STATUT SLOVENSKEGA UMETNOSTNOZGODOVINSKEGA DRU[TVA I. Splošne določbe II. Namen in cilji društva III. Dejavnosti društva IV. Članstvo 1. Pridobitev članstva 2. Častni člani 3. Pravice in dolžnosti članov 4. Prenehanje članstva 5. Priznanje in nagrada Izidorja Cankarja 6. Donatorji V. Organi društva 1. Zbor članov (občni zbor) 2. Izvršni odbor a) Sestava in pristojnosti izvršnega odbora b) Stalne in začasne komisije izvršnega odbora c) Sekcije 3. Nadzorni odbor 4. Disciplinski organ in odgovornost a) Disciplinska komisija b) Disciplinski ukrepi c) Ugotavljanje odgovornosti 5. Uredništvo 6. Predstavljanje in zastopanje društva a) Zastopnik društva b) Predstavnik društva c) Tajnik društva d) Odgovornost za zastopanje VI. Organizacija društva 1. Naloge, način dela in odgovornost za poslovanje in strokovno delo društva 2. Izvolitev predsednika in imenovanje tajnika društva ter njune naloge VII. Viri, način pridobivanja in uporaba sredstev ter materialno in finančno poslovanje 1. Viri, način pridobivanja ter uporaba sredstev 2. Materialno in finančno poslovanje VIII. Statusne spremembe in prenehanje društva IX. Reševanje sporov X. Statut in splošni akti XI. Prehodne in končne določbe Sklep o objavi 321 KRONIKA kronika 12.12.2005 09:16 Page 321 Na podlagi 8. in 9. člena zakona o društvih (Ur. list RS, št. 60/95) ter 2. in 55. člena zakona o uresničevanju javnega inte- resa na področju kulture (Uradni list RS, št. 75/94) so člani Slovenskega umetnost- nozgodovinskega društva na svojem obč- nem zboru 25. 09. 1997 sprejeli STATUT SLOVENSKEGA UMETNOSTNOZGODOVINSKEGA DRU[TVA I. Splošne določbe 1. člen Slovensko umetnostnozgodovinsko društ- vo (v nadaljevanju: društvo) je prostovolj- no, samostojno in nepridobitno stanovsko združenje umetnostnih zgodovinarjev in drugih v stroki aktivnih delavcev, ki se združujejo zaradi skupnih interesov pri preučevanju, poglabljanju, utrjevanju in pospeševanju umevanja slovenske in sve- tovne umetnostne zgodovine ter varova- nja premične in nepremične kulturne dediščine. 2. člen Umetnostnozgodovinsko društvo je bilo ustanovljeno 30. aprila 1921. Slovensko umetnostnozgodovinsko društ- vo je vpisano v register društev pri Mini- strstvu za notranje zadeve Republike Slo- venije v Ljubljani pod zaporedno števil- ko 375. Zadnja statusna sprememba pri subjektu vpisa je bila izvršena na podlagi odločbe upravnega organa, pristojnega za notranje zadeve, izdane pod številko 16/3 -S- 024/28–63 dne 22. 09. 1977. 3. člen Društvo je pravna oseba zasebnega prava. Ime društva: Slovensko umetnostno-zgo- dovinsko društvo. Sedež društva: Aškerčeva ulica 2, 1000 Ljubljana, Republika Slovenija. 4. člen Društvo ima žig kvadratne oblike s strani- cami, ki merijo po 2 centimetra. Na njego- vem belem polju sta napisani ime in sedež društva: Slovensko umetnostnozgodovin- sko društvo Ljubljana. 5. člen Društvo deluje na območju Republike Slo- venije. Zaradi uresničevanja skupnih ci- ljev je društvo lahko včlanjeno v domača in mednarodna strokovna združenja. 6. člen Namen ustanovitve in delovanja društva naj bi presegel uresničevanje interesov svo- jih članov in naj bi pomenil delovanje v jav- nem interesu na področju preučevanja umetnostne zgodovine in varovanja pre- mične in nepremične kulturne dediščine. 