Štev 225.
Trst, v torek 13. avgusta 1912
Tečaj XXXVII.
IZHAJA VSAK DAN
iodl tb nedeljah In praznikih ob 5., «b ponedeljkih ob 9. zjutraj Ptiamične fitev. se prodajajo po 3 nvfi. (6stot.) v mnogih icbakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nubrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdov-IčJoi, Dornbergrn itd. ZuRtnrele Ste*, po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v široko.nti 1 fcolone. CE.NK: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SO -st mm Za oglase v t-kstn lista do 5 vrst 20 K. vsaka *«jl*ijua vrsta K Z. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-,&anj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave Edinosti". — Plačuje se izključno le cpravi „Edinosti". P»**JjHw In toJljtvo v Trstu.
Glasilo političnega druitva „Edinost" za Primorsko.
.F išilUBii jI
NAROČNINA ZNAŠA
m celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece OK;u*»-
roibe brez doposlane naročnine, se uprava ne oiira.
u a«4*lj«k* lilujt „KJ>lMOSTX" «taw: mm Uto Kron 5-30, m« pol I*t* Kron 2 OO.
Yal dopisi naj se podiljajo na uredništvo lista. Nefraakv-
▼ana pisma ao bo sprejemaj« In rokopisi so ne vraiajo.
Naročnino, oglase in reklamacije jo pošiljati na upravo Usta.
UREDNIŠTVO: ulic« Giorgio Galattl 20 (Narodni doa). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnih konsorcij lista „Edinost*. - Natisnila Tiskarna ,E<fcno#»\ vpisana zadrnga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
Giorgio Galatti štev.-20. Pottno-hranllnKnl ra«un Itev. 841-652. TELFFOPI It. tl-57.
BRZOJRUNE VESTI.
Razglasitev razsodbe vjukićevem procesu.
ZAGREB 12. Dolgo pred začetkom današnje, sklepne razprave, na kateri se je razglasila razsodba, je bil trg pred sodiščem nabito poln zbranega občinstva. Z'injskega trg in vse sosedne uli« so bile polne ljudstva. Tiscči zavednih Hrvatov so stali pred sodiščem in čakali na izid razsodbe. Polic ja Je razvila ves svoj aparet, da prepreči demonsfracije. Le kdor se je mogel izkazati z vstopnico, je smel vstopiti v ju-stično poslopje.
Ob pol 11 se |e dogodil na Zrinjskega trgu značilen intermezzo. Štiri meščanske dame so stale med občinstvom s Krasnimi Šopki v rokah. Policija je dame obkolila, jih aretirala in odpeljala na komisarijat, kjer so jih vzeli na zapisnik.
Pet minut pred 11 so prišli v dvorano obtoženci, zadnji Jukfć z rudečim klinčkom v gumbnici, spremljan od dveh orožnikov in zapornega stražnika Stiploška. Ko je vstopil v dvorano, jezaklical: „Živela združena Hrvatska, Srbija in Slovenija !" Stražnik Stiplošek |e hotel odstraniti Jukića iz dvorane, ali ta je stekel k zatožni klopi in se je je krčevito držal, rekoč: Jaz ostanem tu, imam pravico do tega mesta! Tudi ostali obtoženci so klicali: „Pustite Juk'ća tu!" Tudi nekateri poslušalci so zahtevali, da ostane Jukić v dvorani.
Branitelj dr. Prebeg je hitel iz dvorane iskat predsednika. Ta je prišel in rekel Ju-kiću, da ostane tu, če bode miren.
Med čitanjem razsodbe je Jukić prekinil čitanje z raznimi vskliki. Pri besedah: „Obtoženci Cvijić, Bublić, Neidhardt in Cesarec so dali povod k atentatu- Je zakričal Jukić : „Čuvaj je dal povod!" Pri besedah: „. . . Čuvaja umoriti", je vskliknil: „Tako je I* Pri besedah: „. . . obtoženci so pomagali Jukiću", je ta vskliknil: „Ni res, sam sem bil!"
Predsednik da povelje, naj odpeljejo Jukića iz dvorane. Branitelj dr. Prebeg: Jukić, bodite miren!
Predsednik : „Če bodete mirni, potem ostanete lahko tu !u
Utemeljevanje razsodbe je enako sestavljeno, kakor obtožnica, ter se nanaša na policijski zapisnik.
Pri besedah : „. . . Cesarec je vedel za atentat, pa ga ni naznanil", je vskliknil Jukić: Ves Zagreb je vedel za atentat." Ko so bile prečltane besede: „. . . če ne bi bilo revolverja" ... Je rekel Jukić, „in če ne bi bilo Čuvaja!"
Ko je bilo čitanje razsodbe ob 1140 končano, je vprašal predsednik Jukića, če je vse razumel, je ta vstal in vskliknil v veliki razburjenosti: „Apeliram na hrvatski narod! Živela Hrvatska, smrt tiranom!" Klfct v občinstvu: „Živel Jukić!"
Po končanem čitanju razsodbe so priglasili branitelji ničnostne pritožbe in priziv.
Nato je povzel državni pravdnik dr. Marković besedo in izjavil, da je popolnoma zadovoljen z razsodbo, ter da nima ničesar proti razsodbi. Jukić je vstal in hitel iz dvorane.
Tedaj ostane sodni senat in hoče zapustiti dvorano. Toda v trenotku začno peti
obsojenci narodno: „L;epa naša domovina!" in vse občinstvo pojejo enako.
Mogočno je donela pesem v sodni dve rani, megoče prvič, odkar je bila sezidana. Čufejo se vskliki: „Ž<vela Hrvatska, živel Jukić, smrt tiranom !" Oproščeni obtoženci so bili takoj izpuščeni na svobodo.
Počasi se prazni dvorana, kjer Je bila malo prej izrečena drakonska obsodba nad nadebudno mladino. Nedolžna mladina mora trpeti v ječah vsled nečuvenih razmer v tej nesrečni deželi! — Tudi trg pred sodiščem se prazni in zadobiva vsakdanje lice. V mestu vlada mir.
Tako je končal Jukićev proces. S ponosom lahko gleda Hrvatska na ta čin „Ju-stice". Izpolnil se je izrek, da je poturica hujši od Turčina: Madjarl priznajo zločinca Kovacsa za norca, a Madjaroni obsodijo norca Jukiča na vislice!
Jukićev proces spravlja sedanji režim na Hrvatskem v pravo luč, blamira deželo ia kompromitira monarhijo pred Evropo!
Justilia fundamentum regnerum!
Imenovanja v vojni mornarici.
DUNAJ 12. (Kor.) ,N. F. Presse" poroča : Cesar je imenoval eskadrskega poveljnika, kontreadmirala Karla grofa Lanjusa-Wellenburga — za predsednika tehniškega odbora vojne mornarice, poveljnika momarične akademije kontreadmirala Evgena vit. Chmerlarja, eskaderskim poveljnikom in lnijskega kapitana Riharda vit. Barry poveljnikom momarične akademije; odpustil od službe: Jurja vit. Kirschmayra poveljnika mornaričnega arzenala pridelivši ga istočasno pristaniškemu admiralatu; kontreadmirala Avgusta grofi Lanjusa Wellenburga od prestojništva mornaričnega kontrolnega urada pridelivši ga istočasno mornaričnemu okrajnemu poveljništvu v Trstu; imenoval linijskega kapitana Rudolfa vit Benigai za predstojnika mornaričnega kontrolnega urada in linijskega kapitana Frana Lofierja za poveljnika arzenala vojne mornarice.
Monopoliziranje zavarovalnih družb življenja v Italiji.
RIM 12. (Ag. Štefani) Kralj je sankci-Joniral odredbe glede monopoliziranja zavarovalnih družb življenja. Osnoval se je nad-zorovalni svet, ki je sestavljen tako: predsednik Bonaldo Stringer, ravnatelj italijanske banke; podpredsednik Vincencij Magaldi, generalni ravnatelj v ministrstvu za polje-oelstvo, trgovino in industrijo, nadzorovalni svetniki Anaklet Beneduce, Cierici, Guerra, Paretti, Rosmini in Verardo, ravnatelj sicilijanske banke.
Poincare v Krasnem Selu.
PETROORAD 12. (Petr. brz. ag.) Car Nikolaj je imel danes predpoludne v Kras-noselskem taborišču revijo čet, kateri je prisostvoval tudi francoski ministrski predsednik in minister za unanje stvari Poincare. Po reviji je bil v carskem šotoru obed.
PETROGRAD 12. (Petr. brz. ag.) Ministrski predsednik Poincare je imel popoldne po povrnitvi iz Krasnega sela razgovor z ministerskim predsednikom Sasono-jvom. Zvečer je bila na čast gostu večerja 'pri ministrskem predsedniku Kokovcevu.
Cesar Viljem ne piše memoarov.
KOLIN 12. „Koln. Zeitung« poroča iz Berolina: Že pred dlje časom se je enkrat
PODLISTEK.
Praznik na planinah.
{Otvoritev planinskega „Doma na Vršiču".)
