239. štev. V Ljubljani, petek 3. oktobra 1919. II. leto. Velja v Ljvibljani in po pošti: celo leto . . K 84*— Pol leta .... 42*— &trt leta . . „ gl«— mesec . . „ 7-_ inozemstvo: «lo leto naprej K 95'— f®1 leta „ 50-- «trt leta „ „ 26*- *» mesec „ „ 8 _ mi Na pismene naročbe brez pošlljatve denarja se ne moremo ozirati. Naročniki naj pošiljajo naročnino gtJF* po nakaznici. glasi se »čnnajo po orabljenem prostoru In iicerl mm visok ter 45/nm širok prostor za enkrat 40 v, za večkrat popust. Uredništvo je na Starem trgu štev. 19. Telefon 6tev- 360. — Upravništvo Je na Marijinem trgu štev. 8. — Telefon štev. 44. aj.-.-ir- ■■■ Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 40 vinarjev. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali mamka. - Dopisi naj se ira&kirajo. — Rokopisi se ne vračajo. Kriza, kriza... , Beograjska poročila o ministrski 8t«i postajajo vedno bolj podobna ^oječasnim suhoparnim poročilom av-8«%kega generalnega štaba. Vedno *8‘0. že skoro vsakdajno, dolgočasno. j11 vendar govore beograjska poročila Ra«**0' ^akor so govorila svoj čas noff3rjeva 0 uničevanju, o škodi, nezmerni škodi. Vesti sovssk dan jed- večf’ lz^u^a' ®koda vsa^ c!an nova> Protlčeva misija se je torej po-hesrečila. — Regent poveri nalogo, 8estavi vlado, drugemu politiku; *omu, ta hip še ni »nano. Javnost je tudi tako otopela, da se že malo pnima za to. Saj se ponavlja vedno 'J/o. Davidovič, Pavlovič, Protlč so že, drugi se bodo še trudili, obvladati Politični kaos. Uspeh vedno jednak. Ne gre in ne gre. Trumbič in Smod-laka, ki so jima tudi ponudili ministrsko predsedstvo, si nista upala niti Poskusiti, čeprav bi imela vsled svojega nadatrankarčtva In vsestranskega ugleda še najlažje stališče. Oba raj,Se ubežita nazaj v Pariz irs ž njima Pašič te nekdaj nedosežen mojster politična boja. Lažji je boj v Parizu z '^Sprotuikl naše države, kakor v Beogradu ž njenimi »prijatelji«. Regent bo poveril sestavo vlade ali zopet kakemu »nevtralnemu« politiku, ki ne pripada nobeni Izmed obeh smrtnih sovražnic, radikalni in demokratski stranki, ali pa članu demokratske 2a]ednlce, morda res Pri-bičeviču samemu. \ Po Beogradu razširjene govorice ® Imenovanju uradniškega kabineta je «eba sprejeti z vso rezervo, ker je Jpiošno znano, kako odločen pristaš Parlamentarizma je regent. In vendar bi te vesti pozdravljal), ko bi ne imeli 22 tako žalostnih Izkušenj z blrok/a-Jlzmom naših visokih In najnižjih Uradov. Ne vojaške diktature, to odločno odklanjamo, ker militarizem ostane militarizem, pa naj bo tu ali tam; prevelika je nevarnost, da se ne bi držal svojih mej. Zmožna uradni-žka vlada pa bi bila morda edin iz* kod h današnje zavožene situacije. Njej bi tudi narodno predstavništvo ne moglo odreči vsaj najnujnejših državnih potrebščin. Ce pa se začno nova pogajanja med strankami, bomo izgubili vnovič mnogo dragocenega časa. Vladna kriza bo postala res državna in narodna kriza. „Branimo Istro!" Pod gorenjim naslovom prinaša »Giornale cHtaJia« izpod peresa znanega časnikarja G. Lazzarinija obširen članek, v katerem skuša pisec, opiraje se na zgodovinske podatke, dokazati da je bila Italija vedno le od aevera in severovzhoda ogrožena. »Tako,« piše Lazzarini, »so leta 559 po Kr. tudi Slovenci prekoračili predilskl prelaz.« Vsled trajne nevarnosti, Ifi preti Italiji, smatra čiankar kot potrebno, da opozori italijansko vlado, naj sedaj, »dokler je še čas«, popravi neugodni položaj Italije izza preteklosti In odstrani vsako nevarnost za bodočnost. Po njegovem mnenju bi utegnil sovražnika vsakim n a j man j Šim (1) sunkom odrezati vso Istro od Italije ter jo na- svojega neprijaznega, nerodovitnega in skalnatega značaja ne bi dvema narodoma mogle nuditi povoljne možnosti za neoviran razvoj; razen tega pa bi se s tem načrtom kršila tudi temeljna načela italijanskega pojmovanja o prostosti, ki ne dopušča posnemanja pruskega sistema na Po-znanjskem. Razdeliti pa bi bilo mogoče mejo v posebne vojaške pase, ki bi bili od vojaštva in domačega italijanskega prebivalstva zastraženi. Vojaška službena dolžnost v teh pasih bi obsegala za vse Italijane dobo od 18.—50. leta ter bi njih lahko oborožena krdela tvorila organično spojene enote, ki bi omogočale takojšnjo izvedbo mobilizacije. Slovani bi bili sprejeti v te obmejne oddelke le na lastno prošnjo z gotovimi pogoji, medtem ko bi veljala za vse druge Slovane splošna brambna dolžnost. Obramba italijanskih mej, nadaljuje Lazzarini svoja izvajanja, bo tem lažja in uspešnejša, čim bolj bo prebivalstvo Julijske Benečije v narodnostnem oziru zanesljivo lil v scci-jalntm pogledu trdno, V socialnem oziru mora pvebi- ivrt 'rttrdf1.! inrru vezati na stike edino ie po morja. J valstvo že zaradi tega imeti trdno nr..A, j-.i .... n-mi -....................' p0fliag0j ker faj vsak povod za ne- mire v obmejn h krajih imel v sebi kal dalckoscžnih resnih posledic. Kot sredstva, s katerimi bi se dala potrebna varstva doseči, smatra čiankar: 1. pomnožitev italijanskega prebivalstva v novem ozemlju ; 2. okrepitev njegovega sedanjega