Našim malčkom Matfažek Junaškega Slovenca povest v slikah 17 Turki so kaj hitro prišli. Neke noči so iznenada pridrveli, oplenili vas, jo zažgali, nato pa se vrgli na grad. Dolgo so ga ob- legali, pa vse zaman. Obramba je bila zelo močna. Toda odnehali niso, ker je grof daleč preko meja slovel kot stiskač in bogataš. Tedaj so si Turki izmislili zvijaoo. Sklenili so, da bodo grad izpodkopali in ga vrgli v arak. Opustili so brezuspešno dti* leganje in so le oddaleč groziii. Matjažek pa je sameval v svoji celicu Ječarji so pozabiii nanj. Bil je že lačen in žejen, toda nikogar ni bilo, da bi ga utešil. Jokal in klical je zaman. Neke noči, ko ni mogel spati, pa ga je nenadoma vrgk* kvišku. Slišal je zamolMe udarce... Piihajali so bliže in bliže. Prislcaiil je uho U zidu in pazljivo poslušal. Da, nekdo j& udarjal z rovnico .; * Nekega dne pa so se nenadoma zamajala tla. Zazijala je široka luknja. Skoa to luknjo sta prilezla dva moža, oborožena do zob. Srepo sta ga pogledovala in segla po bodalih. Matjajek je zajokal. Nato sta se nekaj časa tiho razgovarjala v, tujem jeziku. Potem sta mu prebila okove in ga po izkopanem rovu odvedla na prosto. (Dalje prihpdnjič) Skrivalnica