Gospod urednik, ali ste hribolazec? Pa kaj bi izpraševal, saj je dandanes planinec vsak; ki šteje, da je kaj. Torej ste turist. Jaz, žalibože, nisem, zato sem v zadregi, kako bi začel in kako nadaljeval, kar sem si vtepel v glavo. No, nekaj moram popraviti, ker bi drugače budil — nevernost. Tudi jaz sem planinec, ampak — majhen ; recimo šele — učenec, da-si jemljejo moji lasje s čudovito temeljitostjo slovo od — temen? Vendar bolje cozno nego nikoli. Zato t « vendar ne stresajte giave, gospod uredr; , če se Vam ponu,am za vodnika. Ne mi&l -namreč, da bova hodila po bogve kaV h čereh in strminah. Ce se okomotava z ii..-hrbtnskom. oboroživa z okovano palico ;.! celo s cepivom, bi se zgodilo bolj za pa - i rado — in ker se hočeva pokazati, nego iz notranjih iti zunanjih potreb. Saj najini ko-| raki pojdejo lepo složno, po potih, da bi se j skoro vozli z — avtomobilom. Brez šale — z avtomobiom Pozneje bova res malo1 globečje sopia, trdeje klepala l okovano palico in peto, ali verujte — v glavi se nama ne bo zavrtelo, saj naju brani skoro po
vse| peti košato drevje, bukovo in jelovo, ki nama daje tudi prijetno senco. Tega sva seveda vesela, če tudi ne zameriva solnč-nim žarkom, če naju tu pa tam po planjavah in jesah ošinejo s svojimi bodrimi pogledi in iztiskajo dtbele kčplje iz čela. Slava j vsem bogovom, da je tako! Sinoči in skoro ves teden smo vendar trepetali radi vre-jmena, danes pa nas je pozdravilo Jutro, da ti je srce poskakovalo v prsih. Torej je imel prav tisti vremenski prorok, ki je dejal: Vremena bodo Kranjskem se zjasnila ! In Kranjca sva midva danes v dvojnem pomenu besede, ssj korakava iz — Kranjske gore.
No se pravi — Vas, gospod urednik, res nisem zapazil med planinskimi romarji. Da bi ne bili dobili vabila, tega ne verujem, saj smo vendar vse vabili — kar leze ino gre — celo — ministre, pa da bi Vas ne? Pustite izgovore in recite: žal mi je, če je bilo res tako in tako, mea culpa. Mogoče pa, da Vam delam krivico. Saj uredniki pošiljajo tja in sem tudi svoje zastopnike, sami vendar ne morejo biti povsod. C- le taka, pa oprostite. Res sem videl med oboževalci narave lepo četo tržaških Slovencev, to Je — turistov, žal, da sem igral jaz preponlžao ulogo med tistimi, ki so slovesnost organizirali — jaz sem namreč le znamke lepit na vabila! — da bi se mi bit kdo legitimiral kot Vašega preblagorcdja dostojen namestnik. Mogoče Je pa celo, da
v inozemskih listih zatrjevalo, da piše cesar Viljem memoare. Temu nasproti konstatu-jejo od dobro poučene strani, da ni cesar Viljem imel navade pisati dnevnike niti pred svojim nastopom na prestol, niti med svojim vladanjem.
Nemški zastopnik na mikadovem pogrebu.
BEROLIN 12. (Kor.) Na pogrebu Japonskega cesarja bo zastopal nemškega cesarja Vfljema princ Henrik Pruski.
Maroški sultan se odpove.
PARIŠ 12. (Kor.) V današ. min. svetu, je bil odobren dogovor med generalnim rezidentom Lyantayem In sultanom Mulej Ha-fidom, glasom katerega se poslednji odpove maročanskemu prestolu preden odpotuje na Fracosko. Pogoji odpovedi na prestol so bili po prejšnjemu dogovoru urejeni.
PARIZ 12. Naslednik sultanu Mulev Hafilu bo Mulej Jusuf.
Srbsko-bolgaroki dogovor.
BELIGRAD 12. Glede vesti o sklepu srbsko-bolgarskega dogovora izjavljajo v vladnih krogih, da je bila ista formelno de-mentirana. Na drugi strani Je razvidno, da so resni dogodki v Stari Srbiji in Makedoniji predmet izmenjavanja mnenja v Belem-gradu in Sofiji.
Shod katoliSkih Šolskih organizacij.
ATEN 12. Danes zjutraj je bil v sve-čanostni dvorani velik shod katoliških šolskih organizacij. Verski učitelj ravnatelj Ro-senberger iz Paderborna Je proslavljal konfe-sijonelno šolo kakor ideal nemških katolikov. Govorila sta učitelj Weigel in ravnatelj Gorgen o katoliških šolskih družbah. Poročilo osrednjega odbora Je podal grof Troste.
Parna cev počila.
PULA 12 V strojnem oddelku torpedne ladije „Gaea", ki Je zasidrana v vojni luki, je počila včeraj jeklena parna cev. Trije podčastniki so bili ubiti, več je teško ranjenih.
* Osodepolna zmota.
NEW YORK 12. (Kor.) Znani posredovalec za bombaž Callaghan Je, ko se Je vrnil z banketa, ustrelil svojo ženo, ki jo Je imel za ulomilca.
Aviatik ponesrečil.
MACO 12. (Ogr. biro.) Aviatik Josip Toth je padel s svojim aparatom iz vlsočine 28 metrov in se je močno poškodoval. Aparat Je šel na kose.
Panamski kanal.
LONDON 12. (Kor.) „Times" izvajajo v nekem uvodnem članku, da bo Anglija protestirala, ako bi zakonski načrt o panamskem kanalu zadobil zakonsko moč. In ako se diplomaciji ne posreči stvar kako rešit1, bo Anglija predlagala, da se ta slučaj predloži haažkemu razsodišču.
LONDON 12. (Kor.) „Times4 poroča iz Toronta: Kanadski časopisi obeh strank najodločaeje protestirajo proti sklepu ameriškega senata glede zakonskega načrta o panamskem kanalu.
WASCHiNGTON 12. Trgovinska zbornica New Poit News in druge korporacije in središča ladijedelnic protestirajo proti določbi zakonskega načrta o panamskem kanalu, da se v inozemstvu zgrajene ladije pripuste k registraciji v Amer.ki.
Pogreb rudniSkih žrtev v Bochunu.
BOCHUM 12. Danes popoldne so pokopali 110 žrtev rudniške nesreče.
Klanje v Kočani.
SOLUN 12. (Kor.) Skopeljskemu valiju je poverjena izvedba stroge preiskave zadnjih dogodkov v Kočani. S:lunsko prebivalstvo se je začelo pomirjati, ker se niso pripetili no\i nem'ri.
SOFIJA 12. Organizacijski odbor za Končano se je sestavil iz najrglednejših členov vseh strank in objavlja preglas na prebivalstvo Bolgarije, v katerem se isto poživlja, da se opozicijonalne stranke združijo z vladno stranko v prilog protestnim shodom po vsej Bolgariji. Preb valsto mora !enodušno zahtevati vojno s Turčijo. Za ju-| tršnji shod so nameravane velike žalne manifestacije.
TurSko-črnogorski konflikt.
CARIGRAD 12 (Kor.) Turški odposlanec na Cetinjah je poklican v Carigrad, da pojasni, zakaj je brez dovoljenja ostavil črnogorsko prestolnico. Kakor se govori, Je odposlanec že demisijoniraf.
Škoda provzročena po potresu v Turčiji.
CARIGRAD 12. Še vedno prihajajo poročila o škodi povzročeni po potresu. V Baru pri Galipolu se je podrlo 350 hiš. Eno dekle je bilo ubito, šest oseb Je bilo ranjenih. — Potresni sunki dne 10. t. m. so poškodovali več uradov, izlasti poslopja, v katerih imajo sedež ministrstva za finance, uk ia poŠto.
Novo mesto v Sibiriji.
BLAGOVJEŠČNENSK 12. Na mestu, kjer se reka Seja izliva v Amur, so danes na rojstni dan prestolonaslednika Alekseja položili temeljni kamen za novo mesto, ki dobi ime Aleksejev. _
Sofija 12. V Četrtek praznuje bolgarski car Ferdinand petindvajsetlctaico svojega vladanja.
Pariz 12. Za naslednika odstorivšega maroškega sultana Maley Hafida bo lmeno • van princ Jussuf.
Rim 12. „Vita" javlja, da namerava ustanoviti italijanska vlada v Egejskem moi ju mornariško postojanko.
Lizbona 12. V mestu Vedra je prišlo včeraj do krvavega spopada med katoličani — rojallsti in republikanci, v katerem so bile 4 osebe ubite, 17 oseb je bilo pa ranjenih.
London 12. Iz Pekinga javljajo, da izdelava kitajska vlada načrt reforme ločitve zakona. Divji zakon po tem načrtu ne bode dovoljen.
KeČkemet 12. (Kor.) (Ogr. biro) Pri včerajšnji honvedski dirki huzarskega polka št. 8 je en stražmojster tako nesrečno padel, da je pozneje umrl za poškodbami. Tudi več huzarjev se je več ali manj težko poškodovalo.
Belgrad 12. Pred par dnevi je urr.r!a lepa poštna uradnica Milica Košticeva vsled samoumora. Zapustila je pismo, v katerem jemlje slovo od svojih sorodnikov. Toda policija je ta slučaj malo natančnejše preiskala ter odkrila senzacljonelne stvari. Dognala je, da samoumorilka ni pisala sama pisma, temveč da je bilo isto ponarejeno.
ste se kar skisall — saj živimo v času kislih kumar, ki so posebno nevarne žurna-listom — in ste dejali: kaj me..., pa planili v .kristalne" valove kopal.'šče Excelsior v Barkovljah ter pozabili na ves svet, zlasti tisti, ki niti avgusta meseca ne rabi kopeli, razun za zdravju koristna čistost telesa. Ker sem že prav trdno prepričan, da ni bilo minulo nedeljo ne Vas, ne Vašega namestnika na Vršiču, sem tako prost, da sem Vam Vam jaz za pol ure ponudil svoje tumpasto pero, pa napisal to poročilo — za dober honorar, seveda, ker tukaj življenje ni po ceni, le verjemite mi. Ampak glavno je, da sva še dok*J visoko. — Vi seveda breztelesno —, saj naju že pozdravlja slovenska trobojnica, ki tako zmagoslavno vihra vrh
—	Vršiča. Oprostite, ali sploh veste, kje Je
—	Vršič? Pa ne, da bi radi tega drznega vprašanja obsodili moj umotvor, mesto pričakovanega honorarja, v — koš. Saj Vršič ni — vrh, najmanj pa Razor, Prisojnik ali celo — Triglav. Med sosedi velikani skromno čepi, ali trdno stoji in varje reko s Kranjske na goriško stran in obratno — seveda. Danes pa je ta malič kaj ponosen junak, saj je premagal soseda, ki je bil tako podel, da je dal zavetje tujcu, da Je do danes sinove domače zemjje zasmehoval in žalil, če so iskali zavetja pod njegovo streho. Vršič — da, to Je drugačen možak: kolikor višji, toliko — značajnejši. Saj se nanj naslanja novi planinski dom, ki si ga je z
veliko požrtvovalnostjo in vztrajnostjo zgra-jdii Slovenec, da more tudi na polju planinstva, turistlke \ršiti svojo kulturno nalogo. Šport |e kultura, Je dejal hrvatski govornik in resnico Je izrekel.
