3\ovenska zveza na ^vedske/ff I N F 0 R M A T 1 O N S B L A D E T ISSN 1651-8292 Jesen/Hösten 2006 St./Nr 16 Letnik/Ärgang 5 Slovenska riksförbundet i Sverige N Ii O Informativno GLASILO / INFORMATIONSBLADET Št. / Nr 16 Letnik / Ärgäng 5 Izdajatelj / Utgivare: Slovenska zveza na Švedskem / Slovenska riksforbundet i Sverige Naslovna slika / Uppslagsfoto: SLOVENSKI DOM, Göteborg Fotografijo poslala: Marjana Ratajc VSEBINA INNEHÄLL Uvodna beseda Slovenska zveza Društva Reportaže Vaša pisma Novice Naslovi 3 4 6 31 51 53 60 Inledningsord Slovenska riksforbundet Föreningar Reportage Era brev Nyheter Adresser Glavni in odgovorni urednik/izdajatelj — Huvudredaktor/Ansvarig utgivare: Avguština Budja Člana redakcije - Redaktionsmedlemmar Jožef Ficko / Ciril M. Stopar Tehnični urednik/Tekniker: Zvonko Bencek Naslov uredništva: Avguština Budja Hantverkargatan 50 261 52 LANDSKRONA, Tel. 0418- 269 26 Elektronska pošta: budia@bredband.net Vaše prispevke pošljite na enega naslovov zgoraj - poštni ali e-naslov do 10. novembra 2006 Vi behover era bidrag till Informationsbladet senast den 10 november 2006 Uvodna beseda inledningsord Ste pogrešali vaš časopis? Tokrat se je izid 16. številke INFORMATIVNEGA GLASILA zgodil z neljubo zamudo vsaj za 3 tedne. Vzrokov je več - nekaj so/ste zamujali dopisniki, nekaj so bili vmes dopusti in še kaj. Spoštovane bralce prosimo za razumevanje. V prihodnje bodite pozorni na zadnji rok za oddajo rokopisov, kajti uredniško delo • "I 1 • 1 V^* 1 • 1 ••■■••V • in vse dokaj obširne tehnične naloge pri izdajanju časopisa terjajo svoj čas. Državne in lokalne volitve na Švedskem Volitve so mimo. Švedsko politiko bodo skozi naslednji mandatni čas v koaliciji vodile meščanske stranke in nam vsem tako krojile usodo. Doslej še koalicija ni formirala vlade, to naj bi bilo gotovo tja do sredine oktobra. Zanimivo bo spremljati vse novosti, ki jih bodo meščanske stranke gotovo izvedle ali jih vsaj poskušale. Lokalne volitve v Sloveniji V Sloveniji pa se v drugi polovici meseca oktobra pripravljajo na lokalne volitve. Tudi mnogi Slovenci po svetu imajo pravico do volitev v Sloveniji. Pomembno je, da to demokratično pravico zares tudi izkoristimo, kajti demokracija ni nekaj samo-po-sebi-umevnega, kar naprej jo je potrebno vzdrževati in biti osveščen. VI »v^^ v^ • • VII** uredništvu se še v naprej priporočamo za vaše sodelovanje in vam želimo prijetno jesen. Augustina Budja, urednica Slovenska zveza na Švedskem slovenska.riksforbundet@telia.com Predsednik ima besedo_ V Slovenski zvezi smo takoj po dopustih začeli z delom, saj smo skupaj s Slovenijo v Olofstromu konec avgusta organizirali Srečanje starejših Slovencev v Barnakälla pri Bromöli. To srečanje dobiva zmeraj bolj na svojem glasu, saj je bilo letos vabilo tudi na internetu, na novi domači strani Slovenske zveze, ki smo jo objavili s pomočjo Roberta Popotnika (www.slovenien.nu). Ta stran je šele v izdelavi in ima še precej napak toda, jih bomo sčasoma odpravili. Dopusti so minili, čeprav je precej rojakov že v pokoju v Sloveniji, kajti zdaj so največje vročine za nami in je vreme bolj naklonjeno tistim, ki se boljše počutijo, ko je malce oblačno, takrat so tegobe, s katerimi se srečujemo v poznih letih življenja, lažje. V mesecu avgustu pa smo na Švedskem pobirali jurčke in lisičke, kar cele vrečke smo dan za dnem nosili domov. Temu je botrovalo deževno avgustovsko vreme, ko nas je narava tako bogato obdarovala. 14. oktobra bo v Göteborgu Slovensko kulturno srečanje, Slovenska zveza se skupno z SKD France Prešeren že zdaj pripravlja na ta pomembni dogodek. Tudi v društvih že načrtujejo obisk v Göteborg z majhnimi avtobusi, kombiji ali osebnimi avtomobili. To bo že tretje srečanje Slovencev v novem tisočletju, oziroma devetnajsto po vrsti od začetka. Prvi slovenski festival je bil menda leta 1975 v Jönköpingu, tega se ne spominjam, ker v sem se na Švedsko preselil šele jeseni tega leta. V Olofströmu nadaljujemo v septembru s slovensko šolo za otroke, prav tako z likovno sekcijo. Aktivno so svoje sekcije začeli tudi v Malmöju in tudi v ostalih slovenskih društvih. Naše bralce vabimo, da se udeležijo 19. Slovenskega kulturnega srečanja 2006 v Göteborgu. SLOVENSKA ZVEZA NA INTERNETU http://www.slovenien.nu/ - länk: Slovenska riksförbundet Ko odprete to domačo stran, potem poiščite: Slovenska riksförbundet. Z Robertom Popotnikom iz Malmöja, ki ureja te strani, smo se dogovorili, da nam bo na njegovi strani odprl internetsko domačo stran Slovenske zveze. Vsak začetek je težak, toda bil je že čas, da tudi mi odpremo svojo domačo stran in Robert nam bo z veseljem pri tem pomagal. Bili smo veseli, ko je objavil vabilo za Srečanje starejših Slovencev tudi na internetu v slovenskem jeziku. Oglejte si tudi informacije o Sloveniji, kajti to so zelo zanimive strani, ki jih Robert Popotnik z veseljem ureja. Objavljamo v švedskem jeziku, tako da bodo te strani dostopne tudi švedskim obiskovalcem in jim bo na ta način odprt pogled na Slovenijo, ker bodo lahko dobili veliko informacij v besedi in sliki. Program dela Slov. zveze 2006 o 14.oktobra, 19. Slovensko kulturno srečanje v Göteborgu, o November, konferenca in sestanek UO Slovenske zveze. o Med letom, prireditve v slovenskih društvih. V A B I L O Vabimo vas na 19. Slovensko kulturno srečanje v Gamlestaden Medborgarhus v Göteborgu, naslov: Brahevägen 11 dne 14. oktobra o6 začetek ob 18.00 uri. Organizator: v Slovenska zveza na Švedskem SKD France Prešeren, Göteborg Sofinancer: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Srečno in dobrodošli! Srečanje starejših Slovencev in piknik v Barnakälla Letos nam je skoraj cel avgust padal dež, toda zadnjo v soboto v avgustu smo pričakovali lepo vreme, kajti takrat smo organizirali Srečanje starejših Slovencev in tradicionalni slovenski piknik. V Barnakälla kjer smo se srečali pa lastniki kar naprej gradijo. Letos so začeli z gradnjo posebne kapele za poroke, ki bo na griču okoli 150 metrov od zabaviščnega prostora. Mišljeno je, da bi bile tam svečane poroke, nato bi se gosti veselili, zvečer pa bi se kopali v okroglih toplih SPA bazenčkih, ki so na prostem, nato pa bi po veselici prespali v rdeči hiši, v pravem vaškem švedskem okolju. No mi smo se malce bali dežja in smo naročili, da nam pripravijo veliki šotor za veselice in smo kar noter postavili mize in stolice. Organizator srečanja sta bila Slovenska zveza in v KD Slovenija iz Olofströma. Ze pred napovedano uro so se začeli zbirati prvi gosti in kaj kmalu nas je bilo več in več in ljudje so se zbirali v gručah in se pogovarjali med seboj o doživetjih na dopustih in o vremenu. Veseli smo bili, ko je prišla tudi iz Planike v Malmöju večja skupina ljudi. Nekateri so že začeli spraševati, kdaj bodo specijalitete na žaru gotove. Toda še prej smo jih povabili na kviz, kjer so morali odgovoriti na dvanajst vprašanj, ki so se nanašala večinoma na Slovenijo in nekaj vprašanj je bilo tudi o pokrajini Halland. Nato smo najboljšim razdelili pet priložnostnih nagrad. Zatem sta zaigrala na harmoniko Viktor in Libero. Ce je na veselici prisoten poznani Viktor Semprimožnik, tam vsi pojejo in vriskajo od veselja. Libero pa nam vedno predstavi stare primorske viže. Kasneje se nam je tudi pridružil harmonikaš iz Malmoja, tako da smo imeli kar tri godce in nam je bilo zelo lepo. Malce nam je vmes tudi porosilo, toda kasneje popoldne smo tudi balinali, ker Slovenci iz olofstromskega društva se ne moremo srečati brez da bi balinali. Nekateri so se odpravili v gozd, ki se razprostira vse okoli jezera in nazaj so se vrnili veseli, kajti našli so veliko gob, ki so jih nekateri poskušali speči na žaru, kot posebno poslastico. Ko je padel mrak in so prišli komarji smo se poslavljali, bili smo veseli, da nas je bilo toliko in da so prišli iz tako oddaljenih krajev. Torej srečanje bomo morali ponoviti tudi naslednje leto. Ciril Marjan Stopar DruStva föreningar KULTURNO DRUŠTVO ^ S L O V E N I J A O l o f s t r ö m E-mail: sloveniia.olofstrom@teha.com BALINARSKI TURNIR V OLOFSTRÖMU Pred leti smo obiskovali balinarske turnirje v Halmstadu, kjer smo se precej dobro počutili. Tja je potovalo zmeraj okoli 12-15 članov, kajti balinarski interes v olofströmskem društvu je iz leta v leto naraščal. Obenem pa smo preživeli 2-3 dni z našimi prijatelji iz Halmstada. Nato je SD Ivan Cankar prodal svojo hiško pri morju in izletov je bilo naenkrat konec. Med tem časom pa so v Olofströmu nasproti mestne hiše zgradili veliko balinarsko igrišče, ki meri 30 x 25 m. Naše prošnje so bile končno uslišane, upokojenci so prevzeli varstvo »balincplaca«, zgradili železno ograjo in dali okoli igrališča priložne klopi, to leto pa so še dogradili pokrit oder za nastope. Mi smo izrabili takšno priložnost in razdelili balinarski turnir na dva dela: Društveni turnir z veselico v društvenih prostorih v sredini meseca maja ter piknik za starejše Slovence v Barnakälli konec avgusta. Ta razdelitev nam je zelo uspela, saj smo namesto enega pridobili dva slovenska dogodka. Od začetka sva balinala skoraj sama z bratom Jožetom, potem nas je bilo v Halmstadu okoli 6 balinarjev, danes pa je v sekciji okoli dvajset balinarjev. Z preselitvijo v Slovenijo smo tudi izgubili 2 dobra balinarja, Ludvika in Dragico. V maju so se turnirja udeležile 4 naše ekipe, to pomeni šestnajst aktivnih balinarjev. Turnir je začel ob dveh popoldne in do petih zvečer smo odigrali šest tekem. Zmagovalci so nato igrali dve tekme v finalu, poraženci pa so se borili za tretje mesto. Ob sedmih zvečer smo bili precej utrujeni in lačni, tako da sta se obe boljše ekipe razšle po težki borbi neodločeno. Kajti kuharice so nas poklicale v društvene prostore na večerjo, ki so oddaljeni okoli kilometer od balinarskega igrališča. Lačni in trudni od "težkega dela« smo se lotili okusne večerje, ki jo je pripravil nov komite za hrano na prireditvah. Novi recepti, nove kuharice, hrana je bila okusna in dobra. Nato nam je tudi Libero izvedel svoj primorski program na harmoniki, zaigral pa je tudi kakšno gorenjsko in štajersko. Mi smo z veseljem zapeli in bili veseli, da smo bili spet skupaj PIKNIK IN BALINANJE V KALLINGE V sredini junija smo spet našli skupaj. Nekateri so bili prvič med nami in so bili zelo zadovoljni. Balinanje je bilo na programu od prihoda pa do pozne noči. Seveda smo se veliko pogovarjali med seboj, pogovori so bili prav intenzivni na kosilu, ki so ga pripravili naši peki na žaru. Manjkal nam je samo godec Libero, ki pa je bil na poroki svojega vnuka. Toda slovenska glasba je vseeno odmevala po vrtu, kajti sosedi so že naučeni na te slovenske piknike, saj jih imamo že deveto leto. Jože Stopar je iz Izole prinesel tablo za štetje točk, ki so jo podarili igralci balinarskega društva Delfin v Izoli. Tega smo bili zelo veseli in smo se ob tabli slikali ter jim poslali, sliko z društveno zahvalo. Proslavitev praznika Slovenske države V juniju smo tudi praznovali 15- obletnico slovenske države v mestecu Kallinge. Na fotografiji brata Stopar. PLAN DELA V LETU 2006 - 14, oktobra, Slovensko srečanje v Goteborgu, izlet z avtobusom. - 21. oktobra, Vinska trgatev 06 in likovna razstava. - 29. oktobra, slov. sv. maša ob 11.00 uri v Olofstromu, v Nybru ob 16.30. - 16. decembra sv. Miklavž za otroke in praznovanje božičnih praznikov. 