7. člen Društvo sodeluje s posamezniki, zdru- ženji, ustanovami in drugimi organizacija- mi ter državnimi organi doma in v tujini, ki s svojimi spodbudami in delovanjem prispevajo k napredku umetnostnozgodo- vinske vede ter k varovanju in populariza- ciji premične in nepremične kulturne dediščine. Društvo zlasti sodeluje z med- narodnim strokovnim združenjem umet- nostnozgodovinskih društev COMI- TE INTERNATIONAL D’HISTOIRE DE L’ART (CIHA), katerega član je. 8. člen Delo društva in njegovih organov je javno. 9. člen Za uresničevanje javnosti dela društva je odgovoren njegov predsednik. 10. člen Društvo zagotavlja javnost svojega dela: –s popularizacijo nalog in ciljev društva; z obveščanjem svojih članov in strokovne javnosti doma in po svetu prek Zbornika za umetnostno zgodovino, prek drugih 322 KRONIKA kronika 12.12.2005 09:16 Page 322 svojih strokovnih publikacij ter prek dru- gih sredstev javnega obveščanja; –s pritegovanjem nečlanov in predstavni- kov drugih pravnih oseb k sodelovanju pri delu društva. Člani društva imajo pravico do vpogleda v zapisnike in akte organov družbe. II. Namen in cilji društva 11. člen Osnovni namen in cilji društva so: razvija- nje dejavnosti, ki pripomorejo k raziskova- nju in preučevanju slovenske in svetovne zgodovine umetnosti, ter razvijanje naro- dne zavesti in etike za varovanje domovin- skih umetnostnozgodovinskih kulturnih vrednot. 12. člen Svoj namen in cilje društvo uresničuje s programom svojega dela. V njegovem okviru društvo opravlja nasle- dnje naloge: 1. združuje umetnostne zgodovinarje in druge v stroki aktivne delavce ter spodbu- ja, organizira in predlaga njihovo izo- braževanje in znanstvenoraziskovalno de- lo na področju umetnostne zgodovine; 2. celovito spremlja, preučuje in spodbuja uporabo sodobnih metod raziskovanja slovenske in svetovne umetnosti ter spod- buja izobraževanje in znanstvenorazisko- valno delo na področju vede o virih; 3. spodbuja publiciranje prispevkov o spomenikih in najdbah, izdaja Zbornik za umetnostno zgodovino in druge stro- kovne in poljudnoznanstvene publikacije ter z raznimi drugimi oblikami delovanja popularizira umevanje umetnosti, njeno zgodovino in poznavanje umetnostnih spomenikov; 4. preučuje spomenike po stilni opredeli- tvi, figuraliki, prostorskih dominantah in umetniških dosežkih stvaritev ne glede na zgodovinsko obdobje in simboliko, sode- luje pri izdelavi in dopolnjevanju topogra- fije umetnostnih spomenikov in s svojimi dejavnostmi nenehno skrbi za njihovo za- ščito in varovanje; 5. raziskuje in preučuje zbirke in zakla- dnice likovne umetnosti ter najdbe premi- čne kulturne dediščine; 6. skrbi za zaščito in varstvo kulturnih spo- menikov; pri tem sodeluje s strokovnjaki so- rodnih ved in strok ter skrbi, da se ob njiho- vih spoznanjih in dosežkih pri varstvu kul- turne dediščine medsebojno obveščajo in dopolnjujejo; 7. organizira zborovanja, strokovna preda- vanja, posvete, razstave ter druge sorodne prireditve in oglede umetnostno-zgodovin- skih spomenikov po Sloveniji in v tujini; 8. organizira in uresničuje znanstvenora- ziskovalno in pedagoško delo med ume- tnostnimi zgodovinarji in drugimi v stroki aktivnimi delavci, zlasti med študenti in mladimi raziskovalci; 9. oblikuje in spodbuja poklicno etiko ter s svojim delovanjem pomaga pri ohranja- nju in razvijanju zavesti za varstvo premi- čne in nepremične kulturne dediščine; 10.n avezuje in vzdržuje stike in sodelo- vanje z organi oblasti ter drugimi ustano- vami in organizacijami, ki s svojim delova- njem odločajo na področju varstva premi- čne in nepremične kulturne dediščine ali kako drugače posegajo vanj; 11. sodeluje pri odkrivanju, zbiranju, ohranjanju in dokumentiranju umetno- stnozgodovinskih raritet ter