gospodarskega položaja in s tem tudi narodnega čustvovanja; 3. Slovanom sc ne sme odvzeti možnost, da se tudi oni čutijo sinovi velikega seveda italijanskega naroda. Izvedba teh predlogov Jc v vsem obsegu mogoča. Potrebno je le, da se osrednja vlada sporazumno s pokrajinskimi oblastmi povzpne do resnega uVidevsnja in da se tudi itall-janr.ki kapital primerno zanima za ojačanje popolnoma zanemarjene produktivne energije zlisti ‘v Istri in da se odpošljejo tjakaj ali celotne organizacije ali pa tudi posamezno bivše vojaštvo. Po svoji razsežnosti in s svojim Tudi ako bi se Ilaiiji posrečilo dobiti vse znane geografske meje od Triglava pa do Snežnika Irt bi se te meje tudi vojaško utrdile, bi bila cb novi meji potrebna še umetna obramba potom vojaških obmejnih kolonij. Res Je, da ce Italija nc bo mogla lotiti konkretnega izvajanja teh idej, preden ne bedo meje proti jugoslovanskemu sosedu natančno določene, vendar pa je potrebno, da se ustvarijo vzdržne razmere vsaj v onih krajih, kojih pripadnost je končr.oveljavno določena. Pojavil se je načrt, po katerem naj bi se v vsem goratem obmejnem ozemlju ustanovili vojaški obmejni odsekf, domačemu prebivalstvu slovanske narodnosti pa naj bi se odtegnile vse dolžnosti in pravice italijanskih državljanov, poslušno pa naj bi se ohranilo s pomočjo naseljenega italijanskega militariz ranega prebivalstva. Načrt pa se je izkazal kot neizvedljiv, ker se r.-.u upirajo dejanske težkoče, in obmejne pokrajine vaied redkim prebivalstvom omogoča Istra naselitev In prehrano tisočem In tisočem delavcev, poljedelcev in malih posestnikov. Središče takih naselbin je mogoče razdelili na štiri skupine: Okrožja Koper—Piran, dolina reke Mirne, Pulj dolina, ReSe z Labfnjero. Od Kopra do Pirana je mogoče izdatno dvigniti sedanje sianje ondotnega vrtnarstva. Dolina reke Mirne je skoro neobljudena in bi mogla po primerni regulaciji reke nuditi bivališča mnogim tisočem malih posestnikov-voja-bov. Sa laglji ;e problem doline R«8e z Lahinfem. Ta pokrajina je za Italijo izredne siražegičnp važnosti, ker je od Pulja komaj 16 km zračne črte oddaljena, in bi, v tuji posesti, trajno ogrožala italijanski Pulj. V tej dolini je\ tudi mogoče naseliti vsaj tisoč družin vojaških kolonistov. Glede Pu-Ija je položaj enostaven. JVlesto je industrijsko z agrarno okolico. Italija ne sme dopustiti, da Pulj propade, marveč mora izrabili bogate vojaške in tehnične napuve v svoje svrhe In mora obenem tudi dvigniti kmetijstvo okolice, da bo v stanju prehranjevati mesto To so potrebe, ki presegajo pokrajinsko važnost, zaključuje Lazza-ri:;i, žekti je Ir, da Iiajija pravilno razume važnost tega problema in vsaj v glavnih potezah v mirovnem delu uriejstvi velike naloge, ki naj ji zajamčilo možnost obrambe. Tako Člankar. Mi se v razpravo njegovih naziranj in cbrambenih predlogov ne bomo spuščali. Dovolj bodi le ugotovitev, da se Italijani neprijetno zavedajo svojega roparskega ravnanja nad nami in v skrajni bojazni za svoj začasni plen iščejo vse mogoče pripomočke, kako bi d ga mogli ohraniti in si za trenolek obračuna z oropanim sosedom pripraviti zadostna varstva, in vsega tega ne bi bilo tieba, ako bi »e za en trenotek megli odreči svojim Imperialističnim težnjam in bi rekli nam, sosedom; »Vzamemo ti, kar je res našegn, vi pa si ohra-n«e, kar je vašega«. Ali tako bo njih spanje trajno slabo in neprijetne sanje jih bodo mučile, dokler nn pride — naš dah. Nadaljevanje. a In je prekrižala noge že više, da sta se zasvetili obedve mečici tik do kolena v poluprozornih Židanih nogavicah. Ne da se poraziti kar tako, ne! Ona ne zapusti bojišča, dokler ni poizkusila vseh zavratnih sredstev in vrgla v boj vseh zmage vajenih sil! »V svojo veliko žalost — da!« je nadaljeval grof, nc da bi se le količkaj ustavil z očesom na njenih čarih. »Zakaj — še enkrat vam ponovim! —■ deutsche Kultur und Gesittung mi je deveta briga; jaz ne priznam nobene narodnosti razen skupne človeške, narodnosti vseh tistih, ki — ah, kaj bi jo pridigal gluhim ušesom! In svojih meščanskih tepcev ne bom vodil tako, kakor hočete vi, ker mi je dovolj vsega, njihove hlapčevske omejenosti in vašega nadutega, lakomnega nemštva .. . Naveličan sem, upehan, truden do blaznosti; kaj brigajo mene vse te vaše nizkotne, prifrknjene spletke?« »Grof —!« je vzkliknila baronica z glasom brezmejne užaljenosti. »Čeprav! Zame je čas, da govorim odkrito, in to je boljše tudi za vas. O, res, z marsikakim namenom sem priromal v ta po Bogu in ljudeh zanemarjeni kraj, ali s takim ne, da bi plesal komu na mtkil Tisto meščansko norenje, izprva, ko je vsak mislil, da najde po meni uresničenje svojih majhnih ničemurnih sanj, me is še nekam zabavalo; sodilo mi je v program, z eno besedo — ali je res potreba, da vam razložim vse natanko?« »Oh, saj slišim že itak preveč!« je zastokala ona jokavo. »Tak dobro; tisto mi je bilo prav — in še tisto mi zdavnaj preseda; sit sem vsega, vsega, kam li, da bi postal orodje v rokah vladne, nemške, kaj vem kakšne zabite, naivne in kratkovidne politike. V mojih očeh in vsled mojih čisto posebnih, osebnih razlogov je to gola nesramnost, in obžalujem vas, baronica, ki vam ni bilo zamalo, spustiti se v tak prifrknjen komplot!