31. decembra, sv. maša v Olofstromu ob 11.00 uri. V Nybru bo ob 16.30. jesenski krožki likovne sekcije in razstave. Nadaljevalni krožek slovenskega jezika za otroke bo vsako drugo nedeljo, ob 14.00 od 3. septembra naprej. Društveni prostori bodo odprti, ko bo likovna sekcija imela krožek, to je v nedeljah od 16.00 ure naprej. TARTINIKVARTETTEN FRÂN SLOVENIEN I OLOFSTRÖM Johnny Isaksson, sekretar za kulturo občine Olofström je poslal naslednje sporočilo: INBJUDAN TILL KONSERT Torsdag 5 oktober Folkets Hus kl 19.00 Tartinikvartetten är en av de mest framstäende kammar- ensemblerna i dagens Slovenien. Den bildades 1983 och bestär av stämledarna i Sloveniens Filharmoniska Orkester. Ensemblen gästar nu Sverige inom ramen för Rikskonserters pägäende utbytesprojekt "Musical links 2005-2007" med Slovenien, Montenegro, Kroatien, Makedonien, Bosnien och Hercegovina och Serbien. Kvartetten spelar bäde klassisk och modern slovensk repertoar. Pä turnéprogrammet stär Beethovens sena kvartett op. 131, Debussys sträkkvartett och den slovenske tonsättaren Marijan Lipovšek. Entré: 100 kr, medlemmar 70 kr, skolungdomar: fri entré. Vi erbjuder era medlemmar att gâ för Kammarmusikföreningens medlemspris = 70 kr. Arr. Olofströms Kammarmusikförening, KulturFritid, Musik i Blekinge och Rikskonserter Johnny Isaksson, kultursekreterare, Olofströms kommun VABILO NA KONCERT TARTINI KVARTETA V četrtek 5. oktobra ob 19.00 uri v Folkets hus v Olofströmu. Vstopnina bo 70 kr na člana, kot nam je obljubil sekretar za kulturo Johnny Isaksson. Vabljeni v čimvečjem številu! Ciril M. Stopar Nove kuharice v društvu Zdaj pa večerjo, prosim.. Utrujeni po balinanju, zbrani v krogu. Naš Libero Markežič s harmoniko. Balinarji v akciji... vse generacije UO KD Slovenija, Olofstrom PLANIKA MALMÖ Novice iz Planike »Sreča je opoteča«, pravi slovenski pregovor. Da je to res, dokazuje letošnji 10. junij, dan, ki smo ga določili za naš vsakoletni piknik na prostem. Obe soboti, tista pred in tista po pikniku, sta bili namreč hladni in deževni, na ta dan pa se je Bulltofta, tako se imenuje prireditveni prostor, kopala v soncu, ki je grelo kakšnih 80 gostov, kateri so si lahko po mili volji privoščili dobrote s Francovega žara. Sicer pa smo se letos, po slabih izkušnjah iz preteklosti, bolje pripravili; kupili smo namreč šotor, za vsak primer bi lahko rekli, katerega pa tokrat nismo rabili. Če ga ne bi imeli, bi deževalo.... V Planiki je društveni piknik tudi nekakšna prelomnica, ko pred dopusti zapremo klubske prostore in ocenimo delo v prvem polletju. Letos je šlo vse kot po maslu, če bo tako tudi vnaprej, se nam prihodnosti ni bati. Kaj nas čaka v drugi polovici leta? Društvene prostore smo odprli 25. avgusta. Proti koncu avgusta je pričel vaditi pevski zbor Planika. Le ta je pred kakšnim mesecem posnel svojo prvo ploščo, katero bo promoviral na letošnjem Martinovanju. Sredi septembra bomo pričeli tudi z vsemi jezikovnimi tečaji: ob ponedeljkih angleški, vsak četrtek italijanski, ob petkih pa bo v Planiki dišalo, saj bodo na delu naši pridni kuharji in kuharice. Naj dodam še to, da bo vsak torek mogoče slišati tudi pesem, ob torkih namreč vadi pevski zbor. Prvo skupno večerjo načrtujemo 27. oktobra, Martinovanje 10.novembra, druga večerja 24. novembra, dedek Mraz in Lucija 10. decembra, od leta 2006 pa se bomo dostojno poslovili ter novo, 2007 pričakali na silvestrovanju, 31. decembra. 14. oktobra smo namenjeni v Göteborg, kjer bo tega dne Slovensko srečanje. Pri kulturnem programu bo sodeloval naš pevski zbor, po potrebi pa bomo organizirali tudi skupinski prevoz. Vožnja bi bila prijetnejša in cenejša če bi se uspeli dogovoriti za skupno potovanje z Lipo in Orfeusom iz Landskrone, Slovensko - Švedskim društvom Helsingborg in društvom Ivan Cankar iz Halmstada. Vse naštete prosimo, da se (v kolikor vam zdi predlog zanimiv) kakor hitro mogoče oglasite po telefonu ali z elektronskim pismom. 040-49 43 85 Ivanka Franseus, 040-94 26 52 Marjeta Pagon. E-mail: f.franseus@glocalnet.net, do 18. septembra pa tudi na naslov: jozef.ficko@bredband.net Po tem datumu odpotuje slednji na dopust in se vrne šele 13. oktobra. JoF Utrinek s Planikinega piknika, 2006.. Harmonikar Andrej s priložnostnim pevskim zborom... Koroškim zdraham ni konca: kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima... Množica razbitih slovenskih organizacij na Avstrijskem Koroškem se ne more zediniti glede dvojezič ne topografije: Jörg Haider in vsi protivniki izpolnitve tega č lena Avstrijske državne pogodbe si manejo roke in sklicujejo na dejstvo, da se nimajo s kom pogajati. Dotok sredstev iz Republike Slovenije nemoten. Doklej še? BODI OPTIMIST - MISLI POZITIVNO! Jakob se je dosledno držal zgornjega slogana s katerim nas pitajo oblastniki, psihologi, politične stranke in še kdo ki nas poskuša prepričati, da imamo tudi ob smrti koga bližnjega neslutene možnosti. Treba jih je le izkoristiti. Nekega večera se je vračal z dobrodelne prireditve in po nesreči padel v nepokrit vodovodni jašek. Naslednji dan je iz bolnišnice sporočil da ga ne bo na delo, ker je pošteno odrgnjen in ima verjetno polomljena tudi rebra. Prijatelj Anton, dobro poznavajoč Jakobov neomajni optimizem ga je v bolnišnici obiskal in razvil se je naslednji razgovor. Anton: »Dober dan Jakob, zanima me, če boš tožil komunalno podjetje - veš da sem pravnik in ti lahko pomagam.« Jakob: »Tožil praviš? Kaj pa še. Prvi trenutek sem bil malo zlovoljen, malo so me motile tudi podgane, sedaj pa čutim le neskončno hvaležnost. Kakšna sreča, da kanal ni bil pokrit, nikoli mi ne bi uspelo splezati na svetlo.« Utrinki s Planikinegapiknika, 2006... JoF ORFEUM; Landskrona INTERVJU: DORA TUOMINEN Präglad av musik sedan barnsben LANDSKRONA.Hon har spelat in fler skivor än hon kan minnas och till hosten är det dags för ännu en. Dora Tuomainen, sangerska i Flashback och Spice Duo, berättar om ett liv helt i musikens tecken HD: 08/08-2006: Dora Tuomainen under vinrankan hemma pä altanen i Asmundtorp. Dora Tuomainen drömde under hela barndomen om att sjunga i band. Idag är hon sängerska i Flashback och Spice Duo. FOTO: SONNY THORESEN LANDSKRONA.— När jag stär framför en fängslad publik och fär den där speciella kontakten känner jag en stor kärlek, säger Dora Tuomainen och ser nära pä lyrisk ut där hon sitter hemma pä altanen i Asmundtorp. Ovanför henne slingrar sig en vinranka, inte helt olik dem Doras mormor odlar i Slovenien, landet frän vilket Doras föräldrar utvandrade i början av 60-talet. — Pappa tiggde sig till en gris som han sälde för att fä räd med biljetten till Sverige för sig och mamma. Sedan flyttade de till Landskrona som arbetskraftsinvandrare. Kort efter flytten till Landskrona, som till viss del ocksä var en flykt undan kommunismen som bland annat förbjöd stämsäng i kyrkan, föddes dottern Dora. En dotter vars liv till stor del skulle komma att präglas av säng och musik. Det var Doras morfar och mormor som under barndomen först väckte hennes första intresse för kör- och stämsäng. Morfadern hade tidigare arbetat som kantor i kyrkan hemma i Slovenien. När han flyttade med sin dotter och svärson till Landskrona blev han kantor även där och startade dä en sängförening som fick namnet Triglav. — Kören tränade han hemma i vardagsrummet och bredvid pä golvet lekte jag tillsammans med de andra barnen och kunde inte undgä att höra alla sängerna. Vid nio ärs älder gick sopranen Dora med i barnkören Valovi, Triglavs juniorkör. Ända sedan dess har hennes fritid varit fylld av säng. — Mamma Augustina som höll i barnkören var inte nädig. Vi barn SKULLE sjunga och pä helgerna var det ofta framträdanden pä museet, i kyrkan, pä "scenvagnen" eller tillsammans med andra föreningar. Vi spelade in flera skivor med de olika körerna och mänga gänger var jag solist. Totalt har jag varit med pä fler skivinspelningar än jag kan komma ihäg. Att, som idag, sjunga i band är en gammal barndomsdröm som gátt i uppfyllelse för Dora. För tillfället är hon aktiv i tvá konstellationer. Flashback, där hon tillsammans med fem andra sjunger one-hit-wonders frán 70- och 80-talet iförd fantasifulla glitterkreationer och Spice, en mer stillsam duo som planerar att spela in en skiva med eget material till hösten. — Báda banden spelar flitigt pá bröllop runt om i trakten. Ofta inleder Spice Duo lite lugnare med musik till kaffet eller cocktailen och sedan tar Flashback över när det är dags för fart och dans, säger Dora Tuomainen som till vardags arbetar som it-sekreterare i primärvárden Skáne. 