Dva izposojena Nemca. Zoper slo^enake narodne terjat^e, kakor jih je dr. Vošnjak drža^nemu zboru naja^il, ni go^oril nebeden pra^i Nemec. Pra^i Nemci ao jih še zago^arjali, to pa jako krepko, namreS plem. 7itez Scbneid in knez Alojzij Liecbtenstein. Tako jasna pra^ica je na uasej strani. Zoper nas zarotila in zglasila je ae lastna alo^euska kri, namre8 mariboraki ad^okat g. dr. Ducbatsch in dunajski ad^okat a celjaki rojak in poalanec g. dr. Forreger. Obad^a eta rodom Slo7enca. Eajti Forregerje^i 80 se nekdaj nazivljali dobro alo^enski: Podrekarji. Sedaj sta obad^a nemškutarja, in blap6ujeta Nemcem. Toda njuno hlap8e7anje ni kaj iz^rstno. Rea, ako spodnje-štajerski Nemci in nemakutarji nimajo spretnejših zag07orniko7, potem žalo8tna jim majka. Ti d^e duše^ni re7i jib ne apra^ite 7e6 na konja nazaj. Forregger je na primer 7 drža^nem zboru tako dolgočasno otrobe 7ezal, da je 78e bežalo iz d^orane. Ve8 njeg07 go^or ni bil druga, nego .,nemška kultura" in zopet nnemška kultura". On je freimaurer in damnijanec ter je 78aj tukaj dosledno mislil rekoč, da so Nenici zaiad svoje nnemake kulture" uže po naturi odlo8eni, da požer6 slabse Slo^ence. Lepa h^ala! Ako ponem8encmu Forreggerju ugaja 7 nemškem žrelu čepeti, 8lobodno mu! Ostalim Slo^encem ni 7olja iti za njim. G. dr. Ducbatsch je pa se tako obnašal in govoril 7 državnem zboru, da je 7zbudil silno ne^oljo, ker je go^oiil ,,strastno, nedostojno, pamfletski (kakor je bilo ,,Slo7. Narodu" telegrafirano)". Bil je silno ardit, toda 7 srditosti je se botel režati in z burkami Slo^ence sinešiti. Ploskali so mu najbolj uem8urski pristaai: Earneri, Rechbauer, Pauer, deanica je ob kouci sikala. Takšen akandal pouziočil je zago7ornik nemčurje7 g. dr. Ducbatscb. Clo7ek, ki bere njeg07 go7or po stenografičnem zapisniku, misli nehote, da je go^oinik nara^nost doael iz dunajskega ,,wuistel-praterjau kder se ga jc nekaj buik kakšnega npojaceljna" prejelo. No, iu kaj je go7oril? Pra7 za pra7 na pamet ni go7oril, ampak predčital. kakor nam eden izmed našib poslance7 piae. Spretni gO7orniki 78i le na pamet govoie1. Menda je se bal, da ga nebi pomnež zapustil. Splob jc pa blizu isto piež^eka^al, kar je 7 Mariboru go^oril, le mnogo bolj neotesano, suro^o in robato. Sloveucem je očital neko ,,ljubljansko maaino" ki izdeluje nove besede, ter ruščino in srbš8ino rabi, priporoče^al nam ,,Tagespošto". (Ta e^angelij sodi le za možgane, kakoršnih ima dr. Ducbatach), b^aliaal mestno ,,inteligenco" (pamet) 7 Mariboru, Celji, Laškera in Ptuji, zasramo^al baiona Maksa Rasta ieko8, naj ga Slo^enci prizuamo za 8a8tucga katoličana iu 8astuega Slo7enca (No, tako bedasto baron Rast goto^o nebi zago7arjal nas, kakor g. D. Neiuce), se norceval nad našo dubovšnico, 8e8 da se 7 njo 7ar8no posajajo rejenci raznih ,,Boromeen, Viktorineen in Maximilianeen". (Oj, kako kraano je g. D. 6e7a nemačina!), zatrepetal za mir in sloznost nied učenci, po^darjal požitvo^alnost mariborskih Nemcev (Gimuazijo so jezuiti ustano^ili s 45000 fl. katere je sporo8il jezuit grof Purgstall) zaniče^al poslance: Schneida, Hermana, barona Goedelna, 8eš, da so nam ,,SIo7enci iz dobrote" (Gefalligkeits — Slo7encn,) se rogal splob poslancem našini, da baje mešnikom 7odo na raliu apravljajo, in naposled 7sem Slovencem, da posedajo aaaio pedeuj zemlje od Kraaa do Drave (SI07. gorice so g. Ducbatacbu menda uže: ,,Urgenuanieu"), da se dajejo mešnikoin za nos voditi (dr. Ducbatscb je lani 7 volit7eu8kej sili po 86. oo. franciškane poslal, da so ga ali volit) ter da so sedaj, ko Čebi in Poljaci z mogo8nimi ladijami jadrajo uaprej, tndi avoje oreho^e Iua8ine spustili ua morje. Re^no roganje! Za takšno ,,inteligenco", kakorano je torej g. dr. Ducliatscb 7 drža^neuiu zboru kazal, zra7en g. dr. Forreggeija nam Slovencem res ni treba biti žal. Slobodno jo pri^oačimo — nemcurjem! Da bi pa bil Maribor od pr7e do slednje duše nemšk, kdo more to re8i?