Prijazna koča na Vršiču je važna straž -j niča našega prekrasnega planinskega sveia in slovenskega imena v teh krajih. S takimi mislimi in občutki nekako smo se bližali cilju svojega rcmanja. Glejte. 1630 m nad morsko gladino stojimo, čez 800 m smo se povzpeli v dveh, treh urah in tega po trudu života niti zapazili nismo. In če bi tudi, saj mora planinska krasota, ki porazujoČ*. deluje na nas od vseh strani, oglušiti vsak nesu-glasen zvok. Tako čisto gorsko zadovoljnost ' č taS s slednjega obraza. In teh romarjev je obilno, s kranjske strani prihajajo, z goriške j se bliža četa za četo, malih in velikih, starih in mladih, kmetskega ljudstva in izotra-ženstva. Res, kakor na božji poti, kjer se obhaja imeniten praznik. In kakor tam, tudi tukaj grme topiči, ki desetkratno odmeva o od bokov kršnih velikanov, kakor tam ubrano pritrkovanje, samo da prihaja tu od žven-klanja planinskih Čred, ki se pasejo tu in tam po rebrih in planicah. Slednjič se je svet prevalil, z glavne poti krenemo na levo in že se dviga pred nami, stiskaje se v naročje gostoljubnemu Vršiču — novi planinski dom, planinski hotel bi skoro rekel: Dom na Vršiču.
(Pride še.)
Stran H.
„EDINOST" gt. 225.
V Trstu, dne 13. avgusta 1912.
Pisal Je pismo neki lekarnar, Azmuzljiv po imenu, ki je imel ljubezensko razmerje z lepo Milico. Ponaredil je njeno pisavo in oddal njeno pismo. Lekarnarja so aretirali, ker sumničijo, da lo je zastrupil.
Petrograd 12. „Russkoje Slovo" upa, da se bode ruskim in francoskim državnikom vsled sedanjega pogovora s francoskim ministrskim predsenikom Polncarejem po srečilo izolirati Avstro-Ogrsko, katera ščuva v enomer Črnogoro In Rumelijo, ter s tem ugroža mir na Balkanu.
TURČIJA.
400 novih častnikov zapriseženih.
CARIGRAD 12. (Kor.) Štiristo častnikov je bilo zapriseženih po dovršltvi svojih naukov v navzočnosti sultana in ministrov. Prisega je vsebovala tudi obvezo, da se ne bodo bavili s politiko in ne bodo pripadali nobeni politični stranki.
tloie šolsko vprašanje In dvojna mera vlade.
Gjvor drž. posl. dra. Otokarja R y b a r a na javnem shodu pol. društva „Edinost" dne 11. avgusta 1912.
Zopet prevarjeni.
Leto dnij je minolo, ko se Je v tej dvo rani vršil impozanten man festac'jski shod za naše šolstvo. Tedaj smo — po temeljitem referatu ravnatelja Ulčakarja o naši šolski mizeriji — v sprejeti resoluciji natančno orecizlrali, kal zahtevamo na šolskem polju: ljudskih, strokovnih in srednjih šol, ki jih neizogibno potrebujemo za svoje narodno in kulturno življenje. Ogromni obisk na onem shodu je pričal, da vsi Slovenci kakor en mož stoje za te zahteve. In vsprlčo take impozantne manifestacije na rodne volje nismo povsem odbijali nade, da s tako energijo vendar kaj dosežemo. Danes pa vidimo, da nismo od tedaj nič napredD vali. Letos dobimo sicer — seveda, ako ne pride zopet kaj vmes — zopet podržavljenje 5 učiteljev, tako, da jih bo skupno 15 podržavljenih na naših družbinih šolah Vendar ostajam pri tem, da nismo od tedaj nič napredovali. Kajti podržavljenje teh 5 učiteljev nam je bilo zagotovljeno že lani v mesecu maju. Pač v nečem smo napredovali : v številu naših šolskih otrok. To narašča od leta do leta. Le spominjajte se, kako malo je bilo to število ob začetku naše družbine Šole. Danes pa štejemo na obeh šolah — pri sv. Jakobu in v ulici Acque-dotto — nad 1500 otrok! Zato pravim, da smo s številom otrok ogromno napredovali, nismo pa temu primerno napredovali s Številom šol.
Neznosne razmere na naših Šolah.
Posledica temu }e, da so naši učitelji na družbini šoli pravi mučeniki, kajti na naših šolah \e razredov, v katere je stlačenih do 90, da, celo do 100 otročlče/. To se protivi tudi šolskemu zakonu. Ko sem v minister8tvu na Dunaju pripovedoval o tem, ml jednostavno niso hoteli ver|eti in Še le s šolskimi sporočili sem jih uveril. Ob takih razmerah mora učitelj napenjati vse svoje moči, da sploh doseza kak vspeh. Muka pa je to tudi za otročiče same. In to že iz zdravstvenih ozirov, kajti v takem natlačenem razredu je zrak skrajno slab. Nadaljno zlo je to, da se učitelj ne more baviti s pojedinim otrokom tako, kakor bi trebalo. Naša Šola je sicer odprla novih razredov, oziroma, so v nekaterih razredih do 4 pa ralelke. Ali Družbi manjka sredstev, da bi storila toliko, kolikor bi bilo potrebno.
Požrtvovalnost našega ljudstva.
Ssj se moramo le čuditi našemu ljudstvu, da toliko žrtvuje v šolske namene. Kajti revno je in se mora težko boriti za svojo ekzistenco. Le čuditi se moramo, da znaša toliko sredstev, da se more vzdrževati taka šola. A pri tem moramo pomisliti, da Družba mora skrbeti tudi drugod in ne sfmo za nas, kajti nevarnost je velika povsod na periferiji, posebno pa na severni, kjer Nemec z brutalno silo, s kapitalistično premočjo in vladno pomoijo deluje, bi nam trgal kos za kosom našega ozemlja. Peklenske razmere na severni periferiji.
Ko človek vidi te razmere tam gori na Štajerskem in Koroškem, se ga mora polo tevati obup in vpraševati se mora: je11 je še kaj pravice na svetu, ali Imajo zakoni sploh še kaj veljave ?! Razmere tam gori so jednostavno neverjetne. Nekdaj sem |lh označil na Dunaju za sfričanske, danes moram rabiti hujo besedo, ker sem premalo rekel: peklenske so te raznure! Vso silo In vsa sredstva rabijo, da že otroku vcepljajo sovražtvo do lastnih starišev, do niroda in svojega Jezika. Nijhujše deluje pri tem nemško učiteljstvo. Mržnja in so vražtvo do našega naroda gresta tako daleč, da niti latinskih črk nočejo učiti v koroški šoli, da ne bi se otroci naučili latinskih črk, s katerimi pišemo mi Slovenci. Tako prihaja, da celo svoje priimke podpis^ejo s tistimi grdimi in neukusniml nemškimi Čr-fca ni, da-si je v učnem črtu izrecno zaukazano latinske črke. Ali Nemci na Koroškem jednostavno žvižgajo na vse zakone. In tudi na Štajerskem ni nič boljše, ali morda celo še slabše, ker ima deželni odbor večo moč. Ko vidimo vse to, res ne moremo zameriti našim severnim bratom, če včasih tožijo, da družba te liko trosi za Trst. (P* ide še )
Vprašanje novega vodovoda v tržaškem mestnem svetu.
Potem, ko je bil župan v petek zvečer odgovoril na interpelacijo, stavljeno po dru. Puecherju v prejšnji seji glede veljavnosti in zakonitosti sklepov mestnega sveta v zadevi proračuna za leto 1912 v smislu, da so po n;egovem mnenju in prepričanju vsi zadevni sklepi zakoniti in vel avnl, je hotel preiti na drugo točko dnevnega reda: „predlogi ko misiie za preskrbo vode z ozirom na novi tfž šfci vodovod". Poprej se je še oglasil k besedi
R7et. Puecher, ki je utemeljeval In stavil sledeči nujni predlog: Predno govo rfmo o predloženih predlogih vodne komi slje, moramo odpraviti nekatere pomanjkljl vostl v zadevnem materijalu. Premalo smo Se študirali o tem predmetu, stvar ni še zrela za glasovanje. O vodnem vprašanju se sicer govori v Trstu ne le eno celo stoletje, temveč že od 1. 1802. Torej že 110 let. In vendar stvar ni še zrela. Leta 1882 se je sicer zdelo, da se pride do nekega zaključka, toda zadeva se je zopet odnesla do leta 1903, ko so se le potrdili sklepi iz leta 1882. Sedaj po 9 letih se zopet pečamo s tem vprašanjem. Vendar danes stojimo pred popolnoma drugimi predlogi. V zadnjih letih se je popolnoma opustilo prejšnje nazore in vzel ves drugi projekt v roke. Pa, če gledate predloge vodne komisije, se takoj prepričate, da se do tam stavljenih predlogov ne more nikakor priti vsled prepričanja.
D'Osmo: Vi ne govorite resnice!
Puecher: Vi ne govorite resnice!Jaz Vas že navadim debatirati. Če nočete poslušati, pojte ven! (Hrup).
Nadaljujoč: Vodna komisija se je od ločila za vodovod iz reke Timavo, ter izključila napravo drugih eventuelnlh vodovodov, kakor n. pr. iz Furlanlje, Bistrice-Reke, iz reke Tomlnske in iz jezera „Trebiclano".