'T vJnHHC^^ Bandkarriären började när Dora blev presenterad för "Trio PLG" av sin kusin en kväll pá Café 31 i Landskrona. De kallade upp henne pá scenen och det slutade med att de sjöng stämsáng tillsammans. — Därefter fick jag provsjunga enligt alla konstens regler. De var lite taskiga för jag fick vänta i flera veckor innan de hörde av sig och berättade att de ville ha mig med, säger Dora och skrattar. Det gick nágra ár och bandet, som nu bytt namn till Spice, var flitigt efterfrágat. När flera i Spice blev barnlediga samtidigt bestämde sig Dora och Peter Cemjack att istället bilda Spice Duo tillsammans. Sagt och gjort. Idag har de mellan en och tvá spelningar i mánaden och till hösten väntar skivinspelning med eget material. — Är 2001bildade sedan Peter Cemjack och nágra medlemmar frán Easy Beat ett nytt band med 70-talsinriktning. Jag tillfrágades om jag ville vara med och det slutade med att vi bildade bandet Flashback tillsammans. Flashback uppträder nu flitigt i Landskrona med omnejd. Under karnevalen hade de ett bejublat framträdande i VM-tältet och snart väntar spelning för Spice Duo pá ALS-dagen den 2 september. — Spice Duo spelar mellan 12 och 14 pá Maddes. Senare pá kvällen blir det en privat spelning för Flashback ute pá roddklubben, säger Dora och avslöjar att hon även hinner med att áka lite motorcykel pá fritiden mellan spelningarna. Malin Lindgren malin.lindgren@,hd.se KARNEVAL V LANDSKRONI IN OBISK RIBNICANOV V Landskroni že nekaj let organizirajo KARNEVAL, ki traja od 4 dni do enega tedna. Letos je trajal le 4 dni. Na tej obširni prireditvi nastopajo razne lokalne glasbene skupine kakor tudi skupine od drugje. Glasbena skupina KURIOSA, Landskrona-karneval, junij/julij, 2006. Levo: Matej Bencek, keybord Na Krnevalu so med lokalnimi politiki v Landskroni sedeli tudi slovenski gostje iz Ribnice: Alojz Marn, župan, Darja But, odgovorna za gospodarstvo in razvoj Ribnice ter Vesna iz biroja za turizem. Na sliki: V pričakovanju povorke z županom Gosto Nilssonom na delu, kar je vrhunec te prireditve. Foto: Olga Budja Omenili smo že, da se občini Ribnica in Landskrona pogajata glede trajnejšega medsebojnega sodelovanja na raznih delovnih področjih. Občini se povezujeta že od leta 2000, ko sta sponzorirali videoprojekt SESTRE BUDJA z naslovom: GLASBENI MOSTOVI (MUSIKBROAR, 2000/01). Letos je dokončno prišlo do dogovora, ki ga bosta oba župana podpisala ob priliki Ribniškega sejma, 4. septembra letos. Zvonko Bencek (levo) s slovenskimi gosti iz Ribnice v središču Evrope, L-a karneval, julij, 2006 Olga Budja z Sergiom Garay, direktorjem občine Landskrona Karnevaltdget ali karnevalskapovorka z Gosto Nilssonom na čelu ( v kraljevski noši). Foto: Gusti Budja Sodelovanje Najbrž je takšna oblika sodelovanja z neko slovensko občino na Švedskem edinstvena, navadno se namreč povezujejo občine s katerim od društev na Švedskem. V tem slučaju sicer je društvo, oziroma SESTRE BUDJA iz društva ORFEUM, pobudnik in posrednik, a sodelovanje se bo odvijalo med obema občinama - Landskrona in Ribnica, ne med društvom ORFEUM in občino. Področja, ki so si jih vodilni iz obeh občin zamislili, so skrbno izbrana in potrjena z obeh strani. Slika levo: Prihod Ribniške delegacije s tedanjim predsednikom občinskega sveta Gosto Nilssonom na desni. Slika desno zgoraj: Večerja:Tedanija župana - Niklas Karlsson, Landskrona in Alojz Marn, Ribnica. Spodaj, levo: Slovenska delegacija na sprejmni večerji v hotelu Oresund. Desno: Otvoritev prireditve Landskrona-karneval, 28. junij, 2006. Foto: Bencek in Budja Razen delegacije iz Ribnice so bili v Landskrono uradno povabljeni še gostje iz Češke, Danske, Finske, Poljske, Norveške in Nemčije. Občina Landskrona sodeluje razen z Ribnico še s šestimi občinami. Sodelovanje se vrši na področjih, za katere so sklenili pogodbo po obojestranskih dogovorih. V dneh karnevala v Landskroni so nastopale mnoge glasbene skupine, med njimi tudi Skupina Flashback z vokalistkinjo Doro Tuomainen (roj. Budja). Zgoraj skupina Flashback; spodaj: poslušalci. Landskrona, junij, 2006 Ker je bilo veliko zanimivosti istočasno, so bili poslušalci in opazovalci primorani, da se pomikajo sem in tja med šotori in stojnicami. Tukaj smo z aparatom ujeli nekaj Slovenskih rojakov prve, druge in tretje generacije s švedskimi prijatelji in znanci. Na naslednji strani objavljamo kopijo osnutka obojestranskega dogovora v švedskem jeziku, ki ga bodo (prevedenega) občinski funkcionarji obeh občin z manjšimi popravki podpisali 4. septembra, 2006. Menimo, da je proces zanimiv tudi za naše bralce. Morda bo še kdo našel možnost, da poveže svojo švedsko občino in občino v Sloveniji. Gemensam överenskommelse om samarbete mellan Landskrona kommun och Ribnica kommun Landskrona kommun representerad av kommunfullmäktiges ordförande Gösta Nilsson och Ribnica kommun representerad av borgmästare Alojs Marn tillkännager härmed avsikten att inleda och fullfölja ett samarbete mellan orterna. Utgangspunkt för samarbetet är det uppkomna ömsesidiga intresset för erfarenhetsutbyte inom en rad verksamhetsomraden och den vänskapliga relation som uppstatt mellan parterna. Med hänsyn till ovannämnda avser Landskrona och ribnica att utveckla ett samarbete inom främst följande omraden: • Turism och marknadsföring • Näringslivsutveckling • Kultur • Äldreomsorg • Kunskapsutbyte och samverkan kring EU-fragor Samarbetet kommer att besta i informations- och erfarenhetsutbyte samt konkreta projekt inom ovanstaende verksamhetsomraden, men kan pa sikt utvecklas inom samtliga kommunala verksamhetsomraden. Varje part utser en arbetsgrupp som är ansvarig för övergripande samordning och planering av samarbetet. Handlingsprogram och arliga aktivitetsplaner för samarbetet ska upprättas. Möjligheter till EU-finansiering av aktiviteter och samarbeten ska eftersträvas. Den här överenskommelsen formuleras likalydande pa svenska och slovenska. Avtalets giltighet förutsätter kommunstyrelsernas i Landskrona respektive Ribnica godkännande. Landskrona och Ribnica i augusti 2006 Gösta Nilsson Kommunfullmäktigas ordförande Landskrona kommun Alojs Marn Borgmästare Ribnica kommun Za društvo ORFEUM, Landskrona: Augustina Budja 19 Ljubica Brglez; »Slovensko« srečanje na Karnevalu v Landskroni, 2006 Iz Landskrone so nam sporočili žalostno vest, da je umrl naš cenjeni rojak, Albin Torkar. Slovenci v Landskroni in okolici se ga bomo spominjali kot prisrčnega človeka, brez njega bi slovenska naselbina v Landskroni ne bila takšna kot je. Vsem svojcem izrekamo iskreno sožalje. Uredništvo Albin Torkar har tagit sista farval frán oss Landskrona, den 19 juli 2006 Ord frán de anhoriga och sorjande........ Vi har samlats här idag för att tillsammans, i denna ljusa minnesstund, ta ett sista farväl av vár pappa, morfar, farfar, svärfar och vän, Albin Torkar. Förutom vän, var han ocksá allmänt känd som en av Landskronas mánga profiler, som nu tyvärr 20 lämnar oss en efter en. Albin var en profil pa sitt egna speciella sätt. En excentrisk man, känd för att vara väldigt öppen med alla sina asikter, bade bra och mindre bra. Men hans ärliga öppenhet uppskattades. En rak öppenhet som ju blir mer och mer sällsynt idag. Han var en mycket social, glad och omtyckt man. Men han gick alltid sin egen väg och vägrade att ledas i flock. Han vill leva sitt egna sanna jag. Fran att han, en varm julidag, promenerade pa Landskronas gator, till att han senare den natten, stilla insomnade i sin säng, i sitt hem, vill vi med ljus sang och musik hedra hans minne. Denna sang, den första i raden av hans favoriter, talar ocksa symboliskt bra om, vem Albin var..... Oh, mein papa..... Oh, mein papa, en man med san' härlig glans, vars ögon lyste som diamanter när han fick chans att valsa runt i en virveldans. Han tillät aldrig ensamheten att ta överhand, därför sags han överallt i vimlet pa stan'. Han var alltid lika glad, trots bade krämpor och besvär. Den enda gang som vemodet grep tag i honom, det var när festen var slut och det var dags att ga hem. Ingenting tilläts komma i vägen för ett tillfälle att fa prata med en eller annan vän pa stan'. Ingenting fick komma emellan honom och ett festligt tillfälle. Visst var Albin kommen lite till aren men inom sig kände han sig aldrig gammal. Sjuk och trött ibland, ja, men aldrig gammal. En bekant till familjen har skrivit en fin dikt om det. "I varje gammal människa bor det en ung själ! Den har ingen alder! Den har mycket klokhet, erfarenhet samlad pa hög. Vagar du lyssna pa den själen? Se den och inte skalet den finns uti_ " Albin hade en ung själ. Den förde ocksa ofta hans tankar tillbaka till den tid da han faktiskt var ung även rent fysiskt. Hans tankar förde honom hem till sina rötters landskap. Där han växte upp. Italien, Slovenien, Alperna, dalgangarna, ängarna, de friska kalla källorna, Triglav^ (Fri översättning fran slovenska till svenska): Oj Triglav, mitt hem^. Oj Triglav mitt hem, sa vacker du är! Du bjuder mig upp, ifran dalgangarna. I sommarens hetta, till kargen alptopp, Att fa en stunds vila i hjärtats ensamhet. Där källan den kalla, ringlar ut fran berget. Oj Triglav mitt hem, sa vacker du är! Oj Triglav mitt hem, sa vacker du är! Oj Triglav, du är i mitt minne sa vackert trolsk. Därför jag dig älskar nu och för all tid. Och när min sista timma är slagen för mig, Lät kroppen fä sova i ditt trygga beskydd, Där fäglarna muntert kvittrar ny dag. Oj Triglav, mitt hem, sä vacker du är! Oj Triglav mitt hem, sä vacker du är! Albin längtade ofta, men han var ingen sorgens man. Kom den över honom sa hade han lärt sig att tränga undan den. Pa bade gott och ont.....Eva Jagrell, en högstadielärare och lyriker, skriver: Sorgen innebär alltid smärta för oss. Men samtidigt förlöser den oss. Sorg innebär att vi förlorar nagot eller far släppa taget om nagot vi fäst oss vid. Bade sorger och besvikelser ingar i livets spelregler och kan aldrig undvikas. Vi maste helt enkelt acceptera dem, eller omvandla dem. Glädjen är andra sidan pa myntet, den kommer ofta helt naturligt