« »Kaj pravite?« je vzkliknila ženica skoraj z ogorčenjem in plamenečo rdečico na licih. »Tega me dolžite? Vi vidite nizko mahinacijo tam, kjer so govorila zgolj čuvstva — iskrena, plemenita čuvstval — ženskega srca? Ah, dovolj grenko bom morala obžalovati svoje Dav dušenje za vas, vi grdi, odurni, krivični človek!« »Magari da sem vam storil krivico,« je odvrnil grof mirneje. »Bilo je tedaj navdušenje, plemenita, nesebična simpatija — recimo! Tak vedite, baronica, da nisem vreden plemenitih simpatij in za nič na svetu ne maram postati zgodovinski činitelj in velik človek po vašem merilu; iz dna srca odurne brezčutnosti vam priznam, da mi je vseeno, ali me vi občudujete ali ne, Oprostite — moram vas ozdra- viti kvarneea, nevarnega mnenja; to storim, četudi porečete, da sem sirov.« »To ste!« je zajavkala baronica, sezaje po drugem orožju. Njen obraz je bil reven in žalosten kakor obraz otroka, ki ga tepe po krivici; solze, debele kakor lešniki, so ji curkoma drle po lepih licih, in grudi so ji butale od ihtenja, ki se je razvijalo naglo v krčevit jok. »Ah, Bog, in jaz ne-sre čnica ... sem tolikanj obžalovala v vas ... kavalirja !...« »Motili ste se, milostiva,« je grof skomiznil z rameni. »Vse ima svoje meje, kavalirstva ne izvzem ši. Budalosti, ki bi se mi studile, nisem počel iz kavalirstva nikoli, pa jih tudi zdaj ne bom.« »Prišla sem polna zaupanja v vas... pa sem prišla po svoje osramočenje!« Hlipaje seje zleknila po kanapeju, ne da bi pri tem izpremenila lego nog; rokavi so ji zdrknili čez komolce navzgor in majhne, trdne grudi so se ji napele. »To., . meni! Za ves moj idealizem ... za moja čuvsta — ah, nisem vam še povedala vsega —« »Vsekako ste mi razodeli Že mnogo preveč, baronica,« je dejal grof s sarkastičnim pogledom na nj eno obleko, ki je prihajala od zvijanja in premeta vanja v čedalje večji nered. »Vse vem, kar treba, in zelo žal mi je. Ne morem in nočem.« A s tem je ni potolažil. i Dalj® iMfcU Zmede v Italiji. LaSkl militaristi hočejo vojno. kdu Pariz, I. okt. »Chicago Tribuna« poroča: Italijanska vojaška stranka hoče še pred volitvami izzvati spopad med d’ Annunzievirai in srbskimi četami in s tem italijanski narod prisiliti k vojnemu programu. D’ Annunzio je zasedel podružnico Avstro-cgrske banke in bo izdal papirnat denar, ako bo sedanji položaj le dalje trajal. Anarhisti v Milanu. Ldu Dunaj, 1. okt. »N. Wr. Journal« poroča iz Milana: Policija je v neki hiši zaiotiia skrivno zborovanje anarhistov, katerega se je udeležila tudi neka mlada ekscentr. ženska. Vsi navzoči so bil! aretirani. Pri hišni preiskavi so našli listine, na podlagi katerih so zaprli celo vrsto drugih anarhistov. Anarhisti so nameravali najprej razstreliti milanski kolodvor, odrezati mesto od vsega prometa in potem uničiti javna poslopja z bombami. D’ Annunzio okužuje. Rim, 1. okt. (Izvirno) »Messag-gero“ poroča iz Boicana, da je pet vojaških leta! bolcanskega letališča odplulo proti Reki. Vseh pet častnikov se je szrivoma pripravljalo na polet. Jugoslovanske čete ne, napadejo Reke. Ldu Pariz, 1. okt. Jugoslovanski tiskovni urad v Parizu poroča: Vest, prihajajoča iz tabora d’ Annunzia, da napredujejo jugoslovanske čete proti demarkacijski Črti, ni resnična. Jugoslovanska vlada nima namena, zavzeti Reko s silo. Wil$on ni zahteval, da gre D’ Annunzio iz Reke? Ldu London, 1. okt. Reuter poroča: Wilson ni zahteval, da mora italijanska vlada pregnati D’ Annunzia z Reke, ker da bi sicer Zedinjene države blokirale mesto. Še bodo popustili. Rim, 1. okt. (Izvirno.) V pada-mentar. krogih se domneva, da bi bilo Italiji mogoče, sprejeti Wilsonov predlog s pogojem, da zveza narodov poveri Italiji upravni mandat nad Reko In Dalmacijo. Dozdeva se, da bi na to rešitev tudi d’Annunzio pristal. Italijanske race. Pariz, 1. okt.(izvirno.) ,Temps' poroča: Jugoslovanska vlada je odredila, da se morajo od 26. t. m. naprej za dobo 14 dni vse meje popolnoma zapreti. (Dozdeva se, da se je ta vest skuhala v italijanskem kotlu in da ima namen, zopet združiti razcepljeno javno mnenje in obrniti pozornost na nevarnost, ki domnevno preti italiji od jugoslovanskega soseda. Op. ur.) Ministrska kriza. Zakaj so odklonili sodelovanje demokrati In socljulistl. Beograd, 1. ckt. Demokratski klub je soglasno odobril sklep vodstva, da ne vstopi v Protičevo vlado. Klub utemeljuje svoj korak s tem, da je dosedanje delovanje Protlča in njegovih ožjih pristašev pokazalo, da bi bila nova vlada v gospodarskem in političnem oziru nazadnjaška, v narodnostnem pa separatistična. Vrhu tega je P/citič v družabnem občevanju tako neotesan, da se ž njim ne da shajati. Beograd, 1. oktobra. Socijalni demokrati so motivirali odklonitev soudeležbe pri Protičevi vladi z nemodernim stališčem, ki ga zavzema Protid v vprašanju agrarne reforme kakor v veliki' večini drugih perečih vprašanj. Nadalje izjavljajo, da se ne strinjajo s Prot.