Dr. Sla vik: „Trebič".
Puecher: No, torej naj bo Trebič ; če lahko Vi prestavljate Trieste v Trst, zakaj ne bi smeli mi Trebič v Trebiciano?
Toda, če je komisija nekatere projekte zavrnila, se moramo vprašati, da li je sploh jemala v ozir vse mogoče projekte in iz katerih vzrokov Jih je eliminirala.
Nato je govornik govoril o posameznih projektih ter omenjal, da je tudi on sporazumen s tem, da se je opustilo načrt B1-strica-Reka In tudi ni za napeljavo vode Iz furlanskih nižin. Zelo nujno In resno pa da bl bilo treba uooštevati projekt za nabavo vode iz Tolminske reke pri Tolminu, čeravno je oddaljena 80 km, dalje projekt, tičoč se trebenske jame, ki Je najbližja (3 rem) in največja zaloga vode (minimum 150 tisoč m3, maksimum tudi 8 miljonov m "j. Predvsem pa je potrebno Jemati v ozir načrt umetnih jezer ob reki Bistrici.
Dr. Wiifan: (ironično): Bistriciano! — (Smeh).
Dr. Puecher: Ce hočete, tudi tako!
Nato je primerjal nekatere podatke med napravo vodovoda iz Timava in iz umetnih bistriških jezer ter prišel do sledečih zaključkov :
Napravni stroški bi stali pri Timavu: za 50 tisoč kubičnih metrov dnevnih 23—25 miljonov, za 100 tisoč kubičnih metrov 27Va — 29l/3 miljonov. Pii Bistrici bi znašali ti stroški pri 50 tisočih m' 17 milijonov, pri 100 000 m2 22—23 miljonov, torej v vsakem slučaju okroglo 6 miljonov prihranka, če se z.ede projekt Bistrica — umetna jezera.
Vzdiževalni stroški bi bili pri Timavu neprimerno višji, ker reka teče ob morju in bt bilo potrebno vodo šele visoko dvigati da bi potem lahko tekla v Trst, dočim bi t« stroški pri vodovodu iz Bistrice odpadli iato bi znašali vzdrževalni stroški za vodo U Timava K 3,647 000, za vodo iz Bistrice K 1,500.000. Pa voda iz Bistrice, ki bi prihajala iz visokega bi imela tudi veliko gonilno moč, ki bi se jo dalo prodati po Šest vinarjev kilovvatt, kar bi znaŠato letno 400 tisoč kron, tako, da bl vzdrževalni stroški za vodo Iz Bistrice znašali letno le faktičnih K 1,100.000.
Cena vode iz Timava bo torej znašala v prvih 5 letih za en kubični meter 25 vinarjev (danes Je v Tritu po 74 vinarjev), xo se poveča potencijaliteta vc dovoda na dnevnih 50.000 ms, pade cena na 19 vin s a pri 100.000 ms na 13 2 vin. za en ms. Cena vode iz Bistrice bo pa komaj 4 in pol vinarja za kubični meter! In če pomislimo, da se z higijeničnega stališča zahteva, naj pride pri konsumu vode po 200 ms na pre bivalca, bo to mogoče, !e, kadar bo cena vode tako nizka, da se bo približala ničli, kar se zgodi le v slučaju napeljave Bistrice.
Ugovor, češ, da voda iz umetnih jezer ni dobra, ne drži, kakor je baje tehnično dokazana. Tudi ni res, da bi naprava vodovoda iz Bistrice zadevala cb mnogo tehničnih težkoč, pač pa je tehnično zraču-nano, da bi ta naprava bila lahko izpeljana v 2—3 letih, dočim bo trajala ona iz Timava 4 leta po računu mestnega tehničnega urada. Inžener Kinzer. na katerega toliko da poročilo vodne komisije, je sicer izključil vodovod iz Bistrice, toda K nzer, čeprav morda izvrsten tehnik, vendar ni stalen v svojih sodbah, temveč nekak .ibis redibls", danes tukaj, jutri tam.
Iz vseh teh vzrokov so se v prejšnjih
letih tudi možje iz liberalnoitalij&nske večine vedno zavzemali za vodovod iz Bistrice ter v proiektu I. 1882 in I. 1903 zavrgli Tmavo. Tedaj so priznavali, da Je v BstricI boljša In cenejša voda, ki ima Še gonilno meč v sebi, ter da jo je v tcliki množini, da zadostuje za polmiljonsko me sto, in Timavu so se vse te lastnosti odre kile. Danes, oziroma dve leti sem, so pa gospodje italijanski liberalci kar naenkrat sp emeniii svoje mnenje. Bistrica je zgubila v se one lepe lastnosti, Timavo pa jih je cridobil. Seveda Je pri Timavu gosp. knez Thurn in Taxis, ki dobi svoj miljon odškodnine, in pa gospod ravnatelj mestne plinarne Sospisio, ki ve, da bo treba Timavo prej dvigati, predno bo tekel v Trst
H koncu stavi obširnejši predlog v treh odstavkih, v katerem zahteva, da se naloži mestnemu tehničnemu uradu, da čim najhitreje spopolni materijal glede drugih projektov ter da jih predloži mestnemu svetu.
Predlogu se je priznala nujnost.
Svet. Brocchi je menil, da so vse stvari, ki se tičejo vodovoda nujne, torej tudi Puecherjev predlog. Vendar ta nima drugega namena, nego celo stvar zavlačevati, zato ga moramo nujno odbiti. Ce predmet res Še ni zrel za glasovanje, če materijali niso popolni, bomo videli šele tedaj, ko bomo slišali poročila referentov. Vsakikrat ori debati vodovoda se je našel kdo, ki je zopet predlagal odnašanje, zato še danes nimamo vodovoda; sedaj pa naj bo enkrat konec temu. Predlaga, da se zavrne Puecherjev predlog.
Svet. Pittoni Je slrastno napada! „kamoro". Očital |e veČin', da zastopa interese kneza Thurn-Taxlsa, „ki jih itak že dovolj varuje podžupan Ršcchetti*. Napadal je tudi inženirja Sospisia ter očital večini, da hoče napraviti delikt nad prebivalstvom. Socijalisti vspre|emajo kot pravi ljudski zastopniki boj, ki jim ga ponuja kamora, katera zastopa interese velekapitalistov.
D' O s m o : „Zadosti, zadosti 1"
Pittoni: Vem, vem, da Vam je že zadosti, Vam je sploh zmeraj predolgo! (Hrupen smeh).
(Nadaljujoč:) Mi nismo stranka, ki bi se borili za denar in zaradi časopisja kakor veČina, zato hočemo izvojevatl ta boj do skrajnosti.
Župaa je izjavil, da se )e podžupan Ricchettl nele odrekel klijenteli Turn-Taxlsa, temveč da se vsled delikatno3ti sploh ne udeleži debate o vodovodu ni v komisiji in niti v zboru.
Svet. Brocchi Je odgovarjal Pitto-niju, češ, da ne pozna olike in da se Je pokazal tako surovega, kakor ne nastopa sicer v zasebnem življenju, da Je torej njegova prijazna oblika v zasebnem življenju neod-kritosrčna, hinavska.
S/tt. Wilfan: Zavedajoč se pomemb nosti te zadeve smo |o slovenski zastopnik* natančuo pročili. Počakati hočemo splošne diskusije, da se odločimo za glasovanje. Smatra pa materijale k predmetu, posebno v kolikor pride v poštev napeljava vode iz trebenske votline za nepopolne In zato priporoča Puecherjeve predloge.
Pri poimenskem glasovanju so Puecher-jevi predlogi propadli z glasovi italijanskih Iberalcev proti združenim slovenskim in so-cijalstičnim.
Pri sobotni seji so se duhovi, ki so biii ž-č v petek zvečer močno razvneti, še bolj razvneli. Cela seja je stala v znamenju hrupne obstrukcije od strani socijalistov. Svet. F'ttoni je že takoj v početku seje zahteval, da župan da čitati vsa poročila in priloge vodne komisije. (Teh je toliko, da oi čitanje zavzelo ogromno Č^sa). Župan se |e temu vprl ter dal čitati le kratko poročilo in predtoge vodne kc misije. Večina je njegovo postopanje odobravala, socijalisti pa so izjavili, da ne dopuščejo take nasilnosti in kričali: „sa| nismo v Budimpešti; naš župan je gref Tisza! Fora la camorra! Pa jgcl* itd. Ker so socijalisti smatrali to postopanje za nezakonitol niso prvotno hoteli dopustiti referenta Bra!dotti-ja k besedi, ko si jo je pa ta slednjič vendar priboril, so ga neprestano motili in mu ugovarjali, tako da Je župan venomer zvonil za mir ter jih opozarjal, naj se bolj olikano obnašajo. Pittoni je zakričal: „Ne čutim se dolž nega spoštovati niti gospoda župan a, ki je zakrivil nasilnost!- (Ogorčenje pri večini).
Referent B r a i d o i 11 je izvajal: glavno »prašanje pri vodah, iz katerih hočemo napeljati vodovod, je množina in stalnost vode. V ozir treba jemati namreč predvsem -•araslost in naraščanje prebivalstva Trsta. Glede Reke in Bistrice so bili sicer napravljeni dobri načfti, pa so imeli vsi svoje na-jake, zato se Jih je opustilo. Puechsrjeve »tevilke glede projekta: umetna bistriška jezera da natančno kažejo, da ne izvirajo iz ooklicane roke. Giede načrtov inžener'ev Pianija in Sartorija je v očitni zmeti, ker ta dva inženerja sta imela v mislih le nabavo vode v industrijske namene, torej ni mogoče ijunih načrtov vporabiti za naš slučaj <er mi želimo pred vsem pitno vodo preskrbeti.
Gotovo je, da vsi želimo, da naj bi voda, ki jo bomo pripraviti, odgovarjala /sem zahte/am, ki jih stavimo do nje. Toda .to |e utopija. Vsem našim zahtevam ne bo ! odgovarjala nobena voda. Od vseh pa, ki I j h imamo na Izbero, je timavska voda najbolja. Tako je ta storija !