bibliografske- ga in biografskega gradiva o premični in nepremični kulturni dediščini (slikarstvo, kiparstvo in spomeniki, kot so gradovi, cerkve, ostanki naselij, nekropole, arhi- tektonski spomeniki ter druge vrednote kulturne dediščine); 12. sodeluje pri pripravi programov izo- braževalnih vsebin in učbenikov na podro- čju likovne vzgoje in umetnostne zgodovi- ne ter daje o njih svoje mnenje; 13. za izjemne stvaritve in dosežke na po- dročju umetnostne zgodovine podeljuje priznanje in nagrado Izidorja Cankarja; 14.s podbuja, organizira in podpira med- sebojne obiske in gostovanja umetnostnih 323 KRONIKA kronika 12.12.2005 09:16 Page 323 zgodovinarjev iz drugih držav ter organizi- ra obiske in srečanja umetnostnih zgodovi- narjev v Republiki Sloveniji. III. Dejavnost društva 13. člen Društvo deluje na področju preučevanja in poglabljanja umetnostne zgodovine. Programi društva so vključeni v kulturne, znanstvenoraziskovalne, izobraževalne, promocijske in druge programe, ki imajo nacionalni pomen. 14. člen Društvo ne opravlja pridobitne dejavnosti kot svoje izključne dejavnosti. Pridobitna dejavnost, ki jo društvo opravlja, je nepo- sredno povezana z njegovimi nameni, cilji in nalogami, opredeljenimi s tem statu- tom, ter se opravlja v manjšem obsegu, po- trebnem za njihovo doseganje. Te dejavno- sti so zlasti: izdajanje Zbornika za ume- tnostno zgodovino in drugih strokovnih revij, knjig, raznih publikacij in periodike; prevajanje; ekonomsko propagiranje v ti- skih; organizacija potovanj; izobraževanje; prirejanje razstav, sejmov, kongresov in te- čajev; prodaja umetnin na javnih dražbah ter druge dejavnosti, v skladu z nameni, cilji in nalogami društva. IV. Članstvo 1. Pridobitev članstva 15. člen Člani društva so fizične osebe. Člani društva so lahko tuji državljani. Vsak umetnostni zgodovinar lahko posta- ne član društva in deluje v društvu pod enakimi pogoji. Član društva lahko posta- ne tudi absolvent umetnostne zgodovine ali drug v stroki aktivni delavec iz soro- dnih strok, ki se ukvarja s problemi ume- tnostne zgodovine in za katerega se na po- dlagi njegovega delovanja in dosežkov (objavljeni prispevki v stroki) utemeljeno pričakuje, da bo prispeval k uresničevanju namenov, ciljev in nalog društva. 16. člen Vsak član društva, ki plača članarino, prejema Zbornik za umetnostno zgodovino. Članarina se poravna do konca meseca marca za vsako koledarsko leto. 17. člen Članstvo v društvu je prostovoljno in jav- no. Oseba, ki želi postati član društva, na se- dežu društva vloži svojo pristopno izjavo. 2. Častni člani 18. člen Naziv častnega člana društva se lahko po- deli tistemu, ki se posebno odlikuje in ima izredne zasluge za društvo in zgodovi- no umetnosti. Osebe s takim priznanjem imajo vse pravice in dolžnosti rednih čla- nov. Status častnega člana se lahko podeli tudi tujemu državljanu. 19. člen Častni člani ne plačujejo članarine in preje- majo društvene publikacije brezplačno. 3. Pravice in dolžnosti članov 20. člen Pravice članov so, da: – sodelujejo pri delu društva in njegovih organov; –v olijo in so voljeni oziroma imenovani v organe društva; – uporabljajo skupne dosežke in rezultate delovanja društva pri svojem delu; –u resničujejo svoje osebne interese na področju dejavnosti društva; – so seznanjeni s programom in delova- njem društva ter njegovim finančnim in materialnim poslovanjem; –p rejmejo odgovor na vprašnja, ki jih po- stavijo v zvezi z delovanjem društva. 