-preživijo svoj dopust doma ali ne iz manjših mest se zadovp-pa pri rojakih in znancih. Da Ijijo z' dopustom v večjem me-bi to pri nas ne postalo pravi- stu, toplice nam lahko hkrati lo, je zadnji čas, da se z vso služijo za dopust in zdravije-re,snostjo zavzamemo za plani- nje itd. Odločitev o mestu do-ranje letnega dopusta in da en pusta zavisi tudi od tega zakaj del rednih dohodkov nameni- gremo na dopust — zaradi re-mo za dopust. Da pa bi letni kreacije, razvedrila ali nečesa dopust zares uspel, je potreb- tretjega. Namreč — ne majhno no že sedaj odgovoriti na vpra- število oseb izkoristi dopust za šanje kdaj, kam, kakor tudi pripravo izpitov, znanstveno zakaj? Odločitev o časti dopu- delo itd. Ko planiramo dopust, sta zavisi od razporeda dopu- maramo upoštevati tudi prejš-stov zaposlenih, pa tudi od te- nje izkušnje, posvetovati sega ali so v družini šoloobvezni maramo z turističnimi organi-otroci, od mesta letovanja... zacijami, proučiti moramo vo-Če je le mogoče, je najbolje, diče, monografije, prospekte, da ne gremo na dopust v juliju cenike in šele nato se bomo na ali avgustu, ker je povsod ta- osnovi vseh teh podatkov v krat največja »gužva« in riavse- krogu družine mirno in o pra-zadnje — v teh mesecih so vem času odločili kdaj in kam usluge povsod na morju ali bomo odpotovali. Ob tej prili-planinah tudi najdražje.	ki lahko planiramo, da bodo
Od sredstev družine zavisi otroci letovali sami v ustano-kako bomo potovali na dopust vah Počitniške zveze, da polovi-(z vlakom, letalom, avtobusom co dopusta zakonci preživijo topli svojim avtomobilom). Naj- ceno ali da se dopust razdeli hitrejši prevoz je tudi najdražji, na dva dela — letni in zimski toda če je kraj letovanja zelo del. Vsaka od teh kombinacij oddaljen,- se avionska karta iz- ima svojo prednost, če je plod plača. Predno se odločimo o odkritega pogovora in rezultat prevozu in rezerviramo vozov- zaupanja.
niče, moramo razmisliti tudi o Upamo, da smo vas s tem tem ali vsi člani družine ali zapisom rešili kakšnč skrbi, družbe dobro prenašajo npr. Naše veselje pa bi bilo še veli-vožnjo z avtobusom. Če pa po- ko večje, če vam bodo ti na-tujemo z otrokom, je vožnja z sveti koristili pri vašem plani-letalom najudobnejša.	ran ju dopusta. V naslednji šte-
Na mesto letovanja vplivajo vilki pa vam bomo zopet pred-različni dejavniki. Planinska stavili novo letovišče.
I Sporočilo upokojenim •članom kolektiva!
V letnih mesecih bo več izletov za upokojene člane na- S šega kolektiva. Izleti bodo enodnevni, vsakokrat pa boste lah- » ko obiskali kakšen znan slovenski kraj.	S
In	Izleti bodo	yj
/	25.	junija	g
<	2.	julija	oj
2	.	ll. julija	' y)
<	31.	julija	S
< nato pa še dva v avgustu in eden v septembru.
2	Upokojeni člani kolektiva, ne dvomimo, da se želite za 9) < kakšen dan spet srečati s svojimi nekdanjimi sodelavci, se « 2 poveseliti in. razživeti. Zato se odločite za izlet in prijavite Oj j čimprej pri Ivanu Majeriču, tajniku Društva upokojencev v « < Trnovljah — osebno, v uredništvu Emajlirca — osebno ali S 2 pismeno, ali pa kar naravnost Ivanu Majeriču, Trnovlje 158, 9; 2 Celje.	«
2	V primeru, da se boste za izlet naših upokojencev prija-? vili v uredništvu Emajlirca, bomo vaše prijave posredovali (o s naprej.	»
VSE BOLJ ZAPLETENO!
V nadaljevanju delavsko-športnih iger v nogometu so bili doseženi naslednji rezultati:
II. kolo
Železarna — Libela	2:2
Izletnik — Klima	0:2
Kovinotehna — Prosveta .7:2 Zlatarna — Žična	0:3
EMQ — Železnica	1:0
Iz rezultatov drugega kola je razvidno, da igrajo lansko leto - odlično plasirane ekipe zelo slabo, kajti kdo bi pričakoval od drugoplasirane PROSVETE, da bo katastrofalno poražena od KOVINOTEHNE. Drugo, še večje presenečenje pa je prepričljiv poraz ZLATARNE od novinca v prvi ligi ŽIČNE.