efter^ Lär oss konsten att grata Varför gömmer vi ofta graten precis bakom skrattet? Men vem förstar väl sin egen smärta? Vem vill erkänna sticket i själen? Da griper vi skrattet istället Tänk om vi kunde grata stilla Grata ut det tunga, allt det bittra Mörkret som plötsligt bara finns där Lär oss att tararna renar och är vägen den snubblande kortaste vägen till skrattet och leendena till ljuset som plötsligt bara finns där. När vi mister nagon som statt oss nära är sorgen tung, ibland ofattbar. Men vi har ocksa märkt att trösten brukar knacka pa när vi behöver den som bäst. Om vi inte blockerar eller stänger in var sorg utan gar in i den och accepterar den, händer ofta märkliga ting. Det finns ingen död Bara olika sätt för livet att uttrycka sig Om det finns en död Sa finns den här, just nu pa jorden, inte där du finns. Kanske behövdes ditt ljus och ditt väsen där. Ända ska du veta att den omtanke, kärlek och kraft du spred här inte var förgäves. Allt lever och finns kvar sa länge som vi som kände dig aterspeglar det och ger det vidare. Glädje och sorg är varandras syster. De gár hand i hand genom livet. Albin, alla vi som har varit med om dig, vi kan ju egentligen aldrig riktigt mista dig. Det känns pá sitt sätt glädjande. Glädjen gör sig bäst tillsammans. Glädjen kan vara sá mycket. Sá lát oss inte vänta pá att fá glädje, utan lát oss ge av den. Sprida den. För vad vet vi vad som rör sig inom var och en...... Na tujih tieh - Ra främmande mark (Fri översättning frán slovenska till svenska): Susa pá, du skog här ovan, Skuggig skog, pá främmad' mark. Känner att din sáng är välkänd Sjunger ju om forna dar'. Lángt bort rusar mina tankar över berg och dalgángar, att den skogen är min gröna, som här ovan prasslar nu. Att det áter är barndomsgárdar, som stár vackrast pá vár jord. Odlar dalar, plogar ákrar, Allt precis som forna dar'. Susa, susa, skog du gröna, Sjung din sáng om forna dar' Vad vet du dock, hur jag har det Där jag trampar främmad' mark! Vad vet du dock, hur jag har det Där jag trampar främmad' mark! Ja, vad vet vi, om hur andra har det, om vi inte trampar i deras skor? Min sanning är inte din sanning och din sanning är inte min, sá vad vet jag.......Albin hade en egentligen underbar förmága att leva i sin egen sanning. En förmága som mánga gánger kan kännas avundsvärd. Den ger en sádan frihet..... Den största friheten är att vara fri inför sig själv Att vága känna och tänka vad du verkligen känner och tänker att vága möta och uppleva människorna som de är och inte som andra vill att de ska vara Detta är den största friheten Den är du Och ingen kan nágonsin ta den ifrán dig Sádan var Albin. Han gjorde saker när och om han själv ville det, inte när han blev tillsagd att göra det. Det spelar ingen roll om det gällde tankar, skratt, skrik, grát eller sáng o dans. Han brydde sig heller inte om var han befann sig dá det kom för honom. Sádan var váran Albin - en härlig glad prick. Om vi, hans barn och vänner, blundar och lyssnar kan vi nästan höra honom säga nágot i stil med detta: Grát inte för att jag är död Jag finns inom er för alltid Ni har min röst den finns inom er för alltid Den kan ni höra närhelst ni vill Ni har min bild för ert inre mitt ansikte, min kropp jag finns i er. Ni kan ta fram mig när ni vill Allt som finns kvar av mig är inom er Pá sá sätt är vi alltid tillsammans. Jag har hört om en stad ovan molnen Ja, Albin har hört om en stad ovan molnen. Ett ställe som han nu valt att dansa vidare till i en virvlande vals som ni strax ska fá höra. Albin var ju, som ni säkert vet, en älskare av dans och musik. Han kunde valsa sá fötterna knappt rörde golvet. Likasá var han en stor soldyrkare och naturälskare. Det vet átminstone barnen och de vänner som han haft länge och som kände honom sedan láng tid tillbaka. Som kände till alla hans sidor. En av Albins nutida favoritmelodier - en lángsam vals, handlar ocksá om Slovenien och framförs pá slovenska. Kanske tyckte han sá mycket om den eftersom den är en hyllning till just Alperna, ängarna, grönskan, solen och allt övrigt som han höll kärt. Det är ocksá en sáng sá fylld av längtan. Lát oss blunda och lyssna pá den medan vi i vár fantasi föreställer oss Albin, där pá ängarna, springande och dansande bland bergen, där solen smeker hans magra kind och värmer hans kalla fötter medan han virvlar runt i en härlig vals med utbredda armar och endast solstrálarna som danspartner. Slovenija du vackraste pa jorden! (Fri översättning frán slovenska till svenska): Slovenija...... Pä topp av alpens stig jag alltid vilar Sa djupt jag andas in den friska luften Mitt blickfäng blir dä fyllt av hemlandstrakten Som alltid är sä grön och solskensuppfylld. Där hemma, för de mina, hjärtat kvider Det vackra fyller upp mig sä det svider Se ännu värmer solen annorlunda De e för att jag hemma är vid mina. Slovenija, du vackraste pà jorden! Du trolska värld vid sluttningens topp. Där klövern böjer sig sà ärlig 0 väntar mig pà väg hem fràn stan' Slovenija, du vackraste pà jorden Skönhet som knappt slovener känner till Säkert är det där man känner sig som hemma Som att man tillbringar hela sin tid...... Säkert är det där man känner sig som hemma Som att man tillbringar hela sin tid...... Av bergen finns det inga bättre än slovenska Och däremellan vingàrd breder ut sig Vid foten där sà breder havet ut sig 1 väster sjunger var sloven en sàng Innan vi skiljs ât för idag kanske det är nâgon av er som vill tillägga nâgot, eventuellt ett sista ord pâ vägen, i sâ fall är ni välkomna fram att göra det nu. Som vi alla vet, sâ är ju Albins egentliga ursprung italienskt, dels var hans pappa italienare, dels är Albin själv född, uppväxt och skolad som italienare. Det var ju först efter andra världskriget som den delen av landet verkligen tillföll Slovenien. Turerna var och är mânga kring den lilla delen av landet. Det är dags att säga adjö - Time to say goodbye/Tack och adjö, Albin! ida Čestitke in zahvale V toku leta smo v društvu Orfeum in v društvu Lipa, Landskrona, storili marsikaj v dobro Slovenije^ in predvsem v dobro slovenske naselbine v Landskroni in drugod na Švedskem. Vsem prisrčna hvala. Zelo nas je tudi vse prizadela izguba rojaka Albina, saj se naše vrste redčijo iz leta v leto. Vsem žalujočim naše sožalje. Po drugi strani pa se veselimo, ker je prišlo na svet nekaj slovenskih potomcev v Landskroni in Helsingborgu. Čestitamo Dominiki k rojstvu hčerkice Johanne ter Therese za rojstvo sinčka Izaka!!! Otrokoma želimo obilo ljubezni iz strani staršev in sorodnikov, staršem pa veselje z otroki. Veselimo se z vami. Čestitamo tudi vsem jubilantom - z okroglimi in drugačnimi obletnicami: Stokrat nazdravje! Za Slovence v Landskroni in Helsingborgu Slovensko društvo ORFEUM -stina SIMON GREGORČIČ KÖPING Brev frán mina rötters ort - Dekani. Här sitter jag pä vär gärd i byn Dekani som ligger i "Primorska". Värt hus har gätt i familjens arv sedan 1795. Efter det att Slovenijen blivit självständigt har huset renoverats. Det är en härlig känsla att befinna sig här i vär by, där alla nästan känner varandra, där de flesta av mina släktingar bor, där mina föräldrar under min barndom har tagit hit mig varenda sommar sedan jag var ett är gammal. Nu när resten av min familj har gätt och lagt sig sitter jag pä tomten och njuter av känslan att befinna mig här. Jag ser himlens alla stjärnor ur Dekanis synvinkel. Jag skymtar de mörka skuggorna av kullarna andra sidan byn. Till höger ser jag hur Koperska viken lyser upp. Ja, utsikten är vacker. Tack vare min släkt, framför allt mina kusiner och barndomsvänner i Dekani, har min slovenska utvecklats till flytande nivä. David Zuppin Jag färdas till Dekani varje är och det kommer jag att göra livet ut. Även om jag är andra generationens invandrare (sloven) känner jag mig oerhört hemma här. En infödd Dekani bo klappade mig pä axeln och sa med sin speciella dialekt som nästan bara Dekaniborna förstär "Där din far är hemma där är du ocksä hemma". Jag känner att jag är skyldig att lära min son Daniel mycket om Slovenijen och framförallt om livet i Dekani och runt den slovenska rivieran, fastän han delvis är tredje generationens invandrare. Jag vill att han ska fä uppleva de fina minnen som jag har med mig här ifrän. Fick jag bestämma allt i familjen skulle vi tillbringa vär tid här ifrän mitten av juni till mitten av augusti. Jag har den förmänen med sommarlov, eftersom jag arbetar som matematiker och fysiker. Men min familj och jag har även ett liv hemma i Sverige, därför mäste vi ocksä se och upptäcka platser där. Klockan närmar sig 01.30. Nu är det dags att gä lägga sig om jag ska orka sola och bada imorgon. Antingen blir det Ankaran eller Portoroz. Lite lokalpatriotism skadar aldrig nägon. Hälsningar frän Dekani - Medlem i Köpings slovenska förening 2006-07-02 David Zuppin david.zuppin@edu.vasteras.se SLOVENSKI DOM GÖTEBORG Novice iz Goteborga 18. junija smo v Astridsalen, okrašeno s cvetjem in zastavami praznovali 15. obletnico samostojne Slovenije. Pripravili smo program in moram napisati, da za tako malo državo s komaj 2 miljona prebivalci, smo Slovenci lahko ponosni da imamo med nami Nobelovega nagrajenca - Dr Fredrik Pregl 1923 v kemiji, Marka Letonja dirigent in direktor Baselskega simfonicnega orkestra, Vinko Globokar svetovno znan dirigent, igra trombon, znanstvenik zvoka in glasu na institutu IRCAM v Parizu. Tu so še Olimpijski zmagovalci Leon Štrukelj, Miro Cerar, Iztok Čop in Luka Špik. Še veliko znanih in odgovornih Slovencev imamo, ki so ponesli Slovenijo v svet. V jami Divje Babe so našli znanstveniki frulico, ki so jo ocenili za najstarejši instrument na svetu, ca 45 000 let. Jozef Ressel, Čeh po poreklu, živeč v Ljubljani, je izumil prvi ladijski propeler, ki so ga prvič na svetu lahko uporabili na ladjah za prevoz potnikov. Slovenski Dom je prisotne pogostil z narezkom, kavo in pecivom. Sloveniji želimo dobro gospodarstvo, složnost med politiki