čevlmi zunanjepoličnimi nazi-ranji. Kriz« se vleče. Ldu. Beograd, 2. oktobra. »Politika« poroča: Kakor znano, je Stojan Protid sinoči vrnil prestolonasledniku regentu mandat za sestavo nove vlade. Danes dopoldne je bil o tem objavljen poseben komunike. Na dvoru se bodo iznova pričela posvetovanja o vprašanju, komu naj se sedaj poveri sestava nove vlade. Ni izključeno, da bomo obletnico ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev dočakali v krizi. O. Protid se je sinoči mudil pri regentu skoro dve uri. Afera Protld-Pribičevld. Beograd, 2. okt. Demokratski klub je zahteval od predsedstva Nar. predstavništva, da mora dati Protid popolno zadoščenje Prlbičevidu za razžaljenje na seji sirankinih načelnikov. Opozlcijonalnl blok odobrava Pro-tidevo stališče. Ldu. Beograd, 1. okt. Danes popoldne je imel Radikalni klub sejo, na kateri je sklenil, da g. Stojan Protid vrne regentu mandat. Isto sta sklenila Narodni klub in Jugoslovanski klub. Govori se, da bo sestava novega kabineta iznova poverjena Demokratski zajednfci. Vse kaže, da bo kriza v kratkem rešena. Razna poročila.. r Beneš o zvezi z državo SHS. Praga, !.oktobra. Cehoslovaškizun. minister je dejal v svojem ekspozeju med drug m: Obžalujem, da se nam ni posrečilo dobiti koridorja z Jugoslavijo. Ko pa tega nismo dosegli, smo stremili po odškodovanju drugod. S sodelovanjem Francije in Anglije imamo pravico do zgradbe sekundarne železnice od Bratislave do Vel. Kaniže, ki nas bo zvezala z Jugoslavijo, Beogradom in eventualno s Trstom. Tudi tukaj bomo obratovali s svojimi vlaki In svojim osobjera. Menim tudi, da bo v kratkem sklenjena carinska pogodba s Francijo in da nam bo dala Francija vse ugodnosti, kakor drugim ent • entnim državam. Francija ni marala od nas nobene odškodnine. Drugo vprašanje je bilo, kako bomo udeleženi pri finančnih bremenih Avstrije. Tu smo skupno z Jugoslovani, Romuni in Poljaki izjavili, da se pri vojnih dolgovih Avstrije ne bomo udeležili. r Čehi dobijo orožje na Nemškem. Berlin, 1. okt. Pogajanja med CSR in Nemčijo glede dobave orožja so končana. Čehoslovaška dobi v zameno za sladkor, premog in kaolin poleg municlje in pionirskega orodja 50.000 pušk in 10 000 karabink. r Opatija in Toloska bosta morali deliti usodo z Beko. Rim, 1. oktobra. »Mesaggero« prinaša sledečo D’ Anr.unzijevo izjavo: Nasprotujem načrtu, ki bi Reko prisodil Italiji, O-patijo in Volosko pa majhni vmesni državici. Ako bi s takim načrtom soglašala tudi italijanska vlada, sem takoj pripravljen zavzeti Opatljo-Volosko s svojimi četami. r Blokada Rusije. Ldu Nauen, 1. okt. Po vesteh iz Versaillesa meni vrhovni svet, da se mora blokada boljševistične Rusije vzdržati, da ss prepreči oskrba Rusije z živili. r Wllson bolan. Washington, 1. okt. Wiison je že pred nekaj dnevi zbolel. Bolezen ni opasna. Sedaj se mu je zdravje že poboljšalo. r Izgube angleške mornarice med vojno. London, l.okt. (Izvir.) Po uradno objavljenem izvestju znašajo izgube angleške mornarice med vojno 254 ladij, in sicer: 13 oklopnlc, 3 bojne križarke, 13 lahkih križark, 64 rušilcev in 54 podmornikov. Od pomožnih ladij je bilo potopljenih 815, in sicer: 244 premognih transportnih parnikov in 246 ribiških parnikov. r Stavke. London, 1. oktobra. V industrijskih podjetjih v Walesu stavka 400.000 rudarjev. — Mnogo pri podzemeljskih železnicah stavku-jočlh se je vrnilo k delu, — Na Škotskem so .vsled napadov zastražili vlake. — Sindikat uslužbencev cestne železnice in avtobusev je izjavil v naprej svojo sporazumnost s sklepi, ki jih stori transportni sindikat glede vstopa v štrajk. — Lloyd George se je zavezal, da noben železničar ne bo prejemal manj kot 2 funta šterlinga na teden, tudi ako bi življenske potrebščine postale cenejše. Politične beležke. b »Marburger Zeitung" — slovenska. Največjo mariborsko tiskarno Kralikovih dedičev je kupil slovenski konzorcij, v katerem so med drugimi dr. Llpold, dr. Koderman, prof. Voglar in dr. Pfeifer. Ker je tiskarna lastnica dnevnika »Marburger Zeitung“, je prešlo s to kupčijo tudi to dosedaj zagrizeno nemško glasilo v slovenske roke. Bil je že tudi skrajni čas, ker je list skoraj do najnovejšega' časa pisal, kakor da bi izhajal kje v Nemški Avstriji in bi Jugoslavije sploh ne bilo ter na ta način oviral neobhodno potrebno prilagodenje naših nemških sodržavljanov na nove razmere. „Mar-burger Zeltung“ bo izhajala še naprej, pobila pa bo novo uredništvo in postala glasilo onih Nemcev, ki so se ali se še bodo odkrito in pošteno postavili na državno stališče in temu primerno tudi delali. b Korošec pomirjuje. Tako vleče »Slovenec« svoje bralce. Radikalci in demokrati se tepejo za žive in mrtve. Korošec pa stoji ob strani, gleda in miri. A brez uspeha, nočejo ga poslušati. In njegovo srce krvavi, ko misli, koliko trpi pod tem dvobojem domovina. Še bolj pa menda krvavi pri misli, da je splaval po vodi -lep načrt, kako bi pod radikalno pa-tronanco plesala po melodijah klerikalne piščalke cela Slovenija. Da bi obdržala njegova stranka vsaj te pozicije, ki jih ima