3-2006
40
3-2006
41
imenovanih 9, 10, 11, 12 in 1, ki so rabili za 
orientacijo prvim astronomom. Malo za vasico 
je odcep na Fischleinboden, ki je izhodi{~e za 
sprehod po dolini, ves ~as s pogledom na Zwöl-
ferkofel (12). Potep po dolini je bil lep uvod v 
tisto, kar nas je {e ~akalo.
Naslednji dan smo se odpravili proti jugu, 
slovitim Trem Cinam naproti. V Misurini je 
odcep do ko~e Rifugio Auronzo pod Tremi 
Cinami, ki stoji 2333 m visoko. Za avto je 
treba pla~ati cestnino (20 EUR), za kolo pa je 
brezpla~no. Vendar to o~itno ni priljubljen cilj 
kolesarjev, saj je bil David tisti dan edini, ki je 
»grizel« v klanec s povpre~no oznako 17 %. Na 
vrhu sva si oprtala nahrbtnika in se odpravila 
na romanje okoli treh veli~astnih {pic. Res je 
bilo precej podobno romanju, saj okoli Treh 
Cin vodi pot, {iroka cel meter, ki bi jo lahko 
kdor koli brez težav prevozil s kolesom (le del 
poti bi ga moral nesti na rami), videti pa je 
kot ljubljanska Pot spominov in tovari{tva v 
nedeljo – polna sprehajalcev, s kužki, vozi~ki ... 
Sledili smo ji do prve ko~e, pomalicali, nato pa 
smo jo mahnili v strmino, stran od turisti~ne 
»avtoceste«. Lovska potka je precej kraj{a, 
ozna~ena z moži~ki iz kamenja, manj oblju-
dena, vodi pa skoraj tik ob stenah. Tam se res 
zave{, kako majhni smo v resnici ...
Sledila je selitev mimo Cortine, prek pre-
lazov Passo Giau in Passo di Fedaia pod z 
ledom obdano Marmolado, do Campitella, 
prelepe gorske vasice na nadmorski vi{ini 1450 
m. Izpred {otora smo imeli krasen razgled na 
gorski masiv Langkofel/Sassolungo. V nasled-
njih dveh dneh smo obiskali prelaza Passo 
Pordoi (2239 m) in Passo Sella (2244 m), od tam 
pa {li na potep v vi{ave po gorskih potkah. Iz 
Passa Pordoi pelje tudi gondola na Sass Pordoi 
(2900 m) – pravijo, da gre naravnost v nebesa. 
Mi smo se namesto tega odpravili v nasprotni 
hrib, proti Marmoladi, po zelo lepi potki, katere 
zajeten kos je lahko prehodila tudi Nina sama. 
S prelaza Passo Sella pa smo zagrizli v ve~jo 
strmino. Odpravili smo se na sedlo Sassolungo 
(2685 m), na katero sicer pelje tudi gondola, 
a midva sva se odlo~ila, da bomo pot opravili 
pe{. Na vrhu smo si privo{~ili odli~en vro~ ~aj, 
nato pa sklenili, da je bilo za danes dovolj. Pot 
navzdol je bila kar zahtevna, pihati je za~el 
zelo mrzel veter in vrhovi so se ovijali v meglo, 
zato smo se navzdol raje peljali – z enkratno 
gondolo, v kateri lahko stoji le ena oseba. 
Videti je kot potujo~a omarica, ki ima prav 
poseben sistem vstopa in izstopa: ste~i mora{ 
po zaletni pisti in sko~iti v gondolo, redar pa za 
tabo zapre vrata; enako je pri izstopu – ujame 
te eden od zaposlenih, da te, ko ti nenadoma 
zmanjka tal pod nogami, ne bi vrglo na zadnjo 
plat. Zanimiva izku{nja in nepopisen razgled 
na balvane v globini ...
Osupljivi ~udeži narave
Najdlje, do koder nas je vodila pot, je bilo 
mesto Bolzano, glavno mesto južne Tirolske. 
Planinska kavka
Krog nahrbtnika se mota
snedena planinska kavka.
Ta prikupna ~rnoglavka
lep{a moja gorska pota.
^rna o~ka kot vraži~ka
me motrita radovedno,
kljun~ek zeva sladkosnedno.
Vse prej kot nedolžna pti~ka!
Prav postrani me pogleda,
plaho se za skalo umika,
brž zatem se spet dobrika.
Je {e la~na? O, seveda!
Z glavico nemirno stresa.
Preden dlan se je dotakne,
z nje pribolj{ek mi izmakne,
odleti kar brez slovesa.
Ta izurjena jadralka
v zraku umetnije uganja,
pod oblake se poganja,
spu{~a spretna se padalka.
Od srca se ji nasmejem,
ko po skalnatih poli~kah
ska~e v rde~ih nogavi~kah;
ni~ grižljajev ji ne {tejem.
A ko nad vrhove {vigne,
jo spo{tljivo ob~udujem,
z njo v daljave odpotujem –
želja se nad misel dvigne.
Mojca Lu{trek