in dobro ravnanje z novo valuto Euro, ki zažne veljati drugo leto. Pred kakšnimi 100 leti je bila navada tukaj v Goteborgu, da so na Larsdagen v augustu imeli velik sejem na Gustaf Adolfs Torg. Semkaj so kmetje pripeljali svoje izdelke od hrane, živino, ročna dela idr. Ta dan so tudi izmenjali ali kupili dekle in hlapce, ki so delali pri kmetih. Seveda ni manjkalo na ta dan jedače in pijače, včasih tudi nekoliko preveč pijače, kar takratna cerkvena gosposka ni lepo gledala. In letos je Stadsmuseet organiziral en takšen dan z različnimi društvi tukaj v Goteborgu. V soboto, 5. augusta smo Jože, Roman, Marija in jaz, oblečeni v Gorenjske narodne noše pripravili slovensko mizo, na katero smo naložili makovo in orehovo potico, izdelke lončarstva, grozdje, Radensko vodo, Laški Rizling; niti rdečih nageljnov ni manjkalo. Iz slovenske ambasade so v ta namen poslali različne prospekte Slovenije. Odgovarjali smo na vprašanja obiskovalcev. Popoldan je bila naša vrsta, da s kratkim sporedom predstavimo Slovenijo. Jože je zaigral na harmoniko, sama sem v kratkim predstavila Slovenijo in njene izdelke, ki se dajo kupiti tukaj, pa še nekaj o naravnih lepotah in o dobri kapljici. Ob koncu je Jože še zaigral in Roman, (ker ni nihče drug upal) povabil na ples. Tako smo zaključili ta del sporeda. Veliko obiskovalcev si je kljub lepemu vremenu našlo čas za obisk v muzeju, ki je ob priložnosti imel razstavo 100-letnice imigracije, ko so Švedi odhajali v Amerko. Vesele babice so bile dvakrat na izletu na Danskem. Na ladji je bil čas za klepet in načrte za jesen. Slovenski Dom je naročil slovenske "fasadzastave", naprimer za na balkon. Stanejo 188:- in jih še imamo nekaj za prodati. Če je kdo zaintresiran jo kupiti sporočite Jožici Kokol, na email anakokol@,hotmail.com. Mama Tukaj smo daleč od prvega doma, kjer smo odrasli s starši, brati in sestrami. V mladih letih smo se odpravili po svetu, pustili dom in starše. Vsakoletni enkratni ali večkratni obiski doma so nam veliko pomenili. Starši so z leti ostareli. Kadar smo tako daleč od doma, je včasih težko vedeti, kdaj se bomo spet videli. Če so zboleli, se je vedno možnost, da se še vidimo in poslovimo. Kadar pride smrt iznenoda, je težko in tokrat so misli in vprašanja mnoga "zakaj". v Mama je bila sama zadnjih 22 let. Živela je skromno, sama si je uredila, kar je lahko. Vesela je bila vsakega obiska. Zadnje čase je postala pozabljiva, saj ni točno vedela, v kdaj sva govorili po telefonu, večinoma vsak teden. Se zadnji ponedeljek sva govorili, da se v septembru vidimo, takrat ni tako vroče, ker vročina v juliju je bila za njo mučna. Takrat je ostala najrajši v stanovanju. Razen bolečin v kolku in zrabljenih ramen se je dobro počutila. Teden dni pozneje je njeno srce nehalo biti, pustila nas je otroke brez slovesa ali njenih vedno zadnjih besed "kdaj se spet vidimo in slišimo". Pot domov je bila težka, saj smo vedeli hčerka in mož, da to ni navaden dopust, temveč slovo od nekoga, ki bo nenadomestljiv, mama, babica in prababica je odšla za vedno. Počutim se osiromašeno, ker mame ni več. Letos, S.augusta bi napolnila 82 let. Kaj pomenijo stvari, ki jih kopičimo na kup, materialne stvari katere ležijo in nabirajo prah. Raje živim posvetimo čas in ljubezen, dokler so med nami. Kako sem vzlic žalosti srečna, da mi bo ostala v spominu takšna, kot ob dnevu slovesa, ko smo odhajali nazaj v naš dom v Göteborg. Ne razidite se nikdar kot neprijatelji, ker je slaba vest huda bolečina. Foto; Zvonko Veble Za Upravni odbor Slovenski Dom Marija Kolar Slovensko društvo v Stockholmu Poročilo o izletu v Mariefred Mogoče ste že kdaj slišali o gradu Gripsholm ki je bil v srednjem veku središče švedskega političnge življenja in intrig. Bil bivališče več kraljevskih osebnosti med drugimi Gustav Vasa in Erik XIV. To se tudi odraža v arhitekturi in opremi. Njegova pomembnost je počasi upadla in zaspala. Danes drmeva ob jezeru Malaren och spomin na več ali manj nasilno preteklost. 25 maja, za praznik Vnebohod, je naše društvo organiziralo izlet v Mariefted z ogledom tega gradu. Bilo nas ja 24 udeležencev. Dva minibussa iz Štockholma sta vozila Fredi Kocmut in Tone Kolegar. Ostali so prišli s svojimi avtomobili iz kraja Sodertalje. Cena prevoza v minibussu je bila 150 kronor. Vstopnino je za vse obiskovalce plačalo društvo. Izlet smo začeli s piknikom pred gradom. Potem smo sami vandrali po gradu brez v vodiča. Številne dvorane in njihova oprema pričajo o bogati preteklosti. Kar pa najbolj zanima današnjega obiskovalca je pa verjetno zbirka portretov znamenitih švedskih osebnosti, politikov, umetnikov in znanstevenikov. Za najmlajše se poleg tega nudila prilika da se popeljejo z ozkotirno železnico ki jo prostovoljno vzdržujejo navdušenci »železnega konja«. Mariefred je izhodna postaja. Za kondukterja so pa potniki ta dan imeli talmana švedskega parlament Bjorna von Sydowa. Navzlic kljubovnju dežja je bil izlet posrečen in zanimiv. Pavel Zavrel Stockholm SVENSK-SLOVENSK VANSKAPSFORENING Hej! Nu är sommaren och värmen här. Skönt med semester. Kanske skall Ni till Slovenien eller nagot annat varmt land eller kanske Ni ska vara kvar i Sverige. Jag hoppas dock att vi alla hinner besöka en UTSTÄLLNING i Kulturhuset i Stockholm. 29 Plats: Serieteket. Utställningen HONEY TALKS - Doppad i honung pägär till 2 september 2006. Mälade bikupepaneler är en slovensk folkkonst. Dessa byggdes genom att stapla plana "kupor" pä varandra, och för att bina skulle känna igen sina respektive kupor mälades de pä framsidan i olika färger och sä smäningom dekorerades med olika bilder. Konsten dök upp under den andra halvan av 1700-talet och hade sin höjdpunkt mellan 1820 och 1880. Det var amatörtecknare och bönder som utvecklade det till en egen konstform med specifika motiv, med ett eget berättande och grafisk stil. Motiven äterspeglar böndernas smak, beteende och tankesätt under denna tidsperiod i Slovenien. Under utställningen har allmänheten möjlighet att tillverka sina egna bikupepaneler. Öppettider: tisd till fred 11.00- 18.00, lörd.till sönd. 11.00-16.00. Fri entré. VÄLKOMNA till utställningen. Ha det sä bra under sommaren. Hälsningar fran SSVF Styrelsen Stanislava Gillgren Reportaže" reportage NEGOVA PRAZNUJE 900 LETNICO OMEMBE KRAJA KRAJ NEGOVA SO ZAZNAMOVALI ZGODININSKI DOGODKI, POSEBNOSTI KRAJA IN ZGODIVINSKE OSEBE Pogled na Negovo z gradom Negova letos praznuje 900 letnico prve pisne omembe kraja. Kdaj so se na tem prostoru naselili prvi prebivalci, katerega je nekoč pokrivalo obrobje Panonskega morja, pozneje pa širni gozdovi, ni mogoče natančno reči. Lahko pa rečemo, da že zelo zgodaj. Najmanj pa v kameni dobi. To dokazujejo v zemlji najdeni predmeti, kot so kamnite sekire. Ena teh, iz Negovskega Vrha, se nahaja tudi v Mariborskem muzeju. Da so se po tem ozemlju gibale številne vojske so dokaz tudi znamenite Negovske čelade, ki so jih leta 1811, po naključju izkopali na Slačekovem v posestvu v Zenjaku. V depo zložene (ena v drugo) bronaste čelade, s skrivnostnim napisom, ki ga strokovnjaki še danes raziskujejo, so bile izkopane ob podiranju velikega drevesa, bukve ali hrasta. Tedaj so vsako drevo, ki so ga podirali izkopali, saj so »ridko«, to je tisti del, ki raste v zemlji, uporabili za kurjavo. Tako so kmetje delali še do nedavnega, saj so na tak način varovali gozd. Danes pa živimo v razsipništvu. Grejemo se iz energije (nafte in premoga), ki se je akumulirala milijone let v nedrju zemlje. Kako dolgo še? Negova je s temi najdbami prišla na svetovni zemljevid arheoloških, mi bi rekli zgodovinskih, najdb. S temi čeladami pa se bahajo v muzejih po svetu, celo v New Yorku. Komaj ena je na ogled v muzeju v Ljubljani. Pranger pred cerkvijo v Negovi Negovo niso zaznamovale le Negovske čelade in kamnite sekire. Tu je še znameniti Negovski grad, katerega začetki segajo daleč nazaj. Skoraj zanesljivo stoji sedanji grad na temeljih strelskega dvorca, ki so nekoč stali v tej pokrajini in so služili za obrambo vdirajočih ljudstev na to ozemlje. Tak dvorec, bi naj stal tudi v Negovskem Vrhu, med Zepekovo, sedaj Smrketovo, Krambergerjevo, sedaj Juršnikovo in Klobasovo domačijo. Tam se je še sedaj ohranilo ledinsko ime Gradišče, čeprav strelskega dvorca že stoletja ni več. Lepo pa so vidne umetno ustvarjene hribine, na katerih bi naj stale obrambne utrdbe. Tudi tu še imajo zgodovinarji kaj odkrivati. K zgodovini Negove sodijo tudi številni ribniki, ki so obkrožali Negovski grad in okolico. Sledi njih so še vidne, kažejo pa jih jezovi. Ohranjeni so le trije ribniki: Gosijak in Klokečov ribnik, ter sedaj imenovano Negovsko jezero. Seveda je bilo vse to v lasti in sklopu Negovskega gradu. Negovo in okolico zaznamujejo tudi številni naravni slatinski vrelci. V sami Negovi, v prispevku obravnavamo le področje krajevne skupnosti Negova, se nahajata le dve slatini, to je Lokavska, ki je v bližini Slavka Lončariča, in Radvenska, ki se nahaja na travniku sredi vasi Radvenci. Ker se okrog Negove razprostirajo širni gozdovi, v preteklosti jih je bilo mnogo več, med največje sodi Dobrava, močno gozdno porasla je tudi Kunova, se v gozdovih nahaja tudi nekaj orjaških dreves in zanimivih ogroženih rastlin. Po podatkih zgibanke, podatke je zbrala in uredila Majda Rojko, v okviru projekta Skriti zakladi, v njem pa so sodelovali učenci OŠ Dr. A. Trstenjaka Negova, se negovska okolica lahko pohvali s številnimi orjaški drevesi. Najdebelejšim črnim borom (obseg 287 cm) v v v Pomurju, raste v Črnem gaju, mi smo rekli Črnem hojčju, ob lovski koči; smreko na Koglu (nekoč smo rekli Kuglu), (obseg 314 cm); Lipnikova smreka v Lipnikovi grabi, Negovskem gozdu (obseg 334 cm); macesen na Koglu, Negova center, najdebelejši v Pomurju (obseg 321 cm), Bukev v Kunovski dobravi, najdebelejša v Pomurju (obseg 461 cm) in Mulečova tisa v Kunovi, ki sodi med najdebelejše v Sloveniji (obseg 326 cm). V naravne znamenitosti lahko štejemo tudi rastišče narcis pod gradom, pri Plojovih v v Negovi in Mulečovi, ter Ziškovih, v Lokavcih. r Spominsko sobo dr. Antona Trstenjaka na ■—iP"*^!""