danes, postaja sedaj, ko se je izjalovilo zavezništvo z radikalci, zopet nevtralen in pomirjuje... Osemurni delavnik. Ljubljanski »Uradni llst“ z dne 1. oktobta 1.1. prinaša vladno naredbo o osemurnem delavniku, ki je veljaven za celo kraljestvo SHS. Naredba določa, da v industrijskih, obrtnih, rudarskih, trgovskih In prometnih obratih in podjetjih, bodisi zasebnih ali državnih ozir. občinskih, delovni Sas ne sme presegati osem ur na dan alf oseminštirideset ur na teden. To velja tudi za industrijska podjetja, v kmetijstvu in gozdnem gospodarstvu. Na železnicah, poštah, ladjah itd. se morajo te določbe uporabljati razmeram primerno ter sklepajo o tem prizadeta ministrstva v sporazumu s socijalnlm ministrstvom. Odmor se ne vračuna v osemurni delavnik. Delovni čas se more podaljSati samo izjemoma; za čezuro se mora plačati najmanj za polovico višja mezda nego za redne delovne ure. Radi uvedbe delovnega časa ne more noben delodajalec znižati že pogojene mezde. Dnevne vesti. d Iz uredništva. S 1. oktobrom je izstopil iz našega uredništva g. Josip Podržaj. d Demokratska stranka, priredi v nedeljo 12. t. m. velika zborovanja v Celju, Mariboru in Ptuju. d Danes zvečer koncertira v veliki dvorani hotela Union našprvo-votni klavirski virtuoz g. Ciril Ličar, spremljevalec slavnega goslača Jaro slava Koc lan a. Pevske točke izvaja slovita hrvaška pevka Vilma de Thierr i. Ker je vzpored koncerta izredno zanimiv in nam nastop obeh umetnikov jamči za lep umetniški užitek, pozivamo ljubljansko občinstvo naj koncert zasede do zadnjega prostora. Sežite pridno po vstopnicah! Danes zvečer vsi v Union 1 d Dijaški transporti. Ker je transport, dne 5. t. m. prenapolnjen, gre v četrtek 9. t. m. tretji transport na Dunaj. Vsi oni dijaki, ki se ga nameravajo udeležiti, naj vpošljejo takoj naslove na Vilko Killer štud. teh. Ljubljana, Kolodvorska ulica 11/1. d Prazna stanovanja. V Stični okrog 20 minut od kolodvora stoji velikanski samostan 00. clsterijancev, ki pa stanujejo samo v srednjem traktu, dočlra sta sprednji in stranski dvonadstropni trakt skoro prazna. Svoj čas so bili v tem delu vsi uradi, okr. sodišče in davkarije, bila je notri pošta, loterija, župnišče in to vse v I. nadstropju, med tem ko so v II. nadstr. stanovali uradniki. Brez vsake škode za redovnike dobi lahko v teh prostorih zavetišče nebroj družin. — Vse je v dobrem stanju in takoj porabno, Razen tega stoji na vrtu takozvaoa kašča, dvonadstropna velika zidana stavba, ki bi se tudi lahko porabila za stanovanja, ker ima samostan dosti drugih gospodarskih poslopij. V stavbi se nastani lahko cel pehotni polk aii morda še več. Opozarjamo na to vojaško oblast in vseučliiščno komisijo-Dalje so v Stični v gradičku, ki ie last ge. Podobnik roj. pl. Lauger, go* stilniškl lokali, ki so samo v nedeljo odprti. Pripravni bi bili za častniško obednlco in pisarno, če bi se premestilo recimo vojaštvo iz domobranske vojašnice v Stično. Ustreženo bi bilo obema in poleg tega še nebroj drugim strankam. Torej na delol d Zveza ItidusUijcev na slov* ozemlju kralj. SHS je predložila ml' nistrstvu za trgovino iti industrijo * Beogradu obširno, s statističnimi po-datkj in dokazi opremljeno spomenico o razdelitvi premoga za preskrbo naše industrije. d Potvarjanje poštnih znanih v Prekmurju. V Prekmurju so s* začele spravljati v promet potvorjene pošlne znamke, na katerih so če* sliko natisnjene črke: „SHS“. Opozarjamo občinstvo, da se strogo kaznuje ne ie potvarjanje poštnih znamk, ampak tudi njih spravljanje v promet* Občinstvo naj v interesu države naznani ponarejevalce in razpečevalce potvorjenih znamk bližnjemu ur*da ali pa osebam javne varnosti. d Brzojavni promet s Poljs^0, Brzojavni promet s Poljsko se ]e otvoril. Pristojbine za besedo znsša 68 vin. 22 5 para. Poleg redne pristojbine Je plačati še pribitek 3 K za vsako brzojavko. d Splošna gospodarska zadruga. Dne 26. t. m. je zoorovalo v Mestnem domu zasebno uradništvo glede ustanovitve splošne gospodarske zadruge, ki Je zamišljena najširši podlagi. Nj-en namen naj bi bil, omogočiti situiranim osebam, dobavo najpotrebnejših živil in življcnskili potrebščin za možno nizko ceno. Po zamišljenih pravilih imel bi pristop v zadrugo vsak uradnik in delavec. Zadruga bi bila z omejeno zavezo, jamčilo bi se * deležem in še z enkratnim enaki0 zneskom. Delež je določen na 50 ki se more vplačati ali skupno ali v mesečnih obrokih po 10 K; pri vstvpu plača vsak po 4 K vpisnine. Zadruga bode dobavljala le najpotrebnejše blago, živež in obleko, in to iz prvega vira brez vmesnih trgovcev. Centrala in sedež zadruge bode v Ljubljani, po večjih Industrijskih krajih pa se bi ustanovile razdelilnice. — V razpravo, ki je bila mestoma živahna, so posegli razni strokovnjaki na zadružnem polju ter podali svoje dobre nasvete. Vsi zborovalci, Izvzemši enega, so se izrekli za ustanovitev take zadruge. Z ozirom na to, da se mora zadrug* čimpreje osnovati, se zasebni uradniki in uradnice vabijo, da prijavijo svoj pristop, Pristopnice se dobe v pisarni „DruŠtva zasebnega