21. člen Dolžnosti članov so, da: –u resničujejo namene in cilje društva, določene s tem statutom, ter naloge, dolo- 324 KRONIKA kronika 12.12.2005 09:16 Page 324 čene s programi in z akti društva; – izvajajo sklepe organov društva; –r edno plačujejo članarino; – dajejo društvu informacije, ki so potre- bne za izvajanje dogovorjenih nalog; –v arujejo ugled in interese društva; –p renašajo svoje izkušnje in znanje na druge, zlasti na študente umetnostne zgo- dovine. 4. Prenehanje članstva 22. člen Članstvo v društvu preneha: –s prostovoljnim izstopom; –z izključitvijo; –s črtanjem s seznama članov; –s smrtjo in –s prenehanjem društva. 23. člen Član prostovoljno izstopi iz društva, če društvu pošlje pisno izjavo ali kako druga- če sporoči svojo izjavo o izstopu. 24. člen Članstvo preneha s črtanjem s seznama članov društva, če član ni aktiven ali če ne plačuje članarine. O črtanju člana s seznama odloča občni zbor na predlog izvršnega odbora. 25. člen Članstvo preneha z izključitvijo: če član zavestno deluje v nasprotju s cilji in z inte- resi društva ali če deluje v nasprotju z do- ločbami tega statuta in drugimi akti društva ter odločitvami organov društva ali če zlorablja članstvo za zasebne koristi. O izključitvi člana društva odloča disci- plinska komisija. Disciplinska komisija sprejme svojo odlo- čitev potem, ko da članu možnost, da se izreče o dejstvih, ki lahko vplivajo na od- ločitev o izključitvi. Zoper obrazloženi sklep o izključitvi člana društva je možna pisna pritožba na občni zbor društva, ki se vloži na sedež društva v 15 dneh od vročitve pisnega sklepa. Odločitev občnega zbora društva je do- končna. Zoper odločitev občnega zbora društva je možno sodno varstvo v skladu z zakonom Republike Slovenije. 5. Priznanje in nagrada Izidorja Cankarja 26. člen Priznanje in nagrada Izidorja Cankarja sta najvišji priznanji za vrhunske stvaritve, ki so poseben dosežek ali izredno pomemb- no življenjsko delo na področju umetnost- ne zgodovine. Priznanje in nagrado iz prejšnjega odstav- ka podeli izvršni odbor društva. 27. člen Društvo oblikuje namenska sredstva za podelitev priznanja in nagrade Izidorja Cankarja za dosežke na Slovenskem in po svetu, kjer živijo, raziskujejo in ustvarjajo Slovenci in njihovi potomci. 28. člen Priznanje in nagrada Izidorja Cankarja sta: – diploma o podelitvi priznanja Izidorja Cankarja; – nagrada Izidorja Cankarja 29. člen Priznanje in nagrada iz prejšnjega člena se podeljujeta javno. 30. člen Obliko priznanj in nagrad, razpisni posto- pek za zbiranje predlogov, način podelitve in druge pogoje za podelitev priznanj in nagrad določa splošni akt, ki ga na pred- log izvršnega odbora sprejme občni zbor društva. 6. Donatorji 31. člen Donatorji so lahko fizične in pravne ose- be, ki podpirajo društvo s svojim delova- njem, sponzorstvom, z volili, donacijami, 325 KRONIKA kronika 12.12.2005 09:16 Page 325 mecenstvom ali drugimi oblikami po- moči. 32. člen Društvo ne sme v zvezi z oblikami pomo- či iz predhodnega člena sprejemati obvez- nosti, ki bi nasprotovale njegovim intere- som, samostojnosti in običajem. V. Organi društva 33. člen Organi društva so: – zbor članov društva (občni zbor), – izvršni odbor, – nadzorni odbor, – disciplinska komisija, –u redništvo zbornika in drugih javnih glasil društva. 