!? OŠ v Negovi si je ogledal veleposlanik v Vatikanu dr: Ludvik Toplak Prvi pisni dokument omembe Negove Razstava dokumentov o Negovi, pod naslovom Negova skozi čas Negovo so zaznamovale tudi številne osebnosti, ki so se tam rodile ali delovale. Med prvimi lahko omenimo Franca Jančara, doma je bil iz Gornje Radgone, v Negovi je deloval kot duhovnik, ki se je uveljavil kot sadjar in pisec strokovnih knjig o sadjarstvu. Omeniti moramo znamenitega zgodovinarja, kronista, Matija Slekovca, ki je bil rojen v Kunovi. Njegovo veliko delo za Negovo, je znamenita župnijska kronika. Iz Negove, zaselka Negovski Vrh izhaja tudi borec za samostojno Slovenijo in urednik časopisov v Ameriki, ter pisec Mirko ali Friderik Geratič. Med največje sinove sodi gotovo dr. Anton Trstenjka. Njegovo delo, izdal je več kot 40 knjig, poljudnoznanstvenih in znanstvenih, je neprecenljivo za slovenski narod. Tisti, ki piše o velikih možeh Negove ne more mimo v znamenitega Slovenca, sicer rojenega v Zenjaku pri Benedikti, od dveh let starosti naprej živečem v Negovi, zaselku Negovski Vrh, kjer so njegovi starši, ki so bili viničarji, kupili posest, ki je s svojim delovanjem doma in v svetu pustil svoj pečat. O njem je bilo veliko napisanega. Bil je človek, ki je Negovo, tudi Slovenijo, s svojim delovanjem, predvsem na političnem področju, ponesel v svet. Kot prvi predsedniški politično neodvisni kandidat, je na prvih demokratičnih volitvah v samostojni Sloveniji, ob Milanu Kučanu, Jožetu Pučniku in dr. Marku Demšarju, v prvem krogu pobral malo manj kot 20 odstotkov glasov. Govorimo o Ivanu Krambergerju iz Negove. To je svetovni fenomen, zato si tudi zasluži mesto v zgodovini. Škoda, da je tako klavrno končal, saj je bil 7 . junija 1992 ubit v atentatu v Jurovskem Dolu. Gotovo bi lahko o Negovi in njenih značilnosti pisali še veliko, pa naj bo to naš prispevek ob praznovanju častitljivega jubileja Negove, ki so ga Negovčani in vsi, ki imajo (imamo) Negovo radi, praznovali od 30. junija do 2 julija. Tridnevno praznovanje 900-letnice prve pisne omembe kraja, so Negovčani obeležili s številnimi prireditvami. Ker so med redkimi slovenskimi kraji, kjer je ohranjen pranger ali sramotilni kamen, na katerega so v preteklosti privezali grešnika, ki se je pregrešil, in ga zasramovali z obmetavanjem z blatom in pljuvanjem, so pripravili prangeriado. Pranger z vklesano letnico 1656. leta, so prestavili na lokacijo pod cerkvijo, le nekaj metrov od vhoda v grad. V Veroučni učilnico so pripravili razstavo pisnih dokumentov, ki predstavljajo zgodovino Negove in negovskega gradu z naslovom Negova skozi čas. V prostorih OŠ Dr. A. Trstenjaka pa spominsko sobo njunega učenca teologa, psihologa akademika znanstvenika Dr. Antona Trstenjaka, ki je bil dom iz Romošc pri Gornji Radgoni, šolo pa je obiskoval v Negovi. Ob njegovi 100 letnici rojstva in 10 letnici smrti so v šolski telovadnici učenci negovske šole pripravili bogato proslavo. Proslave se je udeležil tudi veleposlanik pri Sveti Stolici v Vatikanu dr. Ludvik Toplak. Ob praznovanju 900 letnice Negove je slika tudi grajski slikar Ivo Lorenčič iz Cerkvenjaka Pogled na Negovsko jezero Predsednik TD Negova Spodnji Ivanjci-Zlatko Mulec je bil 3 dni graščak V okviru proslav na Negovi so odprli tudi zeliščni park, ki so ga uredili v okolici gradu. V njem je zasajenih več kot 300 zdravilnih zelišč. Negovo, z negovskim gradom, znamenitim Negovskim jezero in slatinskimi vrelci v okolici, je vredno obiskati. Besedilo in foto: LUDVIK KRAMBERGER IGLASBENA DEJAVNOST MED SLOVENSKIMI IZSELJENCI NA Švedskem v okviru slovenskih izseljenskih društev Sola za študij idej in lii^ ÇaSeri íEAti 2aOJ Mi^^yr^ íJírfgdJioím 200S Fft^ ^ffwfïiÂ^iiiÂïirfônenùig 2004 2006 5&t™ifrt, via ^fliwMÖi Törßumiet 2001 Siimniejî, ' ' 2002 S&mnífíi, ' ' 2003 Jiíwfliipn • 2004 JiWmm " * 200S JiÍFwitfn; Kjdturñíistí 200S Veseli smo Darinkinih uspehov in ji iskreno čestitamo! Uredništvo Va§a pisma era breV Objavljeno pismo bralca v MAG-u. Spoštovani V 31. številki v članku Kompromis v megli omenjate avstrijsko državno pogodbo. Trdim, da je vsako omenjanje te pogodbe, hkrati pa molk o bistvenem, kar je to pogodbo sploh omogočilo, grda manipulacija. Avstrijske državne pogodbe namreč sploh ne bi bilo, če bi se Koroški in Štajerski Slovenci ne uprli z orožjem genocidnemu raznarodovalnemu nasilju med drugo svetovno vojno. Njihov boj je bil namreč edini oboroženi in učinkoviti odpor nacistom na območju Avstrije, kar je legitimiralo zahteve po obnovitvi avstrijske države v predvojnih mejah. Moskovska deklaracija (1943) je namreč jasno postavila zahtevo, da se mora Avstrija, če naj upraviči "častni naslov" prve žrtve nacizma, izkazati z učinkovitim odporom proti okupatorju. Človek ne ve, kaj naj si misli. Ali gre za šarlatansko neobveščenost, neznanje, ali za umazano zaroto molka. Toliko bolj, ker uradna Avstrija to dejstvo priznava. Kdor je kdaj obiskal dunajski vojnozgodovinski muzej, se je lahko na lastne oči prepričal o dejstvu, da je slovenski koroški partizanski boj edini učinkoviti protinacistični odpor znotraj Avstrije. Še več, tam, znotraj uradne avstrijske državne institucije sredi glavnega mesta Dunaja se ponosno blešči razstavljeni slovenski tisk, časopisi, učbeniki, pesmarice koroških partizanov. Sramotno (preračunljivo?) ignoranco slovenskih medijev in tudi slovenske vlade in diplomacije je povsem razgalil letošnji slavnostni govor podpredsednice avstrijskega parlamenta na Ljubelju. Magistra Barbara Prammer je povedala: "Prinašam vam pozdrave s spominske svečanosti Avstrijskega Mauthausen komiteja s severne strani Ljubelja, kjer sem pravkar govorila v spomin žrtvam. Kot Druga predsednica Državnega zbora Avstrijskega parlamenta se vam hočem tudi osebno zahvaliti, da že toliko let skrbite za to, da tukajšnje podružnično taborišče Mauthausna ne tone v pozabo, da neutrudno spominjate na tiste, ki so se uprli nacizmu, ki so se borili proti nacističnemu barbarstvu in se borili za svobodo. Antifašistkam in antifašistom, partizankam in partizanom hočem izraziti svoje spoštovanje. Tem pogumnim ženskam in moškim bi se na tem mestu rada zahvalila. Ko je bilo v Avstriji treba dokazati lastni prispevek k osvoboditvi, so uveljavili vašo borbo, saj je bil skorajda edini oboroženi boj. Da se mora slovenska manjšina na Koroškem še danes boriti za svoje v ustavi zagotovljene pravice, kot to očitno prikazuje prepir okrog postavitve dvojezičnih krajevnih napisov, je značilen izraz avstrijske pozabljivosti, če gre za posledice iz nacistične zgodovine. Vendar zgodovinska odgovornost ne sme nikdar preteči, obdelava nacističnih zločinov pa že sploh ne. Pod to preteklost nikdar ne smemo potegniti črte. Zahvaljujem se vam za pozornost." Nepoučenim: Odstavek Moskovske deklaracije, ki zadeva Avstrijo, se glasi: Austria is reminded, however that she has a responsibility, which she cannot evade, for participation in the war at the side of Hitlerite Germany, and that in the final settlement account will inevitably be taken of her own contribution to her liberation. Za konec ni mogoče molčati. Določila znamenitega 7. člena državne pogodbe so manj kot nič. Avstrija, če hoče veljati za dostojno državo, ki se zaveda svojih korenin, bi morala etnični skupnosti, na kateri stoji in pade njena identiteta, dodeliti še mnogo več, kot le pravico, da ponekod sme uporabljati mateirnščino in da se tu in tam sme pokazati kakšno pristno, prvotno poimenovanje kraja. In slovenska politika bi se končno enkrat lahko postavila na zadnje noge. Za medijsko srenjo se pa itak ne spodobi, če caplja za politiko. Andrej Lenarčič poslanec prvega sklica Prispevek poslan iz Finske: M. Smolej Peta knjiga Toneta Jakšeta Podpis k fotografiji: Tone Jakše (drugi z desne) na novinarski konferenci ob predstavitvi svoje zadnje knjige Tak je bil naš čas. —, v v Tone Jakše iz Škrjanč pri Novem mestu je 14 let živel in delal na Švedskem. Kot slavist in knjižničar po izobrazbi se je poleg redne zaposlitve trudil, da bi slovenski jezik ohranjal in v razširjal tudi daleč od domovine, na evropskem severu. Poleg tega, da je na Švedskem poučeval slovenščino, je bil tudi prvi urednik Našega glasa, glasila slovenskih društev na v Švedskem, v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pa je pričel še s slovenskimi oddajami na švedskem radiu. Po vrnitvi v domovino leta 1980 je bil novinar pri Dolenjskem listu v Novem mestu, sedaj pa je invalidsko upokojen. Da bi se njegovo pisanje v lepem in jasnem, tudi literarnem jeziku, podanem z občutkom, ki plemeniti vsebino pisanja, ohranilo trajnejše kot zgolj v časopisu, je Jakše pred desetletjem izdal prvo knjigo Dolenjski obrazi. Potem je izdal še štiri, zadnja, ki ji je dal naslov Tak je bil naš čas, pa je zagledala luč sveta letošnje poletje. V njej je na 200 straneh predstavljenih 43 zanimivih življenjskih zgodb starejših ljudi. Tako kot ostale knjige, razen prve, je tudi tokratna izšla v samozaložbi v 700 izvodih in je bogato likovno opremljena z barvnimi slikami novomeških slikarjev Danje Bajc, Franca Železnika in Marije Prah. Jakšetova knjiga Tak je bil naš čas je pravzaprav nadaljevanje njegovih prvih treh knjig Dolenjski obrazi, Naše korenine in Iz takih korenin, vse skupaj pa je avtor združil v knjižno zbirko zgodb iz minulega stoletja s skupnim naslovom Drobci iz naše preteklosti. Za kako monumentalno delo gre, pove že podatek, da je v štirih knjigah na 1.578 straneh zbral pripovedi 565 ljudi z območja, ki ga »pokriva« Dolenjski list, kjer jih je objavljal kot novinar. V zapisih se je dotaknil vsega, kar je naše ljudi doletelo v prejšnjem stoletju: prve svetovne vojne, izseljenstva, partizanstva, domobranstva, povojnih pobojev in osamosvojitve. Da zna biti Tone Jakše tudi dober literat in ne le novinar, pa je dokazal z romanom Poti iz sanj, ki je izšel pred poltretjim