1190
Boris    BRADA    Po mestu nosim jo, Marjev                   svojo skuštrano brado -
rdečo, bodečo... Kritizirajo? Nič za to! O ti brada, brada, oko neumno te prebada: Prosim, v dvajsetem atomskem, pa ataman Platonov?! Grobo je stoletje brad, na dan po sto uradnikov: ta - obrit, a ta - ostrižen. Verjemi mi in bodi zdrav! Jaz grem, pomlad v očeh, bradat dekleta spravljam v smeh. A počasi, kot ubiti izginjajo obriti! Čedalje manj se govori, čedalje lepša se jim brada zdi... Navadili so se? Navadili so se! Zdaj pravijo: Lepo, lepo! Ah, to je ta, iskana, davna, od boga nam dana... A jaz imam pod brado kot Kastro lice mlado! Pa tudi moja pesem ni o bradi - kaj bi z njo, če misliti ne znaš z glavo!