KAJ PA NASI FANTJE?
Priznati moramo, da zmaga nad močno ekipo ŽELEZNICE ni od muh, toda res je .tudi, da igrajo Čokličevi fantje letos mnogo slabše, saj so večinoma brez finančnih moči — pozna se enoletni odmor. Upajmo, da bo v bodoče bolje. Fantje pa tudi nimajo sreče pri strelih na vrata, saj bi lahko bil rezultat višji.
III.	kolo
Žična - ŽELEZARNA	5:5
Železnica — Zlatarna	6:4
Prosveta — EMO (preloženo) Klima — Kovinotehna	1:2
Libela — Izletnik	3,:5
V	tretjem kolu je bilo doseženih mnogo zadetkov, strelci so bili izredno razpoloženi in prizadevni. Ponovno preseneča ŽIČNA, ki je igrala v Štorah neodoločeno z domačini, ki so veljali pred tekmo za velikega favorita.
V	tem kolu je edino presenečenje poraz LIBELE, ki je bila prepričljivo poražena od novinca v ligi IZLETNIKA.
Pripominjamo, da je prišlo v tem kolu do prvih protestov in sicer na tekmo ŽELEZNICA — ZLATARNA 6:4 in LIBELA -IZLETNIK 3:5, češ, da sta igrala v ekipah ŽELEZNICE in IZLETNIKA aktivna igralca. Če bodo ugotovili kršenje pravil,, bosta ekipi ŽELEZNICE in IZLETNIKA izgubili tekmi s 3:0 p. f.
Izredno ostra kazen pa bo prizadela ekipo IZLETNIKA, saj bo ta izgubila vse do sedaj odigrane tekme s 3:0 p. f., če bodo ugotovili, da njihov igralec še aktivno nastopa za NK POLZELO.
EMO in PROSVETA sta preložila tekmo na kasnejši termin zaradi prostih dni" ob prazniku L maja.
IV.	kolo
Železarna — Izletnik	1:0
Kovinotehna — Libela	1:1
Zlatarna — Prosveta	1:1
Žična — Železnice	3:3
EMO — Klima	1:0-
Naša ekipa je igrala z borbeno ekipo KLIME v naslednji postavi: Gorjup I, Kovačič (Cimer-lajt), Golob, Vasic, Čater, Ratej, Ekselenski, Gorjup II. Coklič, Florjane in Demirovič.
Tekmo je dobro vodil sodnik Romih.
Naši fantje so tudi tokrat igrali izpod svojih zmožnosti, kajti mlada ekipa KLIME se je borbeno in srčno upirala naši ekipi, ki ji nikakor ne uspe, da bi končno zaigrala vsaj delno v lanskoletni formi. Samo en gol razlike ni prikaz realnega poteka igre, saj so naši fantje zapravili nekaj idealnih priložnosti za dosego gola. Od naše ekipe ne moremo posebej nikogar pohva-—liti» pohvala pa gre srčni igri celotne borbene ekipa KLIME z veteranom Vodebom na čelu.
TRENUTNI VRSTNI RED JE:
1.	KOVINOTEHNA	6
2.	ŽELEZARNA	6
3.	ŽIČNA	5
4. EMO	5
5. ŽELEZNICA	4
6.	KLIMA	3
7.	IZLETNIK	3
8.	LIBELA	3
9.	PROSVETA	
10.	ZLATARNA	1
Čeprav rečeno ni — »med
brati«,
da Fraketj prazno slamo mlati, je vedno kdo, ki se oglasi, da zdaj za »hece« niso časi. Izgleda pa, da ni to vic, kar pravil je sosedov stric.
Dejal je, da naprave tople, so zadnjič strašno se ogrele, radiatorji so bili vroči, baje podnevi in ponoči. Končno pa so izglasovali, da nov svet bodo si skovali, trpi naj ljudska imovina, če te po njej prime skomina.
Pa ne zamerite, če včasih, povem vam morda kaj za šalo, kot kaže v teh novih časih, Živeti se bo bolje dalo.
Zdaj nov nam reda veter veje, med delom 'več ne bodo seje, odločil je upravni odbor.
Ga bo še kdo pri tem posnemal, da več na sejah- ne bo dremal?
Izračuna naj se točno to, kako v bodoče z nami bo, odločil delavski je svet, če skrajšano se naše delo, s prvim majem bo začelo. Poročal eden je tako, da vse v redu bo še šlo, a drugi je dejal, da ne, ker zmešane so štrene že.