letom. Gre za daljše pripovedno delo, v katerem opisuje resnično dogajanje, ki pa ga je leposlovna zvrst nekoliko odmaknila od v konkretnosti. Rdeča nit romana je Jakšetovo dolgoletno bivanje na Švedskem in zgodbe, ki jih je spoznal v pogovorih s preprostimi dolenjskimi, belokranjskimi in posavskimi ljudmi, ko je delal kot novinar, a jih doslej ni uspel obelodaniti. Predvsem pa prinaša knjiga nekaj novih pogledov na pojave, ki so jim doslej dajali premalo poudarka, kot so vprašanje slovenskih fantov, ki so bili mobilizirani v nemško vojsko, ter starodobno in novodobno slovensko izseljenstvo. Novice nyheteR PREGLED DOMAČIH DOGODKOV 'OD PETKA DO PETKA' IZ ŽIVLJENJA CERKVE NA SLOVENSKEM V mariborski stolnici Svetega Janeza Krstnika je bila danes teden razglasitev mariborske nadškofije in metropolije ter umestitev prvega mariborskega nadškofa in metropolita Franca Krambergerja. Po molitvi za Slomškovo kanonizacijo je sledilo slovesno bogoslužje, ki ga je vodil apostolski nuncij v Sloveniji Santos Abril y Castello. V svojem nagovoru je spomnil na ustanovitev novih škofij ter poudaril, da je namen vseh teh sprememb, da bi vzpodbudili ponovni zagon krščanskega življenja v slovenskem človeku. Ob koncu slovesnosti se je nadškof Kramberger zahvalil vsem, ki so pripomogli, da je do razglasitve nove mariborske nadškofije prišlo. Slovenski bratje kapucini so v soboto, 23. septembra, na praznik svetega patra Pija, praznovali 400-letnico navzočnosti kapucinov v Sloveniji in 300-letnico samostana v v v Skofji Loki. Sveto mašo je v cerkvi svete Ane v Skofji Loki ob somaševanju kapucinov vodil ljubljanski nadškof Alojz Uran. V nekdanjem Andrejevem domu v Mozirju je v soboto, 23. septembra, celjski škof Anton Stres blagoslovil Materinski dom Škofijske Karitas Maribor. Stavbo je v namen karitativne dejavnosti mariborski Karitas odstopila župnija Mozirje. Dom je namenjen materam in njihovim otrokom v stiski. Vanj pa se lahko zateče 6 do 7 mater z otroki. v Slomškov dan na Ponikvi pri Šentjurju je letos potekal v soboto, 23. septembra, pod geslom Učimo se živeti v skupnosti. Dopoldne so tam podelili Slomškova priznanja za predano in zavzeto delo na področju vzgoje in izobraževanja ter uveljavitve Društva katoliških pedagogov Slovenije. Za področje srednjega šolstva sta ga prejela Justin Stanovnik in Marjeta Brence, za aktivno delo na ostalih vzgojno-izobraževalnih področjih pa Lojze Bratina. Popoldne pa je bila na Slomu potekala dramatizacija Slomškove zgodbe Človeški udi se upro. DRUGE SLOVENSKE NOVICE Predstavniki komisije vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč so 25. septembra na novinarski konferenci predstavili dosedanje delo komisije in informacije o še enem prikritem grobišču v Kočevskem Rogu. Gre za grobišče v Breznu pri Konfinu, kjer so jamarji v prvi polovici avgusta iz jame potegnili okoli 25 kubičnih metrov skal, lesa in blata. S tem so prišli do dna brezna, ki ga pokrivajo posmrtni ostanki umorjenih vojnih ujetnikov, ranjencev, bolnikov in invalidov. Gre za 88 žrtev, ki so bile junija 1945 odpeljane iz centralnih zaporov. Vodja preiskave povojnih pobojev Pavel Jamnik je za naš radio povedal, da bo posmrtne ostanke možno tudi identificirati. V Portorožu je v četrtek in petek potekal eden največjih mednarodnih dogodkov v Sloveniji - neformalno zasedanje obrambnih ministrov Nata. Udeležuje se ga 570 ljudi iz 26-ih držav. Prvi dan so se ministri odločili, da bodo razširili misijo ISAF v Afganistanu na vso državo, torej tudi na nemirni vzhod. Ob robu zasedanja so potekala tudi številna dvostranska srečanja. V petek, ko se je zasedanje sklenilo s formalnim srečanjem Nato -Rusija, je v Portorož prispel tudi predsednik vlade Janez Janša. Slovenija je 25. septembra prevzela predsedovanje Svetu guvernerjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo za mandatno obdobje 2006-2007. Predsedoval mu bo vodja slovenske delegacije pri agenciji, veleposlanik na Dunaju Ernest Petrič. Njegova naloga je v prvi vrsti skrbeti, da se sprejema potrebne odločitve, in zagotoviti normalno delovanje agencije. 61. Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku se je udeležil slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. 25. septembra je nastopil tudi s svojim govorom, v katerem je poudarjal vlogo malih držav. Rupel je imel v Ameriki tudi več dvostranskih srečanj tako v okviru EU in zveze NATO in tri predavanja na univerzah. Romunija in Bolgarija sta v zadnjih mesecih dosegli tolikšen napredek, da sta v Evropsko unijo sposobni vstopiti 1. januarja 2007, je 26. septembra sporočila Evropska komisija. Komisar za širitev Olli Rehn je dejal, da je naslednja na vrsti Hrvaška. To bi se po njegovem lahko zgodilo že do konca tega desetletja. Evropski parlament pa je 25. septembra začel drugo septembrsko zasedanje v Strasbourgu, na katerem so največ pozornosti posvetil nadaljnjim širitvam Evropske unije. Ob začetku srečanja je poslanka Ljudmila Novak kot predstavnica stranke Nove Slovenije kolegom poslancem predstavila mejni spor med Slovenijo in Hrvaško. Evropski poslanec Mihael Brejc pa se je zavzel za čim prejšnji vstop Slovenije v schengensko območje. Pri tem je izpostavil možnost, da bi se naša država najprej prehodno vključila v schengenski informacijski sistem prve stopnje, ob vzpostavitvi najnovejše različice sistema pa v slednjega. Brejc se je sicer sestal z evropskim komisarjem za notranje zadeve Francom Frattinijem, ki mu je potrdil, da je trenutno le Slovenija pripravljena na vstop v schengensko območje. Slovenski finančni minister Andrej Bajuk je med kandidati za Evropejca leta, to je za nagrado, ki jo vsako leto po izboru bralcev podeljuje bruseljski tednik o evropskih zadevah European Voice. Minister Bajuk je za nagrado predlagan zato, ker je Sloveniji kot prvi novi članici Evropske unije uspel zagotoviti zeleno luč za vstop v evro. Skupaj je kandidatov v vseh kategorijah 50, deset naslovov pa bo časnik podelil 28. novembra. Cene blaga in storitev, ki jih ob uvedbi evra v Sloveniji nadzira Zveza potrošnikov Slovenije, so med majem in avgustom ostale večinoma nespremenjene. "Večjih podražitev še nismo ugotovili, vendar to ne pomeni, da se bo ta trend obdržal," je povedala predsednice zveze Breda Kutin. Kot je pojasnila, to sklepajo iz napovedi o zvišanju cen kruha, že vse od začetka leta pa se vztrajno dražijo parkirnine. V Portorožu je ta teden potekala druga Slovenska nepremičninska konferenca, ki jo že tradicionalno prireja podjetje Planet GV iz Ljubljane. Na njej so se zbrali predstavniki nepremičninskih agencij, investitorji, upravniki, predstavniki gradbenih podjetij, arhitekti, urbanisti, predstavniki državnih organov in mnogi drugi. Razpravljali so o zakonodajnih in davčnih novostih na področju nepremičnin, nepremičninah v sodni praksi, novogradnjah, vplivu evra in drugem. Kako bo s cenami nepremičnin v prihodnje, je po konferenci povzela direktorica Planeta GV Daniela Brečko. Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jure Zupan je ta teden natančneje predstavil, kako lahko podjetja uveljavljajo 20-odstotne davčne olajšave za vlaganje v raziskave in razvoj. Tudi za naš radio je pojasnil, kaj to pomeni. Vlada je v četrtek sprejela predlog sprememb proračuna za prihodnje leto ter predlog proračuna za leto 2008. Proračunski primanjkljaj se bo prihodnje leto znižal na 77,3 milijarde tolarjev. V letu pozneje pa vlada pričakuje za 73,5 milijarde tolarjev več odhodkov kot prihodkov. Vlada je sprejela tudi jesensko napoved gospodarskih gibanj, v kateri je Urad za makroekonomske analize in razvoj Sloveniji za letos napovedal višjo gospodarsko rast in višjo inflacijo. Gospodarska rast bo tako letos po napovedih znašala 4,7 odstotka, kar je 0,5 odstotne točke več, kot je Urad napovedal spomladi. Povprečna letna inflacija naj bi znašala 2,7 odstotka in bo spomladanske napovedi presegla za 0,6 odstotne točke. Poslanke in poslanci so ta teden na rednem septembrskem zasedanju sprejeli novelo zakona o socialnem varstvu, ki poostruje nadzor sistema dodeljevanja denarnih socialnih pomoči. Novela določa, da prejemnik denarne socialne pomoči, ki je brezposeln, za šest mesecev izgubi pravico do pomoči, če zavrne vsakršno, tudi humanitarno delo. Sprejeli so še novelo zakona o varnosti cestnega prometa. Ta predvideva, da se bo prvi tehnični pregled za motorna vozila opravil štiri leta po prvi registraciji, nato pa šesto in osmo leto ter v nadaljevanju vsako leto. Brez glasu nasprotovanja so odločili, da sta vladna predloga zakona o javnem naročanju in zakona o javno-zasebnem partnerstvu primerna za nadaljnjo obravnavo. Sprejeli pa so tudi zakon o vinu, po katerem bodo v Sloveniji tri vinorodne dežele. Skupina poslancev LDS je ob prvi obletnici referenduma zakona o RTV Slovenija v parlamentarno proceduro vložila interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za kulturo Vaska Simonitija. Ključni razlog za to potezo je prav sprejem zakona, glede katerega naj bi bile prelomljene vse ministrove obljube, Slovenija je dobila vladno televizijo, RTVS pa je podrejena aktualnim potrebam vladajoče koalicije, je nekatere razloge na novinarski konferenci naštel vodja največje opozicijske poslanske skupine Anton Rop. Programski svet RTV Slovenija je 26. septembra dal soglasje k novemu statutu. Pristojnosti generalnega direktorja bodo po novem statutu širše. Združuje poslovno in programsko funkcijo, njegova pooblastila pa bodo večja. Direktorja radia in televizije pa prevzemata tudi poslovno funkcijo. V skladu z novim statutom ima RTV Slovenija tudi varuha pravic gledalcev in poslušalcev. Najboljša slovenska teniška igralka Katarina Srebotnik je 28. septembra končala svoj nastop med posameznicami na turnirju WTA v Luxembourgu. V osmini finala je 25-letno Velenjčanko izločila tri leta mlajša Ukrajinka Aljona Bondarenko. Slovenska namiznoteniška igralka Mateja Pintar, paraolimpijska prvakinja iz Aten, je na svetovnem prvenstvu