Č e r n i v e c : Čakajte, potem Vam jaz povem storijo o Timavu!
Pittoni: Umazano storijo !
Černivec: Umazano kakor timavska voda!
B r a i d o 11 i: Dr. Puecher je vzel nekaj izgledov o takozvanih umetnih jezerih (velikanskih reservoarih) na Nemškem in drugod, In na tej podlagi delal račune za naš eventuelnl vodovod iz Bistrice. Toda to ;e smešno, Je otročje početje, kajti, da se napravi račune, treba iti na lice mesta, ne pa si Jemat za vzgled jezera na Nemškem aH v _ Egiptu. Proračuni za timavski vodovod so napravljeni z velikansko natančnostjo in bazirajo na najšordnejšl podlagi. Tudi Puecherjevi računi bi bili dosti večji, če bi Imeli tako solidno podlago in bi se ozirali na današnje faktične razmere, ne pa datirali
celo iz leta 1882.
Nekateri načrti so tako malo trdni, da ne morejo priti v poštev. Inžener Pol!ey Je napravii n. pr. že osem načrtov za vodovod iz trebenske jame. Pa že izza lela 1841 datirajo mnogoštevilni načrti tičoči se nabave vode iz trebenske votline. Toda pomisliti treba, da se mora to vodo a priori eliminirati, ker ima lastnosti, ki naravnost onemo-Čijo, da bi se moglo misliti na vodovod. Ima namreč najnižjo temperaturo 7° in najvišjo 18°, torej je dosti pregorka.
Socijalisti: To ni res, to Je izmišljeno. Navedite vendar izvir svojih informacij !
Braidotti: To temperaturo Je konstatira! ....
Pittoni: Stavim, da inženir Timeus!
Braidotti: Da, Timeus in pa Boe-
gan.
Pittoni: Ti famozni Timeus ti! (Smeh).
Braidotti: Posebno poleti je tre-benska voda zelo gorka; ne bi smela imeti več kot znaša srednja tržaška temperatura, t. j. 14°. Značaj ima potoka. Ugreje se in nima časa tekom teka se ohladiti. Zato je nerabna. Pa tudi ni mogoče priseči, da Jo je zadosti.
Dr. R y b a r : Toda ta voda je vendar ista, ki pride ket Timava zopet ven!
Braidotti na to pripombo ni reagiral, temveč nadaljeval: Nekdaj so bili Tr-žačani entuzjasti za trebensko vodo. Toda ta voda ni stalna, merjenje kaže vidno druge rezultate z velikanskimi razlikami.
Pittoni: Preveč inžtnerjev se vrti
okoli nje !
Braidotti: Tudi inžener Ghira Je napravil načrt za trebenski vodovod, pa ga ni mogoče izvesti.
Černivec: Seveda, ker manjkajo tam okoli zemljišča, ki bi se prodajala.
Govoreč o Tolminski reki, pravi Braidotti, da ni mogoče resno misliti na ta vodovod radi premajhne potencijalitete.
Pittoni: . . . glave Inženerja Pia-centinija. (Smeh.)
Rascovich: Suroveži! Niti vestnih uradnikov ne pustite na miru, sramujte se!
Braidotti: O umetnih jezerih se govori ie teoretično in tiho, izgledajo lepo, v resnici so — kakor ono v Terčanah — zelo siromašna. Dalje nimamo potrebnega zakone za ekspropriiranje. Potrebno bi bito pri tth umetnih jezerih tudi stalno nadzorstvo. Pri Timavu vse to odpade. Kar se tiče kakovosti in kolikosti, Timav najbolj odgovarja. Tudi to dobro svojstvo ima timavska .-oda, da svojih lastnosti ne menja, ampak skalno obdrži. Posebno pa se treba ozirati na veliko potrebno množino, in v tem pogledu prekaša Timavo vse druge vode.
Vodna komisija stopa po tolikih desetletjih s konkretnimi načrti in predlogi na dan, naj bi vsi se seda| zavzeli za to nujno potrebo mesta, da se izpolni srčna želja vseh meščanov. Pospešimo delo, da pospešimo življenjske in zdravstvene predpogoje našega mesta. _ _
Polom o Puli. — Zanimivo premeštenje
Pula, 10. avgusta.
Javili smo že, da je bil sedaj na vrfti znani Broslna, da odgovarja pred okrcžio sodnijo v Rovinju. Razprava Je trajala dva dni — 8. in 9. t. m.
V pobrobnostl te razprave se seveda ne bomo spuščali že radi pomanjkanja prostora. Na tej razpravi je prišlo marsikaj zanimivega na dan, toda najmanj 90 od-totkov grehov je ostalo gotovo Še nerazvitih. Ako pomislimo, da Je imel mož 177 K -nesečne plače, s kLtero je moral preživljati veliko družino, a da si je vendar v nekaj letih . . . prigospodaril 50000 K, potem moramo že reči, da je ta mož velik umetnik v — — — gospodarstvu.
Kakor so izpovedale na razpravi razne priče, je v plinarni jemal, kar m j je prišlo pod roko. Pesek, les, železo, apno, svetiljke, opeka itd. — sploh vse je rabil za zidanje — svoje hiše. Tudi delavce plinarne je rabil. Tako se lahko reče, da mu Je občina z denarji davkoplačevalcev zgradila hišo.
Na razpravi Je rmž trdovratio vse tajil, ali mu ni pomagalo, ker Je več prič soglasno potrdilo njegovo krivdo. A'i, kakor že rečeno, se je moglo možu dokazati le mal del škode, ki jo je napravil, le kakih 800 K: drugo je ostalo neodkrito. Za to pa Je moral odgovarjati tudi radi zapeljevanja h
V Trstu, dne 13. avgusta 1912.
Krivemu pričevanju pred sodnijo — seveda njemu na korist. Kakor smo namreč že po ročali svojedobno, je bil delavec Zaje obsojen radi krive izpovedbe pred sodnikem na tri tedne zapora, ker Je hotel namreč Brosinl — pomagati 1 Seveda ga je v to zavel ali prisiiil Brosina sam. Za vse te neker/s i Je prisodilo okrožno sodišče Brosinu 6 mesecev ječe, poostrene z enim postom vsak mesec. Pri tem bodi še omenjeno, da je bil že I. 1907 tedanji župan od policije — seveda občinske, ker državne še ni bi'o — opozorjen na Brosino, toda župan se menda ni menil za to opozorjenje In Brosina je še nadalje jemal.
Pred nekaj dnevi so tudi sina Brosine odveli v zapore v Rovinju, kjer čaka svoje usode.
Pred 14 dnevi Je bil premeščen iz Rovinja v Trst pcllcijski komisar Korschuer in je dobil nalog, da takoj izroči vodstvo ko-misarijeta tamošnjemu kancelistu Machu. AH čudio je, da se mož še nahaja v Rovinju Vzroki temu premeŠčenju nam niso neznani Toliko v opozorjenje policijskemu ravnateljstvu. Omenjamo tudi, da je rečeni komisar lansko leto povodom procesi|e sv. Rešnjega telesa napravil nasproti častnikom tako breztaknest, da ga vsa garnizl.a družabno bojkotira. Tudi to Je vzrok premeŠčenju.
Domače vesti.
Gg. dopisnike prosimo potrpljenja. Pri najbolji vuijl ne moremo ustrezati vsem tako, kakor bi gotovo hoteli.
Iz politične službe. Cesar je podelil namestniškemu tajniku, Josipu Ga s ser ju, ki mu je poverjeno vodstvo tržiškega okrožnega glavarstva, naslov in značaj okrožnega glavarja.
Imenovanje častnim občanom. —
Občinski svet starega, zgodovinskega kraljevega mesta Trevi, kjer se nahaja stalno poletno bivališče bogoslovnega kolegija rimsko-češkega, Je gosp. V. R. Smichow skega, tovarnarja v Pragi, v svoji velik! seji jednoglasno Imenovalo časlnim občanom za njegove zasluge na polju obrti in med sebojnega prometa, kakor tudi za njegovo delavnost na polju humanitarnem.
Osebna vest. — V nedeljo zjutraj je dospel v Trst in se nastanil v Excelsioi Palače Hotelu bivši zbornični podpred sednik, državni posl. dr. Stanislav vit StarczynskL
O pokojnem učitelju Stresu (glej brzojavne vesti v nedeljnem izdanju) nam pi šejo iz učiteljskih krogov:
Na Viča pri Ljubljani je priminol v soboto pop. Anton Stres, nadučitelj fz Cerknega na Tolminskem v najlepši dobi moškega življenja.
Za blagim soprogom žaluje soproga, za ljubim očetom nedorasli sinček, za vrlim tovarišem učiteljstvo, ki mu je bil pokojni vsikdar moder svetovalec in krepek branitelj, ter značajen mož. — Pcčlvaj, Tone, v m ru!
Mestni svet ima nocoj ob 7 30 zopel svojo redno sejo z dnevnim redom: nadaljevanje razpravljanja o predlogih vodne ko misije glede novega vodovoda.
V	strahu za svojo kožo so brez usmiljenja do otročičev I Pišejo: Jedna zadnjih sej našega mestnega sveta se ni mogla vršiti ker ni bilo navzočih zadostno število svetovalcev. Med drugim jih je „Pic-colo" opravičeval z nevihto.