uradnlštva Slovenije", Gosposvetska (Marije Terezije) cesta šr. 12/11. od 8. do 14. ure vsak dan. d Brzojavni odgovori trgovske In obrtniške zbornice. Interesenti, ki se brzojavno obračajo na trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani za razna pojasnila, dobe brzojavne odgovore le tedaj, ako je plačan brzojavni odgovor. d Dimnikarjem. Gospodarska pisarna pri okrajnem glavarstvu v Borovljah poroča, da v nekaterih občinah lamošnjega okoliša nujno rabijo dimnikarji. Dimnikarji, ki se žele naseliti, naj se obrnejo naravnost na omenjeno gospodarsko pisarno. d Trgovina z Avstrijo. Gospod Aloiz Schreler, ravnatelj firme M. Eifer na Dunaju, se nudi v Ljubljani, dne 3. in 4 t. ni. v hotelu Slon in daje informacije radi dobave kemikalij, rajnega materijala, firneža, lakov in olja na podlagi kompenzacijske pogodbe * Avstrijo. P T“ •laje ni v Ljubljani, v soboto pa se jih je odpeljalo v Nem. Avstrijo celih pet vagonov, vse preskrbljeno z izvoznicami deželne vlade. Na Borovnici so včeraj železničarji ustavili zopet en vagon, namenjen tudi v Avstrijo. Ko se je odpošiljate!] pritožil, je deželna vlada odrediia, da se mora pustiti vagon naprej. Moko ni v ljubljanskih trgovinah, v skladiščih »Balkana« pa jo je nakopičene za 50 vagonov ali še več. Lastnina je raznih tukajšnjih firm. Kaj čaka? pag višjih cen in morda tudi — Uvoznic. Krompirja ne bo v Ljubljani, « Kranja pa so ga pripeljali včeraj ft?e* Vag°nosr, nakupljenih od veri?.-nikov, namenjenih za Nem. Avstrijo in opremljenih z izvoznicami. Na kolo-dvoru pred Ranzingerjevem skladiščem jtfoje še sedaj, a že danes se odpelo proti severu. Jih bo vlada pulila, jih bodo pustili Ljubljančani? Zadrževanje moke in na-vijanje cen. Odstk za prehrano Deželne vlade za Slovenijo objavlja: V zadnjem času razširjajo vesti, di bo moke zmanj-**»o ter da bedo cene mlinskim izdelkom zelo poskočile. Tudi se pripoveduje, da bodo zopet vpeijane izkaznice za moko in kruh. Te vesti so popolnoma neosne-vane. Res je, da so radi prometnih tež-koč zastali dovozi žita iz Banata in Bačke, vendar so te težkoče že premagane. Žitni zavod ima nakupljene velike množine žita, ki jih v najkrajšem času spravi v Slovenijo. Vznemirjajoče vesti so izrabili — če ne tudi povzročili — trgovci in mlinarji, ki sedaj zadržujejo mlinske izdelke ter jim navijajo cene. Politična okrajna glavarstva imajo 'nalog, da nastopijo z vso strogostjo Proti takim brezvestnežem, zaplenijo zaloge, ki se zadržujejo v špekulativne namene, dotlčnika povrhutega kaznujejo še z globo do 20.000 kron in zaporom do šestih mesecev. — Občinstvo se poživlja, da gre oblastvom na roko ter jim da podatke za postopanje. Občinstvo samo pa se naj ne da begati po ncosnovanih vesteh! zvečer, oba oddelka ob ponedeljkih, sredah, petkih. Pričetek v ponedeljek, 6. okt. — Višja stopnja: ob torkih, četrtkih, sobotah ob polu 6. uri zveč. Pričetek torek, 7. okt. Kraj je moško učiteljišče, I. nadstropje, III. letnik, Resljeva cesta. 1 Društvo sloven. profesorjev (odsek za zgodovino in zemljepis) vabi na sestanek, ki se vrši 4. okt. ob 15. v konferenčni sobi I. drž. gimnazije v Ljubljani. Vzpored: 1. Konstituiranje odseka, 2. poročilo o učnih knjigah, 3. poročilo o učnem načrtu za zgodovino in zemljepis v šolskem letu 1919/20. 1 Filatelistični klub za Slovenijo vabi svoje člane na sestanek, ki i se vrši v soboto, dne 4. oktobra ob 8. zvečer v restavraciji hotela ,Union‘ soba »V rožcah«. Razdelitev raznih j jugoslovanskih znamk. 1 Jugoslovanska filatelistična : zveza, sekcija Ljubljana. Naslov t. č. ! poverjenika: Fr. Križanič, Zrinskega | cesta 5, priti., desno. Ustmeno samo ! med pol 2. in pol 3. pop. II. letnika učiteljišča. — R njenih je še nekaj drugih 032b, a le neznatno; ostale so vse v privatni oskrbi. Nekemu postreščku je priletel na glavo kos pohištva in ga ranil. I Iz gledališča. Pri plakatih včerajšnje operne predstave M. Butterfly je pripetila neljuba pomota, da je J*« začetek predstave označen za osmo «ro zvečer, mesto za pol osmo. Slavno Občinstvo prosimo oprostitve, ker se le to zgodilo brez naše krivde. Kot je °bj*vljeno v vseh ljubljanskih dnevnih, je začetek tfseh predstav v obeh gledališčih zmiraj točno ob pol 8. J»ri zvečer. Prosimo p. n. občinstvo, se ravna le po tej objavi, , ,1 Tarife zaizvoščeke. Deželna »jnlr,2a Slovenijo, oddelek za trgo- rife 73 glede maksimalne ta* wno iri »"*^e fcvoščeke iz leta 1909, ki se v zadnjih letih z ozirom na voirte razmere ni več uporabiiala odločila, da se maksimalna tarifa s L oktobrom 1919 zopet uveljavi in obenem dovoli desetkratno zvišanje dosedanje tarfe. Vsak izvošček je dolžan imeti pri sebi en izvod tarife »n naj se prestopki naznanijo policijskemu ravnateljstvu v Ljubljani. 