Jaz pravim pa, da dvakrat dva, je vedno štiri, zato .skrojimo suknjič si, po pravi meri.
Vam vdani Štefan Frakelj


5.	Protiletalska obramba konvoja je zelo. močna. Obveščevalci so ugotovili, da je na oboroženih ladjah v sestavi konvoja blizu 50 cevi topov 20 mm in 37 mm. Na otoku Barrey pred vhodom v Ofet fjord je protiletalsko topništvo tudi z topovi 88 mm kalibra. Na raznih vrhovih po celi dolžini fjorda so položaji protiletalskih topov in strojnic. V rajonu Narvicka in Romback fjorda je poznano okoli 20 položajev pro-tiletalskegatopništva!... Na severu Norveške je 10 letališč s Točke Wtdfi...1
6.	Poletanje in prelet na aerodrom Sum-burg na Shetlandskih otrokih je izvršeno normalno. Vsa letala so dopolnjena z ben-zinom. Točno v odrejenem času je grupa letal začela poletati... Poletelo je 22 Mo-squitov, dvoje letal naj bi kot rezerva letela nekaj časa v grupi. Vendar so se tri letala kmalu morala vrniti, motorji so se začeli pregrejevati, bdi dim glykola se je vlekel za motorji... Vendar naloga se mora izpolniti, proti cilju na sever je odletelo 19 letal,'..
4.	Orožarji so obešali dolge in težke rakete, osem raket na vsako letalo. Štirje topovi 20 mm so napolnjeni z naboji. Na platinskih ploščah raket, so aktivirani detonatorji in kontakti za vžig. Velika ben-zinska cisterna je dopolnjevala dopolnilne rezervoarje. Letala so bila pripravljena, 2.520 litrov benzina v njih bo kmalu poneslo svoj tovor proti Severnemu morju in Ofot fjordu! Piloti so med tem proučevali rajon cilja, izučevali manever in način udara na nemški konvoj in sistem obrambe!
m
KRIŽANKA
1	i	3	4	s	m	G	?	A	3	10
tf				B	ii	B	<3			
Ih			B	4S		16	B	1?		
18		B	1$			.	10	B	11	
31	n	11						Ik	©	IS
16	t}				B	It				
3o	B	31			51				m	35
	35	H	36					H	3?	
n		39	B	ko			B	41		
ki			h	B	44	B	ks			
k				h}	B	te				
38. veznik; 40. turški veleposestnik; 41. eden in drugi; 42. francoski pisatelj iz prejšnjega stoletja (Emile); 44. avtomobilska oznaka Avstrije; 45. dragi kamen, dragulj; 46. tuje žensko ime; 48. Obri.
NAVPIČNO: 1. medicinski izraz za hudo nabreklost; 2. nasprotno od veliki; 3. rečni otok; 4. členek (slovnično); 5. avtomobilska oznaka Luksemburga; 6. rimsko 50; 7: pijača starih Slovanov; 8. del obraza; 9. pesnitev; 10. opravljati, opraviti slovesen obred; 12. priimek slovenskega glasbenika (Igor); 15. žensko ime;
16.	obožujeva, imava rada; 19. tuje moško ime; 20. tuje žensko ime; 23. predlog; 24. grobo orientalsko sukno; 27. isto kot 22 'vodoravno; 29. avtomobilska oznaka Španije; 32. tehtnica; 35. ime norveškega suverena; 37. reka v Srbiji, tudi vrsta cigaret; 39. klic pri bikoborbah; 41. medmet, vzklik; 43. arabski žrebec; 45. onoma-topeja laježa, tudi vklik bolečine.	— Slavi —
OGLASI
--siAVl-
VODORAVNO: 1. lošč, lak; 6. naš izdelek; 11. zagrebški ansambel narodnih plesov in iger; 12. kisik; 13. vrtna hišica, uta (množina); 14. žensko ime; 15. tri črke iz besede izluščim; 17. važna kuhinjska začimba; 18. glas piščali; 19. kontinent, celina; 21. povratno osebni zaimek; 22. prva črka; 23. botanični .pojem, izraz; 25. druga črka; 26. nacija, ljudstvo; 28. poper (srbohr.); 30. avtomobilska oznaka Tajske; 31. vrsta zemlje; 33. avtomobilska oznaka Italije; 34. oslov glas; 36. naša reka; 37. kemični simbol za Iridij;
KUPIM
Fotoaparat altex 4 kupim. Silvo Jošt, radiatorski oddelek.
Dobro ohranjen osebni avto (Fiat — Zastava 750 ali 1100, Renault 4L) kupim. Ponudbe na tel. št. 330.
PRODAM
MOTORISTI! Prodam usnjen jopič (kleterco). Tel. št. 330.