za invalide v švicarskem Montreauxu osvojila bronasto medaljo v posamični konkurenci v kategoriji 3. Nadškofijski arhiv Maribor je v sredo, 5. julija, v dvorcu Betnava pri Mariboru odprl razstavo ob 130-letnici rojstva lavantinskega škofa Ivana Jožefa Tomažiča. Razstava ponuja vpogled v življenje in delo škofa Tomažiča, ki je v prvi polovici 20. stoletja odločilno vplival na versko, kulturno in politično življenje v takratni Lavantinski škofiji, predhodnici sedanje mariborske metropolije. razstava tomazic 206 V Sloveniji s 1. januarjem 2007 še ne bomo dobili novega davka na nepremičnine, kot so doslej napovedovali predstavniki finančnega ministrstva. Minister za finance Andrej Bajuk je v četrtek povedal, da bi ga lahko najprej uvedli leta 2008. Vlada sicer namerava davek na nepremičnine uvesti namesto sedanjega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Da bi lahko novi davek uvedla, pa potrebuje popolne evidence nepremičnin ter podatke o njihovi tržni vrednosti, ki bo veljala kot osnova za obdavčitev. S tem namenom je v maju že začel veljati zakon o evidentiranju nepremičnin, s katerim se bo vzpostavilo enoten register nepremičnin v državi, nekaj dni pozneje pa še zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin. v Število prihodov in odhodov potnikov v enem letu je na letališču Ljubljana v letu 2004 prvič preseglo milijon, lani pa se je promet potnikov povečal še za dodatnih 16 odstotkov na nekaj več kot 1,2 milijona potnikov. Na letališču Maribor pa je bil promet potnikov leta 2005 s 16.471 potniki za kar 165 odstotkov večji kot leto poprej, kažejo podatki Statističnega urada. V razstavišču KIC v Ljubljani so v torek, 4. julija, odprli razstavo z naslovom Ljubljana: križišče v svet - množično izseljevanje Slovencev v Ameriko. Na razstavi je na ogled arhivsko gradivo iz javnih in zasebnih zbirk, izseljenska pisma, razglednice ter časopisni oglasi za ladijske družbe, ki pričajo o izseljevanju Slovencev v Ameriko med letoma 1890 in 1930, je za Slovensko tiskovno agencijo povedal avtor razstave Marjan Drnovšek. V Narodni galeriji v Ljubljani so v četrtek, 6. julija, odprli razstavo Mojstrovine iz Siene. Gre za letošnji osrednji dogodek omenjene galerije. Na njem si lahko ogledamo dela, ki so nastala v obdobju od gotike do renesanse. V Zavodu svetega Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano so od 5. julija naprej na ogled likovna dela Ivana Korošca. Je eden redkih, ki je preživel Teharje, kasneje je odšel v Argentino, odkoder se je pred nekaj leti vrnil. Slike so predvsem krajine naslikane v realističnem slogu. V Slovenskem etnografskem muzeju so 6. julija odprli gostujočo zamejsko fotografsko razstavo iz Benečije z naslovom Dialog preteklosti in sedanjosti v obrazih ljudi pod Matajurjem. V počastitev 15. obletnice osamosvojitve Slovenije so v Arhivu Republike Slovenije v Ljubljani v četrtek odprli razstavo Jane Valenčič in Mihe Dobrina z naslovom Slovenci v Londonu 1991-1994 in podnaslovom Kronika delovanja civilne družbe v času osamosvajanja - Slovenski krizni center in glasilo Slovenian Newsletter. Razstava dokumentira civilnodružbeno gibanje v času krize in po njej. Druge slovenske novice: 06. 08. 2006 Predsednik državnega zbora France Cukjati je 3. avgusta podpisal akt o razpisu rednih volitev v občinske svete in rednih volitev županov, ki bodo potekale 22. oktobra. Roki za volilna opravila začnejo teči 21. avgusta. V izjavi je predsednik parlamenta državljane pozval k čim večji udeležbi, posebej pa je h kandidiranju pozval državljanke. France Cukjati je še pojasnil, da je bil 22. oktober izbran zato, ker nedavno ustanovljene občine potrebujejo nekaj več časa za pripravo volitev. Premier Janez Janša je 31. julija nanizal dosežke v letošnjem letu. Kot najpomembnejšega je izpostavil sprejem države v območje evra. Za jesen pa je napovedal sprejetje ustrezne davčne zakonodaje. Jeseni bo Slovenija intenzivno nadaljevala tudi priprave na predsedovanje Evropski uniji, ki ga bo prevzela v prvi polovici leta 2008. Prav tako bo jesen zaznamovala razprava o nekaterih dolgoročnih projektih. Med številnimi projekti je Janša poudaril predvsem modernizacijo železnice, naložbe v energetski sektor in državne ceste, vlagati pa je treba tudi v znanje. V Sloveniji se je 18. julija mudil potomec srbske kraljeve dinastije Karadjordjevič, princ Aleksander Karadjordjevič. Sprejela sta ga gostitelj, slovenski predsednik Janez Drnovšek in ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran, prvič pa je obiskal posestvo Brdo pri Kranju, ki je nekdaj skupaj z nekaterimi drugimi objekti v Sloveniji pripadal srbski kraljevi družini. Konec julija pa sta se v Sloveniji mudila predsednik sveta ruske federacije Sergej Mironov in predsednik Evropskega parlamenta Josep Borrell. Udeležila sta se slovesnosti ob 90-letnici ruske kapelice pod Vršičem, ki je potekala 30. julija in kjer v je bil slavnostni govornik premier Janez Janša. Že v soboto, 29. julija, je v Kranjski Gori potekalo ekumensko bogoslužje. Vodil ga je kardinal Špidlik, udeležila sta se ga tudi ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik in stalni član sinoda pravoslavne cerkve, metropolit Filaret. Vrstni red časnikov, ki jih bralci najraje vzamejo v roke, ostaja isti kot v drugem poletju lani. Najbolj brani dnevnik ostajajo Slovenske novice, ki jih dnevno v povprečju bere 20,1 odstotka bralcev, na drugem mestu je Delo z 11,4 odstotka, sledi Dnevnik z 9,8 odstotka bralcev. Med tedniki je najbolj priljubljen Nedeljski dnevnik z dobro četrtino bralcev - to je 430 tisoč, Družina je na petem mestu z 7,9 odstotka bralcev, torej 135 tisoč. Med mesečniki bralci najraje posežejo po Ognjišču (13,9 odstotka bralcev, doseg 237.000). Slovenci najraje poslušajo drugi program Radia Slovenija - ima 278 tisoč poslušalcev, kar je 13,6 odstotka, sledi mu prvi program Radia Slovenija, Radio Ognjišče je na šestem mestu s 56 tisoč poslušalci, kar predstavlja 3,3 odstotka. Kultura. Na Ljubljanskem gradu so 2. avgusta odkrili obnovljeno sončno uro kiparja Bojana Frantarja. Pod Tivolskim gradom pa so odprli obnovljen vodnjak s kipcem dečka z ribo iz leta 1870. Arheologi so na najdišču Popava pri vasi Lipovci v bližini Murske Sobote med zaščitnimi izkopavanji na trasi avtoceste odkrili ostanke poselitve iz bakrene dobe (okrog 3800 pred Kristusom). Ob prenovi Graščine v Radovljici so odkrili dragocene najdbe, ki bodo obogatile umetnostno podobo Radovljice in celotne baročne arhitekture. Najdragocenejša najdba je odkritje baročnega štukaturnega okrasa. Na 4. mednarodnem tekmovanju otroških in mladinskih knjig Na metuljevih in labodovih krilih, ki je potekalo v mestu Schwanenstadt v Zgornji Avstriji, so slovenski udeleženci prejeli dve nagradi in dve priznanji. V Cankarjevem domu so sredi julija začeli obsežno prenovo, ki bo letos in v letu 2007 precej spremenila izgled drugega preddverja in Kluba CD, predvidena pa je tudi nadzidava četrtega nadstropja. Mešana pevska skupina KD dr. France Prešeren Žirovnica Breznica, ki se je kot edina predstavnica Slovenije udeležila olimpiade pevskih skupin in zborov v Xianmenu na Kitajskem, je v kategoriji ljudskih pesmi zasedla tretje mesto. v _ Šport. Letošnjo kolesarsko dirko po Franciji je Tadej Valjavec končal na 17. mestu, to pa je tudi najboljša uvrstitev kakšnega Slovenca na najprestižnejši večdnevni kolesarski preizkušnji. Slovenska teniška reprezentanca si zagotovila obstanek v drugi evroafriški skupini Davisovega pokala. Na ženskem teniškem turnirju WTA v Cincinnatiju je najboljša slovenska igralka Katarina Srebotnik prišla do finala, Rusinja Vera Zvonareva ji je preprečila osvojiti peto posamično turnirsko zmago serije WTA v karieri. Slovenska strelska reprezentanca je na svetovnem prvenstvu za invalide v švicarskem Sargansu osvojila dve medalji. Franc Pinter je osvojil bron v najtežji strelski disciplini, trojnem položaju z malokalibrsko puško in srebro v disciplini padajoče tarče. Škofjeločanka Brigita Langerholc je na atletski veliki nagradi v Helsinkih na Finskem v teku na 800 metrov zasedla tretje mesto s časom 1:59,65; to je zanjo prvi čas pod dvema minutama v zadnjih treh sezonah. Vse objave pod rubriko »Novice« so povzete iz Radia Ognjišče, avgust, september, 2006 Izbor: -stina Dikten Sommarens dikt har skrivits av Annie Karlin, 10 šr, Asmundtorp Landskrona, 2005 Annie Karlin Informativno GLASILO Informationsblade t Slovenska zveza / Slovenska riksförbundet i Sverige Box 237, 261 23 LANDSKRONA Telefax: 0457-771 85 / 031-52 82 96 Fredsednik/Qrdiör: Ciril M Stopar, Tajnik/Sekr: Marjana Ratajc } ■ ■ I ■ SKD FRANCE PREŠEREN ?! ^.J, ' -Box 5271 ' KK SLOVENIJA c/o Rudolf Uršič Norregata 9, 633 46 Eskilstuna preds.: Rudolf-Uršič, 016-14 45 49 IVAN CANKAR Box 4009 ■ ^ ' i 330 ^0 Smalandsstenar ^ ' ■ Preds.: Branko Jenko, 0371-303 15 , ■ t- -V SD SIMON Scheelegatan-7 731 32 Köping Preds.: Alojz Macuh, 0221- ■ ■ -i't KD SLOVENIJA Vallmovägen 10-. 293 34 Olofström ■ Preds.: CirirM. Stopar,-i457-77r 85 ^ ^ 402 25 Göteborg SLOVENSKI DOM Parkgatan 14 411 38 Göteborg Preds.: Jože Zupančič,"-031-98 1 I ■ I I r SLOV./ŠVEDSKO ' DRUŠ c/o Barač, Paarpsv 37 256 69 Helsingborg J " _ Preds.: Milka Barač,-042-' Veleposlaništvo Rep. Slovekije^ styrmansgatan 4, ~ "" 114 54-Stockhol 08-545 65 885/6 Fax 08 662 92 74 f-pošta:,vsi@ Ladislav Lomšek, 031-46 26 87 I SKD PLANIKA j p V:a Hindbyvagen'18 , 1 ' ' 14 58 Malmo , , ' ^¡fi ' anka Franceus, 040-49 43 85 ^ I " h J ' , ' SD LIPA BOX 649 j261 25 Landskrona i , LAzukič Andrej, 042-702 ' 69 C .■ ■ SLoVEnSko društvo v sthlM BOX ' / J01 36 Stockholm ° " avel Zavrel, 08-85 72 59 vVsK Q DRUŠTVO QRFEUM encek-Budja, Hantverkarg 50 ¡^261.i52 Landskrona Budja, '0418-269 2 6 ^slovenska KATOL. MISIJA .1 _ Parkgatan 14 38 Göteborg 'izVone Podvinski, 031-711 54 2L - ^ 1000 Ljubljana, Slovenija +386) 01-300 02 70 " ' Tisk/ Tryckeri: Tryckhuset; CQMAR-PRINT AB, Landskrona f ' ^^^.Ckt^JW^cHAl-I^ABiLiCdr-