1 Za slovo izrekam vsem častnikom «r podčastnikom kolodvorskega poveljstva ter vojne policije v Ljubljani Slavni kolodvor, najsrčnejšo zahvalo S* njihno taktnost, trud in marljivost. £>vcii Slovencil Vračajoči Amerikanec Damjanovič Miloš. j Izzivajoča gospa, o kateri smo Pisar! v žt. 237 našega Usta pod rubriko »Nesramno izzivanje« je soproga £• nadzornika na šišenskem kolodvoru. tožbe po^a*nll° na vPraSania in pri- \ 1 Angleški tečaji se vrše: Za **cetnike v dveh oddelkih: I. odd. ob Polu 6. uri zvečer, II. odd. ob 7. uri j | Požar na Marijinem trgu. Včeraj popoldne okrog pol 2. ure je eksplodiral bencin, ki je bil shranjen (ali morda skrit?) v pritličju Zanklove hiše na Marijinem trgu. Od eksplozije so se v hipu vnele lesene, tesne stopnice in v par trenutk'h je bilo v plamenu stopnišče skozi vsa nadstropja. Ker je bilo še kmalu po obedu, je bilo v stanovanjih mnogo ljudi, ki pa vsi že niso imeii več časa, da bi se rešili po stopnicah. Polastila se jih je panika, ki je nesrečo še povečala. Ljudje niso mogli čakati, da bi dobili odkod pomoči, pa so se reševali, kakor si je kdo upal. Prišlo je do prizorov, kakoršnih Ljubljana menda ni videla, odkar je zgorelo gledišče. Gledalcem, kt so napolnili Marijin trg in spodnja dela Wolfove ter Prešernovo ulice, je zastajaia sapa groze In razburjenja, ko so videli, kako je skočila iz četrtega nadstropja ženska v globino; priieteia je najprej na balkon drugega nadstropja, od tam na tla, na kamenih tlak kjer je obležala težko poškodovana. Mali balkonček je postal pribežališče nesrečnih stanovalcev spuščali in skakali so na tla, kakor je kdo vedel in znal, dokler niso prinesli ljudje dveh malih lestvic, da so se rešili po njih še ostali. Neka ženska menda deklica je skočila na tla vsa v plamenu; ljudje so z dežniki gasili na njej gorečo obleko. Neka mati je, vsa v strahu, vrgla z balkona malega otroka. K sreči so ga prestregli gledalci ln se rau menda ni zgodilo ničesar. Med tem je prišlo gasilno društvo pod vodstvom gg. Barleta, Kadunca in Kavčiča. Hidrant v Wj1-fovi ulici je odrekel, pa so morali napeljati vodo iz Prešernove ulice, kar I je rešilno delo zakasnilo. Vendar se j je gasilcem po enournem naporu po-i srečilo, da so požar udušili, kar je bilo precej težavno delo, ker je bilo ! treba priti na 3treho precej visoke i stavbe. Ker se je zbiraia vedno večja i množica gledalcev, ki so še ovirali reševalno akcijo, pa bili tudi sami v nevarnosti, je policija s kordonom zaprla dohod na Marijin trg. Po požaru so največ trpele kuhinje, ki so tik stopnic in oni deli stanovanj, ki leže proti samostanu; tu je ogenj precej uničil. V ostalih stanovanjih so napravili več škode ljudje sami. ker so metali pohištvo kar na slepo skozi okna na tla, kjer se je pri padcu večinoma zelo poškodovalo. Pr; današnjih cenah je škoda vsekakor precej občutna. Ponesrečence je odpeljala ambu-ianca rešilne postaje v deželno bolnico. V oskrbi deželne bolnice so: Marija Florjančič, 53 let stara, je skočila iz četrtega nadstropja. Njene po-iikodbe so težke, posebno hude na nogah. UčiteijJščnfca II. razreda, Danica Sular je ožgana po celem telesu, zlasti po obrazu. Lažje so poškodbe ge. Marije Podkrajšek in njenega sinčka Dinka; gospa ima opekline po obrazu in rokah, sinko pa je ranjen na glavi. Valed prask iehhko poškodovana gdč. Marija Tanko, gojenka Pokrajinske vesti. p Na celjskem magistratu je neki uradnik ali podu-adnik, ki občuje s strankami zelo neotesano, namesto da bi jim mirno pojasnil, kaj in kako. Saj so stranke v,sled današajih neznosnih razmer že itak razburjene in nezadovoljne, taki neprijazni uradniki pa nezadovoljstvo še bolj podžigajo. Gospod gerent naj dotičnega gospoda primerno pouči, da se ima v uradu proti strankam, zlasti tudi proti ženskam, vesti uljudno in dostojno. p Dramatični odsek ,Svobode* v Celju je priredil v mestnem gledališču predstavo Funtkove »Tekme1*. Prireditev je bila skoz in skoz ponesrečena, Iz te globoko zamišljene drame z njenimi psihološkimi zapletki, duševnimi krizami in boji, so naredili nesposobni dlletantje farzo, ki je bila v obraz vsem umetniškim pojmom. Igralci so odrekli vsi po vrsti, razun Grušča, ki je igra! prilično dobro. Kipar Danej je bi! naravnost karikatura slovenskega umetnika; manjkajo mu najprimitlvnejši pojmi o gledališkem nastopu. Zato jo je polomil seveda tudi kot režišer. Tudi scenerija se je ujemala z ostalo polomijo: v prvem dejanju okrasek Schillerjevega in K»;-nerjevega kipa, v drugem in tretjem na steni germanski »iandsksiechti« in — čujte in strmite! — Franc Jržefll Upamo, da se je gospod, ki ima veliko besedo pri razpolaganju z mestnim odrom, in si je sam ogledal to »predstavo«, uverit, da take stvari ne spadajo v mestno gledališče, ki mora biti namerjeno resni umetnosti. p Celje. Delavci Kurka-Witdijeve strojilee tovarne na Pobrdi so pričeli z mezdnim gibanjem. Pričakuje a, da .pride do stavke. p Ptujska gasilska župa priredi v nedeljo, 5. oktobra 1.1. veselico v prostorih Narodnega doma v Ptuju. Na vzporedu je tombola, srečolov, šaljiva pošta in ples, s sodelovanjem mestne godbe. p Sotesk«. S sekve3trac'jo Auerspergovih veleposestev so se vgnez-dile pri gozdnem urafu v Soteski precej čudne razmere. Nujno potrebno je, da obrnejo oblasti svojo pozornost na računovodjo B, k! opravlja sedaj tudi posle upravitelja in Čigar gospodarstvo vzbuja med okoliškim