Torej radi naliva niso megli priti v sejo. Nu, gospod urednik, saj se spominjate, kako so isti italijanski mestni svetovalci odgovarjali, kadar so naši slov. svetovalci za h evali rešitev starega šolskega vprašanja v Gropadi. Rekli so, da otroci iz Gropade In Padrič lahko hodilo v šolo v Bazovico, ki da nI o ldaljena 4 kilometre od teh dveh krajev. Tako torej! Mali otročiči naj b' se vse b žje leto na dolgi poti izpostavljali nevihtam, mrazu, burji, snegu, blisku In gromu, in to po dvakrat oziroma štirikrat na dan, oni gospodje, ki bivajo v mestu, ne morejo v mestno hišo — 5 ali 10 minut hoda — ak) je cb'.čajno dež ! 1 Za svoje stare rojstva kosti se torej boje, nasproti malim slovenskim otročičem pa nimajo usmiljenja I Ako puščamo veljati njihov Izgovor z dežjem — koliko krutosti kažejo potem se s>ojo zahtevo nasproti milim t tročičtm v Gropadi in 1'adriču!
Tudi v cerkvi! Pišejo nam: Skoraj v vsaki številki „Edinosti" čitamo, kako razne c. k. oblasti zapostavljajo naš lezik: prt policiji, sodišču ali pa pri pošti. Hvala B 3gu, da se je stvar obrnila vsaj nekoliko r.a bolje. A!i kolikega dela in protestov je bilo treba, predno se je doseglo vsaj to, kar je sedaj. V zadnjem času pa prihajajo pritožbe, ki so bile objavljene tudi v tem listu radi politike, ki je začela vladati tam, kjer bi ne smela nikoli: namrtč v cerkvi.
V	cerkvi Sv. Vincenclja Pav. Je dil novi župe upravitelj razobesiti tablice, na katerih re prosi vernike glede reda med sedeži. Vie prav I Prav pa ni to, da se |e storilo to le v blaženi italijanščini. Prezrlo ;e je jezik onega slovenskega vernlštva, nnega ljudstva iz Rocola, Sv. Marije Magd m Kijadina, ki zahaja v to cerkev. Ali misli res prečast g. upravitelja, da ne sme razobesiti tudi slovenskega svarila 1 Dobro! Pa naj vela sami za L?le ! Omer.fm pr?, d>, ako bl le en p.azniK izostali slovensKi verniki, bi se župe-upravitelj kmalu prepričal, kdo tvori večino in Še kakšno !
,EDINOST" št. 225
Stran III.
Odkar sta odšla od tu č. g. župe-upravitelj Valensitz in nepozabni g. kapelan, sedanji župnik na Opčinah, g Cink, vlada v ?em božjem hramu čuden duh. Upamo da bo to zadostovalo in da dobimo tudi to malenkost glede spoštovanja našega jezika v kraju, kjer smo vsi, brez razlike, enaki! Prosili pa ne bomo več, ampak zahteval» bomo, dokler ne dobimo, kar nam gre po vseh božjih in človeških zakonih 1
Ne odjenjamo 1	Pravica.
Posebni vlak Trž. Sokola na Bled
13. t. m. Opozarjamo na predvčerajšnjo notico, da morajo oni, ki vstopijo na posta jah vRocolu, Vrdeli in na Občini, kupiti vozne listke preje pri T r žaškem Sokolu. Denar sprejema d o torka 13. t. m. zvečer vratarica Nar. Doma, ga. Biček. Oni, ki vstopijo na vlak v Trstu in na postaji na Repen Tabru, naj prej, kupijo vozne listke pri postajnih blagajnicah.
Liste k stane za Trst Bled in nazaj K 5 60.
Vlak odhaja : iz Trsta, državni ko lodvor ob 4*37, iz Rocola ob 4.48, iz Vrdele ob 4-57, iz Opčine (drž. kol.) ob 5'20, iz Repentabra ob 5 28, iz Dutovelj Skopo ob 5 36, iz Štanjela-Kobdila 5 45, iz Rihenberga ob 5 56, iz Prvačins ob 613, iz Volčjedrage ob 6 25, iz St. Petra pri Gorici ob 6 32, iz Gorice (drž. kol.) 6*43.
Na Bled pridemo ob 9'23. Vlak se odpelje iz Bleda ob 903 zvečer.
Ponavljamo, da se z vlakom odpel j e lahko vsak, ne samo člani sokolskih društev.
Ako iz okolice ne kupi zadosti izletnikov preje voznih listkov, kakor zgoraj po-vedaDO. in bi se radi tega moral odpove-vedati vlak, bode to naznanjeno v Bredo dne 14. t. m. v „Edinosti". Za plačane zneske jamči Tržaški Sokol.
Prebivalstvo avstrijskih kronovin po zadnjem ljudskem Štetju. — Prebivalcev je bilo 31. decembra 1. 1910 v posamičnih Itželah:
N žeavstrijsko (z Dunajem)	3,531814
□orenjeavstrijsko	853006
Solnograško	214 737
Štajersko	1,444-157
Koroško	396-200
Kranjsko	525*995
Trst	229*510
Goriško in Gradiščansko	260 721
Istra	403 566
Tirolsko	946 613
Predarelsko	145 408
Češko	6,769.548
Moravsko	2,622 271
ŠJezija	756 949
GaHc'Ja	8,025 675
Bukovina	800 098
Dalmacija	_64fr666
Skupno torej 28,571*934
Dve pokrapii SolnograŠka in Predarel ska imate manle prebivalstva nego samostojno mesto Trst.
Z.onenje — po toči? Pregovor pravi, da po toči zvoniti ne pomaga; io to je res. V zadevi, o kateri pišemo, pa lahko pomaga tudi če |e že enkrat „toča" pobila!
Mlnolega leta je bila v Trstu neka ve-deževalka, imenovana Andre. Ta Je posie-parila celo vrsto tržaških dam in gotovo tudi kakega — damonal
Ali v Trstu je vsepolno vedeževalk in vedeževalcev, ki na zvit način obirajo bolj revne sloje.
Andre se ni zadovoljevala z malenkostmi in je zbirala le bolj premožne sloje, kar bl se zdelo neverjetno, a resnično. Jc pač omejenih ljudi med vsemi sloji in ne Si.mo med revnejšimi.
Opozarjamo še enkrat vse naše občinstvo, naj se ne pušča varati po brezvest ih vedeževalcih, ki niso nič drugega nego na vadni sleparji!
Je pa tudi sramotno za opel arjene, da gredo na tćko neumen način zametaveti svoje imetje.
Drug slučaj:
Te dni je pobegnil iz Trsta raenjalničar Neumann. Kolikor je znano do sedaj, je opeharil razne stranke za nad pol milijona kron! Med opeharjenimi je tudi naših ljudi in to celo za večje zneske!
Tem ljudem res ni pcmoči: B'jfeffio jo je zagodel na identičen način in je (aii bi moral biti) vsem še v dobrem (bolje rečeno: slabem!) spominu. Vkljub temu Je ljudstvo šlo zopet na Hm! Ako želite nakup t si sreček, vlagajte denar v naše denarnt-zavode, in ko imate dovolj, kupite, kar s želite.
Tako dobite srečke mnogo bolj po cen', d.nar, ki ste ga vlagali, Vam donese lep h obresti.
Upamo, da ta zadn]a lekcija vendar spametuje naše in druge ljudi, da ne bodo več zaupali raznim židovskim — poŠter.ja kom! Srečke pa naj drži doma, kedor |»h ima, ali pa naj Jih shrani v naše denarne zavode, kjer so vtrni prt d ognjem, tatvino in — begom !	Kolokol.
Petletnica NDO. Dne 1. septembra slavi NDO petletnico svojega obstaja. Dopoldne bo manifestacijski shod, popoldr.e bo velika ljudska veselica, na kateri se razvije zastava zidarske skupine NDO. — Prosimo, da se društva, ki so pripravljena sodelovati, zglase do 20. t. m. na naslov: Predsedstvo »Narodne delavske organizacije" v Trstu, ul. sv. Frančiška št 2.
POHIŠTVO
SOLIDNO: in : ELEGANTNO
'O ZMERNIH CBNAH
RAFAELE ITALIA
TRST - VIA MALCANTON - TU
Mnenje g. dr. J. Mihočinović-a
KRIŽEVCI
Gosp. J. SERRAVALLO
Trst.
Bila je ena najsrečnejših Idej, ki se je tudi uresničila, združiti dve dragoceni zdravili: klnlnski alkaloid z železnim elementom v taki sestavi Železnato Ki na-v ino Serravallo (Vino di China Ferruginoso Ser-ravallo), ki ne samo vrne bolniku zdravje, temveč mu tudi dela veselje pri jemanju.
KRIŽEVCI, dne 2. marca 1910.	Dr. /. MIHOČ/NOVIČ.
a gnil«
■ = — urar in zlatar = = m	x
= = urar in zlatar — =
Trst, ulica Vincenzc Bellini št. 13
mproH ceitri n. litoia iorei»
Bogat Izbor ur
Trike vrste, kakor tadt □banov, pratanoT z dlju-icar.tl in brez dijais-tatov, ženske leriilee, zlate In srebrne za mogse. vse po konkurenčnih cenah
V OOBROZNANI
gostilni RIGOLETTO
v Trst , ul. Barriera št. 40
točijo se dalmatinska, isterska, furlanska vina, nadalje vermut, maršala itd. ter priljubljeno pivo Puntigam. — MRZLE JEDI.
JLUIGI CORSICH,
lastnik.
Kuhalne priprave iz aluminija, planinske steklenic«, noži in vilice, planinske palice, priprave za led, železa, Snežni obroči, nahrbtniki«
Vsakovrstne obleke:
Sweater, planinske hlače, gamaše, Cepiče iz čiste volne, rokovlce.
Steklenice Helios, več dni gorke Id mrzle po 4 krone komad.
Modni predmeti za gospode, srajca, ovratnice, zapestnice in nogovlce.
Za člane Športnih in planinskih draitev
POSEBNE CENE.
Športno tttouino StruRel
nlica S. Antonio 12 (nasproti Krel. m\m)
UMETNI ZOBJE
Plombiranja zonov
Izdiranje zobov bre2 = vsake bolečine =
Dr. J. Čerm&k V. Tuscher
zobozdravnik
konces. zobni tehnil
TRST
ulloa dalla Caserma štev. 13, ti. n
Dr. PECNIK
je od 15. julija do 10. septembra odpotoval in ordinuje
na BLEDU (Gorenjsko)
dvorec Titania.