1. Zbor članov (občni zbor) 34. člen Zbor članov (v nadaljevanju: občni zbor) je najvišji organ društva, ki ga sestavljajo vsi njegovi redni in častni člani. Občni zbor je lahko reden ali izreden. Redni občni zbor skliče izvršni odbor pra- viloma enkrat letno, izredni občni zbor pa skliče na zahtevo dveh tretjin članov iz- vršnega odbora ali polovice vseh članov društva ali na zahtevo nadzornega odbora ali predsednika, namestnika predsednika oziroma tajnika društva. Izvršni odbor je dolžan sklicati izredni obč- ni zbor najpozneje v tridesetih dneh po prejemu zahteve za sklic. Če izvršni odbor izrednega občnega zbora ne skliče v dolo- čenem roku, ga skliče predlagatelj, ki mora predložiti tudi dnevni red z ustreznimi gra- divi k posameznim točkam dnevnega reda. Izvršni odbor predlaga predsedstvo, verifi- kacijsko komisijo in zapisnikarja rednega oziroma izrednega občnega zbora. Izredni občni zbor sklepa le o zadevi, za katero je bil sklican. V nujnih primerih lahko izred- ni občni zbor sklepa tudi korespondenčno, s podpisovanjem izjav o glasovanju za posa- mezne sklepe. 35. člen Izvršni odbor skliče redni občni zbor naj- manj trideset dni vnaprej, izrednega pa pet- najst dni vnaprej; pet dni pred datumom občnega zbora pa razpošlje vabila. V nujnih primerih pa je navedeni rok lahko krajši. 36. člen Občni zbor je sklepčen, če je na njem pri- sotih več kot polovica članov društva. De- lo občnega zbora vodi delovno predsed- stvo. Če občni zbor ni sklepčen, se zasedanje odloži za trideset minut. Po preteku nave- denega časa je zbor sklepčen, če je prisot- nih najmanj petina članov. Če občni zbor ni sklepčen, se ponovno skliče v osmih dneh. Glasovanje na občnem zboru je praviloma javno. Člani društva se lahko na samem zasedanju odločijo za tajno glasovanje. Od- ločitve, sprejete s tajnim glasovanjem, ugotovi verifikacijska komisija. Občni zbor sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov, razen odločitve o sprejemu statuta društva; ta je sprejeta, če je zanjo glasovala najmanj ena tretjina vseh članov. Pri glasovanju na občnem zboru ima vsak prisotni član en glas. 37. člen Volitve organov društva so neposredne in tajne. 38. člen Volitve in delo občnega zbora in drugih organov društva natančneje ureja poslov- nik. 39. člen Občni zbor opravlja naslednje naloge: 1. sklepa o predlaganem dnevnem redu občnega zbora, voli delovno predsedstvo in verifikacijsko komisijo ter določa zapis- nikarja; 2. sprejema statut društva ter njegove spremembe in dopolnitve; 3. določa temeljne usmeritve programa dela; 326 KRONIKA kronika 12.12.2005 09:16 Page 326 4. sprejema letni delovni in finančni načrt; 5. sprejema letno poročilo o delu društva ter bilanco stanja in bilanco uspeha; 6. voli in razrešuje predsednika kot za- stopnika društva; 7. voli in razrešuje podpredsednika društva; 8. voli in razrešuje člane izvršnega odbo- ra, nadzornega odbora, disciplinske komi- sije in drugih organov društva; 9. odloča o višini in načinu plačevanja čla- narine; 10. odloča o črtanju članov s seznama čla- nov društva; 11. odloča o pritožbah članov društva; 12. potrjuje častne člane društva; 13. sklepa o statusnih spremembah; 14. odloča o pridobitvi nepremičnin; 15. odloča o drugih zadevah, ki jih predla- gajo organi in člani društva v skladu z na- menom in cilji društva; 16. odloča o zadevah, ki po pomembnosti in naravi stvari spadajo med naloge občne- ga zbora, in če tako odloči pristojni organ. 40. člen Za pripravo in hranjenje gradiva in zapis- nikov občnega zbora je odgovoren tajnik društva. 