prebivalstvom začudenje in ogorčenje. Za svoje uradne posle, se malo meni, zato Pa *e voz* tem več okoli v graščinski kočiji in živi sploh prav po knežje. Vlada bo dobro stor la, če v pomirjeni« soteškega prebivalstva odredi natančno revizijo celega gospodarstva *n zasede izpraznjeno upra/iteijsko mesto s strokovno kvalificiranim uradnikom. Tirjatve proti dolžnikom v Avstriji. f*ripravl|ui se organizacija vseh onih naših državljanov, ki Imajo za-seono-pravne tirjatve proti dolžnikom y Avstriji. Ustanovila se bo zveza interesentov, ki bode enotno in v celoti zastopala naše upnike proti dolžnikom V8f“ yr*t v republiki Avstriji. V noštev prihajajo tirjatve V5eh vrst tako hranilne vloge, vloge na tekočem računu, h« nV,depotov> Zihtev® proti poštni nranunici. V poštev pridejo nadalje tudi zahteve, vsied tega, ker se je omeiila lastninska pravica na premičninah in nepremičninah na ozemlju Avstrije, kakor tudi odškodninski zahtevki za nastalo škodo. V kratkem izide razglas kako in kje bo podati prizadetim strankam s/oje prijave. Dotlej pa poživljamo vso naše jugoslovanske državljane, da opmte sami zase vsak korak in ne dado nikake dispozicije glede svojih terjatev, tudi v Primeru ne, če jim prihajajo razni usiljfvi pozivi iz Nemške Avstrije. Izvirna ielejonska in brzojavna poročila Mjugosicvijim. Protičev komunike. Beograd, 2. oktobra. Danes dopoldne je izšel komunike radikalnega kluba o vzrokih zakaj je Protič vrnil regentu mandat za sestavo vlade. Komunike navaja že znane izjave, v katerih demokrati, sodjalisti in Črnogorci odklanjajo sodelovanje in opravičuje stališče radikalnega kluba. Spomenica končuje z izjavo, da je Protič opustil svojo namero, ker ne je prepričal, da ne bi mogel pridobiti za svojo vlado v parlamentu take večine, ki bi mu omogočala trajno delo. Protič je glavna ovira z* sporazum. Beograd, 2. oktobra. Iz demokratskih vrst prihajajo vesti, da demokrati niso princlpijelni nasprotniki sodelovanja z radikalci. Odklanjajo samo, da bi vstopili pod Protičevo vodstvo, ki je že ponovno žalil tako posamezne demokratske politike kakor tudi ce c" tronovega soka, s čimer prekaša vse umotue škodljive doseda°J proizvode. Velika doza bruto >/2 kg K Ifigenia pasta-milo. mila ne priporočam samo onim, ki rabijo kremo Zoraido, vsem osebam, moškim in ženskam, ki imajo nežno °bcu ,J’ kožo. To milo dela naravnost čudeže, ker no varuje samo nezu^ polti, marveč polepšava tudi naravnost čarobno °braz ln ., Btranja v najkrajšem času lišaje in razpoke kože. Te div ne pas ne bi smelo manjkati v nobeni hiši. Ko razmažete malo količin na dlani, se močno peni a fino mlečno peno. Kraljico lepote, p tudi ostale so vesele nad tem iznmom, kajti z umivanjem S jastO Itlgenia mora tudi angelska lepota zasvetiti v krepke)SenrTrtJaJil čarobe 111 razcveta. K 20*—. Drtvni crnlr Kazven Zoraide in paste se pripon oUi\. roča bledoličnim osebam KoZnl sok, popolnoma neškodljivo rdečilo za obraz in ustnice. 2 uporabo Kožnega soka postane obraz nežno rožnat kakor plamen jutranje zore, a ustnice zarde jasno kakor škrlat. Cena večje steklenici«0 K <>•— Amerikanski Hair Petrol. SSS rast las. Najčistejši proizvod, seveda kemično prirejenega petroI* Izum dr. P. Williamsona iz Newyorka. Po točni uporabi dobe la# takoj lep sija,!, svilno mehkočo, bujno rast. Ako želite prepreči® naglo izpadanje las. naročite pravočasno 1 steklenico petrol* dr. Williamsona in tako rešite svoj ponos, svoje lase. (Cena steklenici 250 gr K 18*—). Saj pesnik ne poje zastonj: „Lasje moji so ko svila gosta, Bolj ko popek so rudeča usta In obraz ko rožica in mleko.“ Te štiri stvari so najnaravnejši izdelek za ohranitev trajn* in dosego čarobne lepote. Navodila in opisani izdelek pošilja „URANUS“-PARFUMERIJA. I, Kosmatiškž Parfumerija, Ljubljana, Mestni trg D Širite med narod siedeče knjige in brošure: 1. Koroška. Spisal Carantanus. Pridejan je zemljevid v barvah Koroške. Cena 4 K. > 2. Poglavje o stari slovenski demokraciji. (Gosposvetske polje.) Spisal dr. Bogumil Vošnjak. Cena 2 K. 3. Naša Istra. Spisal Fran Erjavec. Cena 1 K. 4. Probletnl malega naroda. Spisal Abditus. Cena 2 K. 5. Jugoslovanska žena za narodovo svobodo. Uredil A!rc, Cena 2 K. Slovenci, Slovenke! Zavedajmo se svojih pravic, spoznavajmo svojo domovino. Vsakdo naj se pouči o najbolj perečih naših vprašanjih. Naročite te knjige in brošure, širite jih med ljudstvom! Dobivajo se v upravništvu »Jugoslavije" v Ljubljani in psi njenih podružnicah v Celju, Mariboru, Ptuju in Novem mestu ter vseh knjigarnah. K- Jugoslovi V ijui sprejema račun ter čistih bre. Inkaso Izdaja č< tu- in inc vknjižbo, — -—tuS i inski kreditni zavod r, z, z e, z, Irijaul, Marij in trg 8, TVolfova ulica 1 hranilne vioge in vloge na tekoči jih obrestuje po gi§r 4°|0 i odbitka. faktur in trgovske informacije. ^ke, nakaznice in akreditive na vsa i jzemska mesta. — Daje posojila na poroštvo, vrednostne papirje, in na blago ležeče v javnih skladiščih. Tipski krediti ped najugodneltimi pogoji. Zavod je neposredno pod državnim nadzorstvom, j ** " ' - -