Zdravljenje krvi!
Čaj „Tisočeri eTet" (Mllleflorl)
Cl«ti kri Ur je Izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v lelodcu, kakor proti slibemu prebavljinju ta hemorotdam. — Jeden omot za zdravljenje stao« 1 K ter se dobiva v odlikovani lekarni
PRAXMARER - .,AI OUE HORI"
Trst (mestna h!5a> — Telef. S77. Poitne poilljatve se Izvršujejo takoj In franko ako
te dopoiljekron 110.

j&ristide G-ualco - Trst
via S. Servolo 2. — Telefon 329, Rom. VI.
Odlikovana tovorna UJZ) teul In cementnih
• t ■ •
ploSt, teracou In umetnem Kamna.
i •
Sprejema vsakovrstno delo v cementa.
Cene zmerne, rie'o točao.
£*ovo pogrebno podjetje, T*st
(vogal P.azza Goldoni) - CORSO 47 - (vrp*l Piazzi G>ldoni)
Zaloga vozov in drugih priprav v lastnih prostorih Via della Tesa št. 31. - TELEFON Jt 14-02.
Tu se sprejemajo nočna Daročila.
Podjetje razpolaga z 18-timi krasnimi vozovi za mrtvaške sprevode ter lahko
postreže z najfinejšo opremo, kakor tudi s čisto navadno. V svoji trgovini na Corsu ima veliko i/.bero venciv iz umetnih cv>etli<, biserov, porcelana In kovine ter izdeluje vence tudi Iz sv«žih cvetlic. — Vsakovrstne krste, fcovinaste in lestne, obleke, čevlje In druge potreb&lnc za mrliče in sprevode, voSSene s\ie?e iz lastne tovarne itd. - vse po nizkih konkurenčnih cenah. ---
7 DOdlltlittl in lastOpiD na Opčinah pri l Mrzrtfl, V Nabrežini Dri g VitEZD, pri Orehu
(Nogere) iri g. Melni se dobi ne n DoireDe poirdu to. henrik stibelj
V slučajih potrebe se toploj priporoia udjni	deležnik in upravitelj pod etja.
IBQI
Eiizatetino družba zo parne mline
(Elisabeth Dampfmuhle - Gesellschaft)
™ ]STaj>tčje mlinsko p< djetje v h* stro-ograki monarhiji. Produkcijska /in ožil osi: 220,000 000 k s; na leto,	na dan
Glavno zastopstvo: Ferd. FDrst,
- Žito in otrobi na debelo.
IE
TRST---
ulica Miramar 21.


S THIJ fV
„EDINOST" št. 225
V Trstu, dne Id. avgusta 1912.
Imenovanja v poštni službi. — Za
pjštne asistente so bili imenovani poštni vežbeniki: Fran Pettek, Rdiger Vidali, Raj-mund Modid, Atilij Petracco, Ernest Ji gritsch, Ivan Schiozzi, Ferdinand Vešnik, Juan Prinčić, Josip Povšić in Anton Perko za Trst; Blaž Ukusič za Pulo, Hugon Suttcra za Lcšinj mali, Eg'dij Eppich, Adolf Kbffou in Ivan Zaoanec za Ljubl.ano in Albin Weber za St. Peter na Kranjskem.
Pogrešajo ženo Josipino Kušttin. Dne 3. avgusta popoldne je bila s svojim možem Josipom Kušfinom na Cbč'nak Ta se je nekoliko ustavil pri zidarjih, ki zidajo neko hišo. Žena pa je šla dalje svojo pot in od tedaj je mož ni videl več. Imela Je seboj enoletnega sinčka. Josipina Kaštrin je srednje postave, rjava v obraz, sJvih oči, temnih ali že nekoliko osivelih las. Jopič je imela bel, a krilo sukneno zelenkasto, v roki je nosila mal „ceker" iz platna. Kdor bi eventuvelno kaj čul o pogrešani, ali vedei kako sled, je nujno naprošen, da naznani to policijskem uradu pri Sv. Jakobu. Ubogi mož je rei usmiljenja vreden, ker mora na delo, a ne ve, kemubi dal med tem svojega 6!etnega sinčka Josipa.
Mlekarska zveza v Ljubljani se je preselila te dni iz svojih prostorov v javno skladišče „Krisper & Tomažič", Dunajska cesta št. 33 (I nadstropje), kjer ima velika skladišča za sir hladilne neprave, velike zaloge mlekarskih vrčev ter strojev in vsako vrstne potrebščine za mlekarstvo. Zveza se je močno razširila, tako, da so Ji bili dosedanji prostori premajhi.i. Opozarjamo vse mlekarske zadruge, da dobijo vse mlekarske potrebščine, od največjega stroja, do najmanjšega žrebljlčka, ki se rabi v mlekarstvu, pii Zvezi dosti ceneje, nego naravnost iz tovarne, ker nakupuje Zveza na debelo od prvih tovora. Nidalje bode imela Zveza vse potrebščine, ki se rabijo pri čebelarstvu, v največji izbiri. Opozarjamo pri tem tudi vse trgovce, različna konsumna in gospodarska društva, da ima Zveza v zalogi vsake vrste finega sira, surovega masla, sveža jajca ter rmd. Mlekarska zveza je postala danes veliko podjetje, ki ima tudi v Trstu in Gradežu svoje podiužnice.
Oddaja prevaževalne službe v Puli. V postaji Pula se odda na novo s 1. novembrom 1912 prevaževalna služba. Tozadevne ponudbe so vložiti do 20. avgusta 1912 do 12 opoldne pri c. kr. ravnateljstvu državne železnice v Trstu. Podrobnejši podatki so razvidni iz ene prihodnjih Številk lista „Osservatore Triestino".
Tržaška mala kronika.
Trst, 11. avgusta 1912.
Umrl na delu. Ko je v nedeljo zvečer 21 letni mehanik Rudolf Senica iz Ljubljane, sfanujoč v ul. del Rivo Št. 11 opravljal neko nujno delo v ladjedelnici Sv. Marka, mu je padel na prsa velik kos železa prozročivši mu težke notranje poškodbe. Prenesli so ga v mestno bolnišnico, kjer je kmalu potem umrl.
Aretacija bivšega karabinirja. Včeraj ob 4 30 popoldne se je na vrtu velikega trga nahajal težak Anakiet Casati, star 43 let, iz M lana, stanujoč v ljudskem prenočišču. Spal je na klopi. Ko je čuvaj Alojzij Colantti zbudil regrikola, ga je le ta začel psovati. Tedaj je čuva] pozval redarja, ki je povabil Casatija, naj gre ž njim na inšpek torat, a isti je arogantno odgovoril te-le besede : Jaz ne trpim ukazov, bil sem ka rablnir in če hočete, da se oddaljim, pojdite po karabinirja. Bivši karabinir, bržkone pristen bratec ex-brigadirja Santa Garavini. ki je bil pred par dnevi aretiran radi ponarejanja denarja, je vend; r moral iti v ulico Tigor v spremstvu avstrijskega redarja.
Ubil se, ko je lovil golobe. V soboto zvečer se je podal 21letni dobrovoljec Josip Holmoz iz Budjejevic, pešpolka Št. 97 v spremstvu dveh četovod'j tretjega bataljona, ki se nahaja sedaj v Bazovici, v neko podzemsko votlino na golobji lov. Kakor ed'no piipravo je Holmoz vzel seboj 15 metrov dolgo vrv, katero si je ovil okolu telesa in na kateri se je spustil v gio-
bočino.
Če ovodje, ki sta stla na straži cb uhodu v jamo, sta nakrat zaoazila, da se vrv svobodno giblje sem ter tja. Sluteč nesrečo, sta šla po orožnike in vojake, vendar se je začelo že mračiti in vrhu tega Je manjkalo potrebnih rešilnih priprav. Poklicali so tržaške gasilce. Kmalu so se v avtomobilu pripeljali štirje možje z vsemi vrvnimi lestvami in vrvmi, kot so jih imeli na raz pelago.
Istočasno so obvestili znana preiskovalce jam inženirja Evgena in Albina Bol g*n, ki sta se tudi tskol podala na mesto nesreče. Nadgasilec R.ofitii si je ovil \rv okoiu života in se je spustil v 125 metrov globoko jamo. Na neki štrlini le našel tiuplo H.lmoza, ležečega na obrazu. Z velikim trudom in lastno smrtno nevarnostjo se je vrlemu gasilcu posrečilo spraviti ubitega dobrovoljca iz jame. Kar se je zgodilo še le cb 1 po polnoči.
Truplo Holmoza so prenesli v bazoviško mitvašnico.
Goljufije lastnika menjalnice Neu-mana. V nedeljo so stranke prijavile policiji nadaijne goljufije pobeglega lastnika menjalnice Neumana v znesku nad 2750 K, med' temi je gospa Emilija Hvala ogoljufana za 2006 K.
Aretiran radi goljufije. Ana Cacamo, lastnica mlekarne v u\ Domenico Rossetti št. 14 je ovadila uslužbenca, ki je bil nekoliko dni v njeni službi, imenom Julija Ber-letti, da je z zvijačo izmamil Iz nje zlat prstan vreden 50 K.
Koledar in vreme. — Danes: Hi-polit in Kas. — Jutri: Evzeblj, sp.
Temperatura včeraj ob 12 opoldne
24* C°. — Vreme včeraj: oblačno.
Vremenska napoved za Primorsko: Semtertja oblačno. Lokalne padavine. Temperatura malo spremenjena, — Lokalni ve trovi.	_____
Društvene vesti.
Trgovsko izobraževalno društvo ima
danes v terek odborovo sejo ob navadni uri zvečer.
Dramatično društvo Drevi ob 9 seja G^. odborniki so naprošeni, da pridejo
točno.
Pevsko društvo „Trst". Danes ob 8 iv. pevska vaja za mešani zbor. Prosi se polnoštevilne udeležbe.