2. Izvršni odbor a) Sestava in pristojnosti izvršnega od- bora 41. člen Izvršni odbor je izvršilni organ društva, ki odloča o pravno-organizacijskih, poslov- nih, strokovno-tehničnih in tekočih opera- tivnih zadevah ter vodi in koordinira delo in poslovanje društva med dvema občni- ma zboroma po programu, sklepih in te- meljnih usmeritvah občnega zbora. Izvršni odbor je za svoje delo odgovoren občnemu zboru. Celoten izvršni odbor ali posamezni nje- govi člani so lahko odpoklicani iz istih ra- zlogov, kot je lahko odpoklican zastopnik društva. 42. člen Izvršni odbor sestavljajo: – po položaju: predsednik kot zastopnik društva ter podpredsednik kot predstav- nik društva, odgovorni urednik zbornika in tajnik društva; –9 članov, ki jih izvoli občni zbor za dobo dveh let; izvoljeni so lahko največ dvakrat zaporedoma. 43. člen Izvršni odbor opravlja naslednje naloge: 1. obravnava gradiva za občni zbor ter ga sklicuje; 2. določa predlog statuta ter njegovih sprememb in dopolnitev; 3. sprejema, spreminja in dopolnjuje splošne akte; 4. določa predlog delovnega in finančnega načrta; 5. sprejema izvedbene akte za uresničevanje delovnega in finančnega načrta; 6. pripravlja in sprejema delovni program in operativne načrte za uresničevanje ciljev in nalog, ki so določeni z letnim delovnim in finančnim načrtom; 7. upravlja premoženje društva in skrbi za zakonito materialno in finančno poslova- nje; 8. podeli priznanje in nagrade Izidorja Cankarja; 9. daje občnemu zboru predloge za častne člane društva; 10.i menuje in razrešuje tajnika društva; 11. ustanavlja in ukinja sekcije in druga delovna telesa društva; 12. obravnava in sprejema programsko za- snovo strokovnih tiskov, ki jih izdaja društvo; 13. imenuje in razrešuje člane uredništva Zbornika in drugih strokovnih tiskov ter odgovornega urednika; 14. imenuje predstavnike društva v po- ravnalni odbor, v skladu z zakonom o jav- nih glasilih; 15. oblikuje predlog za izvolitev in raz- 327 KRONIKA kronika 12.12.2005 09:16 Page 327 rešitev predsednika in podpredsednika društva; 16. upravlja sredstva društva v skladu s slovenskim računovodskim standardom in splošnim aktom; 17. razpravlja o pobudah nadzornega odbo- ra in drugih organov društva ter oblikuje stališča za občni zbor in druge organe društva; 18. imenuje 3-člansko komisijo za obrav- navo vlog za sprejem novih članov društva in sprejema nove člane društva; 19. uresničuje druge naloge, ki izhajajo iz aktov društva in iz nalog, ki jih je določil občni zbor društva. 44. člen Izvršni odbor deluje na sejah, ki jih sklicu- je njegov predsednik. Predsednik društva je po položaju pred- sednik njegovega izvršnega odbora. 45. člen Izvršni odbor se sestaja najmanj vsake tri mesece oziroma po potrebi. Seja izvršnega odbora je sklepčna, če je na njej navzoča najmanj polovica članov. Sklep izvršnega odbora je veljavno sprejet, če je zanj glasovala večina prisotnih članov. b) Stalne in začasne komisije izvršnega odbora 46. člen Izvršni odbor lahko za izvajanje posamez- nih nalog imenuje stalne ali začasne komi- sije. Naloge, število članov in predsednik komisije se določijo ob imenovanju. Člani komisije so lahko člani društva. Za svoje de- lo so komisije odgovorne izvršnemu odbo- ru. Društvo lahko k sodelovanju pri delu ko- misije povabi tudi zunanje sodelavce. Izvršni odbor lahko za takojšnje odzive stroke imenuje društveno razsodišče, ki ga sestavljajo uveljavljeni člani društva. Način dela društvenega razsodišča določa splošni akt, ki ga sprejme izvršni odbor ob njegovem imenovanju. c) Sekcije 47. člen Društvo lahko ustanovi tudi območne in področne sekcije za uresničevanje name- nov in ciljev društva iz 11. in 12. člena te- ga statuta (npr. študentska sekcija). Sekcije so metoda