Kompletno rabljeno spalnico — orehov furnir — prodam. Sestoji iz dveh postelj, z vložkoma in žimnicama, nočnih omaric, trodelne omare, komode, toaletnega stolčka in dveh tapeciranih stolov. Vprašajte na tel. št. 430.
Skoraj novo dekliško italijansko kolo prodam. Vprašajte na tel. št. 207.
Pralni stroj Candy — super-avtomatic 50 — brezhiben, skoraj nov, prodam. Vprašajte na tel. št. 401.
ŽULJ
Jože je močno nesrečen, ker ima žulj na podplatih.
—	To ni nič takega---ga
tolaži Slavko.
—	Kako to misliš? — skoraj užaljeno vpraša Jože.
—	Tako ti vsaj nihče ne more stopiti na žulj! — mu pojasni Slavko.
—Slavi—

Časnik izhaja v okviru enote za informacije in tisk dvakrat mesečno v nakladi 4800 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Ureja ga uredniški odbor: Eva Orač, dr. Franc Zupančič, Emil Jejčič, Peter Videnšek, Jože Zidanšek, Mirko Breznik in Vili Korošec. Glavni in odgovorni urednik Eva Orač. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 39-21, interna 240. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje
ZAHVALE
Ob izgubi mojega ljubega očeta LEVEC ANTONA
se prav lepo zahvaljujem sindikalni podružnici za denarno pomoč, posebej pa se zahvalim še sodelavcem v izdelovalnici ročajev za venec in denar ter za vso njihovo požrtvovalnost.
Zahvali se pridružuje tudi žena Rozalija Levec in sin Anton Levec.
Žalujoča hčerka Amalija Lipovšek
V zahvali družine KAČEVE je pomotoma izpadla zahvala našemu društvu Ljudske tehnike. Čeprav prepozno pa naj njeno iskreno zahvalo temu društvu posredujemo tokrat.
KOLEKTIVU NAŠEGA PODJETJA IN SINDIKALNI PODRUŽNICI SE ISKRENO ZAHVALJUJEM ZA IZKAZANO POMOČ OB SMRTI MOJEGA MOŽA.
VALENTINIC MARICA
Ob tragični smrti ljubega sina KUFTA JANEZA
se v globoki žalosti zahvaljujem članom kolektiva obrata-To bi — Bistrica in sindikalni podružnici za denarno pomoč, cvetje in izraženo sožalje.
Žalujoča družina Kufta
Mladi v naši tovarni in mesec mladosti
(Nadaljevanje z 12. strani)
V	prvi fazi do 10. 5. 1968 si mora društvo oziroma njegov 9 članski odbor jasno začrtati program dela, programsko usmeritev. Že takoj v začetku društvo razpolaga formalno s tremi sekcijami (narodno-zabavna, beat in recitacijska), ki morajo upoštevati začasni poslovnik. Prav MKUD EMO bo nosil največje breme proslavljanja meseca mladosti. Jasno je, da mora odbor MKUD EMO dobiti vso potrebno moralno in po obstoječih možnostih tudi materialno podporo.
V	mesecu mladosti pa namerava TK ZMS urediti nevzdržno slabe razmere v Družini Počitniške zveze, ki so v glavnem kadrovskega karakterja. Popolnoma jasno je, da bo morala biti programska usmeritev dela nekoliko spremenjena, morebiti bodo potrebne tudi radikalne spremembe.
Poudariti moramo, da omenjeni akciji ne bosta edini, vendar bosta najpomembnejši. Omeniti velja tudi poseben seminar za mlade .aktiviste, ki je organiziran s pomočjo kadrovske komisije tovarniškega sekretariata OZK in izobraževalnega centra tovarne. Za seminar je bilo prijavljenih 20 mladincev, vendar se ga je udeležilo samo 12 mladih proizvajalcev. Vzroke za neudeležbo bo treba temeljito pretresti in raziskati.
Te akcije, ki so najpomembnejše v tem mesecu pa ne bodo edine. Opozoriti 'moramo na sodelovanje z Občinskim komitejem ZMS Celje, pri centralnih prireditvah v Celju, ki bodo namenjene proslavljanju meseca mladoskti in štafeti mladosti, ter razne manjše interne slavnosti v tem mesecu.
Posebej omembe vredno pa je dejstvo, da bo prav ta mesec odločilna preizkušnja in prelomnica v delu samem in njegovih pojavnih oblikah. Naš mesec nameravamo praznovati v delovnem ustvarjalnem duhu brez pompo in kiča, ker lepa fasada notranjemu podirajočemu se zidovju prav nič ne koristi, utegne le škoditi.