Prva primorska Gostilničarska Zadruga v Trstu. Daje na znanje svoiim cenjenim udom, da se društveni urad nalazi Piazza della^Bcrsa št. 3. I. nadstr. v prostorih hrv. Štedionice in da društveni uradnik uraduje vsaki dan od 4 30—5 30 dopol., kje daje razne nasvete in pojasnila tičoče se gost. obiti. _
Nar. del. organizacija.
—	Skupina zidarjev NDO v Trstu skli cuje za danes 13. avgusta ob 7. zvečer JAVEN SHOD v veliki dvorani v ulici Sv Frančiška 2.
Dnevni red: Sedanji položaj zidarskih delavcev v Trstu in okolici. Zidarji I Vsi na današnji shod I
—	Shod NDO v Štednju. PreUklo soboto se je vršil shod delavcev Škedenjskih plavžev in čistilnice petroleja, ki gaje sklicala NDO v Gosp. društvu v Skednju. Predsedoval je tovariš Bezjak. Poračala sta pa strokovni tajnik Brandner in predsednik NDO dr. Kisovec. Delavstvo, zbrano na tem shodu v velikanskem številu, je pazno sledilo izvajanjem obeh govornikov.
—	Odborniki vseh skupin NDO so vab bljeni, da se udeleže važnega sestanke, fr se bo vržil v sredo, 14. t. m. točno ob 7. uri zvečer v društvenih prostorih NDO ul. Sv. Frančiška 2.
Dnevni red: Petletnica „Nar. delavske organizacije". _
Vesti iz Istre.
Strela v skalo. V Črnotičih je dne 10 t. m. med 11. In 12 uro udarila strela v zelo visoko skalo, nahajajočo se tam blizu. Kamenje je frčalo na vse strani In padalo na strehe hiš. Vendar je škoda neznatna.
Druge slovenske dežele
Velika poletna veselica v Postojin-ski jami. Dne 15. avgusta se \rši v Po-stojinski jami običajna poletna veselica z najraznovrstnejŠim sporedom. Ves ba]ni pod-temeljski svet bo krasno razsvetljen, godbe bodo igrale ter vabile na ples vesele i i letnike. Vozilo bo ta dan v Postojro več posebnih vlakov, med drugfmi prvič poseben vlak z Gorenjske Vstopnina v jamo je ta dan znižana od 5 K na 2 K za osebo. — — Veselica se bo vršila ob vsakem vremenu.
MALA POŠTA.
Mici Strnad — Sešljan. Poslali smo Vam po pošti vse ponudbe, ki Jmojih prejeli vsled Vašega oglasa pod naslovom Sreča in poŠta nam Je vrnila zavo{ek z opazko. „Nepoznana — Na pošti ne dvignjeno". B'agovolite razjasniti svar.
aw s 1. Dusustom se le otuorilc delavnica tapecerij
v Trstu, ulica Belvederc 39
z bogato zalogo damasiranega blaga po zmernih cenab. Prevzame se vsako delo za dekoracije itd. Sprejema naročbe za deželo. - Priporoča se MARIJ NOVELL'.
- - Čevljarnica - -
Leonardo Renna
Trst, ul. delle Acque 4.
Velika izbera moških, ženskih
in otroških čevljev, prejemajo se MKfila in jouraiila po zmerni! m\
s -i)	1AL1 OGLASI	s«" '■■■■■■
	ALI OGLASI se računajo po 4 tot. besedo. Mastno tiskane be-;ede se računajo enkrat več.Naj-nanja pristojbina znaša 40 stot. ^lača se takoj Inser. oddelku.	
finlon Srcigoj, 7rst
ulica G ulia štev. 88.
Priporoča slavnemu občinstvu svojo pekarno
s p odajo jestvin In prodajo koloiiijal-
blaga. /sloga moke prvih vrst. Svež kruh trikrat na dan. - Cene zmerne, postrežba
Svoji k svojim ! točra. Svoji k svojim !
1
Mlin posojilnica m hranilnico
v lastni hlBL |	| Telef™ st-95a |
Trst Piazza Caserma Z, I. n. (nhod po Slavnih stopnicah).
Hranilna vlog« sprejema od vsakega, fie tudi ni ud in	M 1| 01
jih obrestuj« i^^r iB J 4 |0 Bentnt davek od hranilnih vlog plačuje uvod §&m. Vlaga m lahko po eno krono. Posojila daja na vknjiibo po dogovoru
Na menjice po 67* na aaetav« )	____
laa aalnodereeje areieae vuaoitao oailoo sa ehraafce vrednea*. P«Plr|«v. Ilatti It«, kakor tudi hranilne putlM, ■ katerifci ie najuepeftneje navaja 6ted»U svojo deco.
So 5l,', ia na amortlmaoljo ma dalj-o dobo P o dogovoru o o o^o
Uradne nre: od 9.—12. ure dopoludne in od 3.-6. popoludne, laplafinje ee vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in prarnikih je urad taprt.
Poitno - hranilnlčol račun 816 004,
Konces joniran	IV
nitec v Elerjih št. 21*1 pri Miljah prevzame vsako stavbeno delo, j spravlja stavbene načrte in proračune.
1683
patent z» zabrau te? vinskih bo- j lezni. Naslov po\e Ins oedelek
1684
No?a DeKarna in slaflCiCama t Trstu
A. JERIČ - Trst
ul. Commerciale 328 (Pendice dl Scorcola) Priporoča cenj. občinstvu svojo novo pekarno in sladčičarno. Dobi se večkrat na dan svež kruh in sladčice. Prepečenci in konfektura. — Likerji In raznovrstno v no ====== v steklenicah.
Na prodaj
Edinosti.
Raznovrstno pohištvo g* rd*j ~
Donatello 529, 5
van. ul ca
1I>S7
IŠČ6IH dobrega č.evljarja. Jožef Sancin, Skedenj
1663
fonrianona konceptnega uradnika ulasti v lalll J£/IICya zemljekn^iŽLih stvareh) sprejme takoj odv. piitrna dr. Abram a in dr. Kvbara v TrBtu. Plača po dogovoru.	1674
VRrOnipi blizu spomenika bode v te>i ljo Drdlllul 18. avgusta veliki javni ple* v korist družbe sv. C. M.	1671
NUOVO
)Cdtel provinciale
(Novi deželni hotel)
Trst, largo Santorio 4 (Farneto).
40 sob, električna luč, ves komfort, stroga snažnost. — Cene zmerne.
ALOJZIJ SKERL.
Sprejme
7amliEČrn	sežnjev z enim vod-
LulllljlotO njakom je ia prodaj pri S?. M. Magdaleni Spodnj'. Zelo lepa. mirna lega, jako pri- i p-avna za kmetovalca, Manderjerje, po 5 K s.žeuj. | Kje, se izve v gostilni pri Tirolcu Sv. Mar. Magdalena zgornja 77.	1665
se takoj deklo v baraki Da pomolu St. 4, prosti luka.	1667
Stalni krajevni agenti L"°!lr.mE
sprejmejo ali pa nastanijo s stalno plačo za predajanje dovoljenih srečk v Avstro-Ogrski. — Ponudbe pod „Merknr*, Brno NeagaBse 20.
ter vsakovrstno drug i mizarsko dele izdeluje M. Majcen, mizar, ulica Kelvedere 28. ogel Torquato Tasso.	55
Moderne spalne sobe
ANTON LENCEK
trgovec z vinom in gost lničar v Trstu.
Pripor.' ča Blav. obfiinstvu s ojo zalogo vina (istrsko, vipavsk \ dalmatinski opolo in kra^zi teran na drobno in na debelo v uilet deli* /onta St. ."5, kakor tudi svojo
gostilno „Al gallo"
ia trga pred vojašnico Plazra Caserm* stev. 5
kjer ima na razpo!ago poleg omenjen h vin, tuii vedno sveže pivo ia gorka ia mrzla je .ila. Cene zmerne
Radi preselitve
je na prodaj vse obstoječe blago v trgovini
UALERIANA POHUSTA lun.
ulica S. Antonio 2
po znižanih cenah. — IZBOR predmetov za gospe in gospode, kakor tudi umetnin in galanterij.
lekarna
v Trstu, ul. Miramar 29.
2 krat ca dan sveže domaće mleko, pivo in viDO v eteklemcab. Velika zaloga slaščic in čotaola e Priporoča Ee
Otilsja Fumolo.
wr
i
m
Vsi zdravniki ga priporočajo.
Zdravilno pivo dvojnega kvasa
Odlikovano na 7 razstavah.:
Glavna zaloga v Trstu, via Valdirivo Št. 32, — Telefon št. 220I.
S. ŠTEFAN
Odlikovano na : 7 razstavah. :
I

V manufakturni trgovini
CARLO ANDREJCIC
1B ) Ee zamenjat) z dragimi trgovinami In prodajalnami).
ulica Malcanton št. 10-12
se proda radi pož*rja vae blago po najn žjib cenab.
SAMO ZA PAR DNI!!
Krasen perkal v najnovejših barvah Zefir za srajce ..... Ponarejena svila s črtami Narejene rjuhe za eno osebo 150/259 Narejene rjuhe iz samege platna 160/250 Obrisa lke ......
Chiffon prve vrste.....
Kosi madapolana 10 metrov I. vrste Že rske srajce s finimi vezeninami . Spodnja krila črna 1. vrste. Bele obrisače 6 oseb 1. vrste . Cunje za kuhinjo.....
Podlaga za obleke po 16 vin. rreter. Vsakovrstni predpasniki iz črnega satina, moSke nngovice po 32 vin., ženske po 20 vin
Vse đrobnar je se proda za 20 posto pod tov. ceno. Posluži e se prilifce!
Naročbe se Izvršujejo tudi pa pofttl s povzetjem.
od vin. 34	dalje.
56	„
76	„
od K 259	„
n 40	m
od vin. 30
45	„
po K 4 20	„
« 2-	„
- 3 -	.
od K 1 90	„
„ —20	„