dela društva. Organizirane so po interesnem načelu članov društva. Njihovo delovanje se v skladu z zakonom in s tem statutom natančneje opredeli ob njihovi ustanovitvi. Sekcije ustanovi izvršni odbor na pobudo najmanj desetih članov društva. Sekcije niso pravne osebe in morajo delova- ti v skladu s tem statutom in z akti društva. Za svoje delo so sekcije odgovorne izvršne- mu odboru. Ob ustanovitvi sekcije lahko izvršni odbor sam ali na predlog sekcije določi pravila o organizaciji, delovnem področju, območju in načinu delovanja sekcije v skladu z za- konom in s tem statutom. 3. Nadzorni odbor 48. člen Nadzorni odbor spremlja delo izvršnega odbora in drugih organov društva ter opravlja nadzor nad njegovim finančnim in materialnim poslovanjem. Nadzorni od- bor enkrat letno poroča občnemu zboru, kateremu je odgovoren za svoje delo. Nadzorni odbor sestavljajo trije člani, ki jih izvoli občni zbor. Občni zbor izvoli tudi tri nadomestne člane ter predsednika in namestnika predsednika nadzornega odbora. Član nadzornega od- bora ne more biti član izvršnega odbora in disciplinske komisije. Mandatna doba članov nadzornega odbo- ra je dve leti. Ista oseba ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljena v nad- zorni odbor. 49. člen Nadzorni odbor je sklepčen, če so na seji prisotni vsi njegovi člani oziroma namest- niki. Sklep nadzornega odbora je veljavno sprejet, če zanj glasujeta najmanj dva nje- gova člana. 328 KRONIKA kronika 12.12.2005 09:16 Page 328 50. člen Izvršni odbor je nadzornemu odboru dolžan pošiljati gradiva svojih sej ter ga mora seznanjati s sprejetimi sklepi. Pred- logi delovnega in finančnega načrta, let- nega poročila ter bilance stanja in bilance uspeha morajo biti predloženi nadzorne- mu odboru pred sejo občnega zbora, na kateri se navedeni akti sprejemajo; nad- zorni odbor je o njih dolžan razpravljati in poročati občnemu zboru. Občni zbor in izvršni odbor morata obrav- navati pripombe, predloge in pobude nad- zornega odbora na svoji naslednji seji. Na občnem zboru nadzorni odbor poda poročilo o svojem delu, o materialnem in finančnem poslovanju društva; pri tem lahko zaradi utemeljenih razlogov predla- ga tudi razrešitev organov društva. 51. člen Predsedniku nadzornega odbora morajo občni zbor in drugi organi društva vročati vse sklepe svojih sej. Nadzorni odbor ima pravico do vpogleda v poslovne knjige in listine društva. Zastop- nik oziroma tajnik društva sta mu dolžna omogočiti vpogled v času in na način, ki ne ovira rednega dela in poslovanja društva. Predsednik nadzornega odbora mora naj- manj tri dni prej sporočiti zastopniku društva nameravani pregled poslovnih knjig in listin društva. Zastopnik društva mora predsedniku nadzornega odbora spo- ročiti dan, čas in kraj, kjer nadzorni odbor lahko opravi naloge iz tega člena. 52. člen Nadzorni odbor deluje v skladu s tem sta- tutom in akti društva. Nadzorni odbor je pri svojem delu samo- stojen. Poročila nadzornega odbora morajo biti se- stavljena v skladu z zakonom in s pravili slovenskega računovodskega standarda za društva, ugotovitve pa v skladu z dejan- skim stanjem. Nadzorni odbor je o svojih ugotovitvah dolžan obvestiti občni zbor, izvršni odbor in zastopnika društva, po po- trebi pa tudi pristojni državni organ. Nadzorni odbor iz utemeljenih razlogov lahko predlaga občnemu zboru, da sprej- me sklep o reviziji poslovanja društva. Zaradi prekoračitve ali zlorabe pooblastil ali če ne deluje, se nadzorni odbor lahko razreši. 53. člen Nadzor nad zakonitostjo, namembnostjo, gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev, ki jih društvo prejme za izvajanje svoje dejavnosti, opravlja računsko so- dišče. 4. Disciplinski organ in odgovornost a) Disciplinska komisija 54. člen Disciplinski organ društva je disciplinska komisija. Disciplinska komisija v skladu s tem statu- tom in splošnim aktom ugotavlja odgovor- nost, vodi postopek in izreka ukrepe čla- nom društva. Disciplinsko komisijo sestavljajo trije čla- ni. Disciplinska komisija ima tri namestni- ke. V disciplinsko komisijo ne more biti izvoljen član izvršnega odbora in član nad- zornega odbora. Člane disciplinske komisije, njihove na- mestnike in njenega predsednika ter na- mestnika predsednika izvoli občni zbor izmed članov društva za mandatno dobo dveh let in jih tudi razrešuje. Disciplinska komisija lahko dela le v polni sestavi. Disciplinska komisija se lahko razreši smi- selno iz enakih razlogov, kot se lahko ra- zreši nadzorni odbor. 55. člen Naloge disciplinske komisije so, da: 1. obravnava kršitve zakona, tega statuta ter aktov in sklepov organov društva; ugo- tavlja odgovornost članov in povzročeno škodo; 329 KRONIKA kronika 12.12.2005 09:16 Page 329 2. izreka ukrepe članom društva, določe- ne s tem statutom. b) Disciplinski ukrepi 56. člen Disciplinski ukrepi, ki jih po izvedenem disciplinskem postopku, v skladu s tem statutom in splošnim aktom društva lahko izreče disciplinska komisija članom društ- va so: opomin, javni opomin in izključitev člana iz društva. Potem ko disciplinska komisija ugotovi odgovornost, okoliščine in dejstva, za kr- šitve iz 25. člena tega statuta lahko izreče vsak disciplinski ukrep iz prejšnjega od- stavka. c) Ugotavljanje odgovornosti 57. člen Postopek ugotavljanja odgovornosti za di- sciplinske kršitve in povzročeno škodo se začne na zahtevo organa društva. Pobudo za začetek disciplinskega postop- ka lahko da vsak član društva. 58. člen Odgovornost posameznih članov društva in zaposlenih je lahko posamična ali solidarna in se ugotavlja po splošnih pravilih o od- škodninski odgovornosti v skladu z zako- nom, s tem statutom in splošnim aktom. 59. člen Postopek za ugotavljanje odgovornosti za kršitve, izrekanje disciplinskih ukrepov in postopek za ugotavljanje povzročene ško- de članov natančneje ureja splošni akt društva. V tem postopku se smiselno upo- rabljajo določila 25. člena tega statuta. 60. člen Posamezni člani društva in društvo kot ce- lota ne smejo biti oškodovani zaradi malo- marnega, nevestnega in lahkomiselnega ravnanja posameznih članov društva, nje- govih organov in tretjih oseb. Morebitne sankcije v zvezi z nadzorom ra- čunskega sodišča ne izključujejo disciplin- ske odgovornosti posameznih članov in solidarne odgovornosti organov društva. Sankcije po zakonu o društvih ne izključu- jejo disciplinske in odškodninske odgovor- nosti članov društva in njegovih organov. 5. Uredništvo 61. člen Društvo izdaja Zbornik za umetnostno zgodovino ter druge strokovne publikacije in tiske. 62. člen Zbornik, periodične publikacije in drugi tiski se ustanavljajo in urejejo v skladu z zakonom o javnih glasilih. Javno glasilo se ustanovi z aktom izdaja- telja. Programsko zasnovo javnega glasila sprej- me izvršni odbor društva na predlog ured- ništva. Izdajatelj objavi v zborniku programsko zasnovo in njene spremembe. 63. člen Zbornik, publikacije in drugi tiski po za- konu imajo odgovornega urednika in uredništvo v skladu z aktom izdajatelja in zakonom o javnih glasilih. Uredništvo vodi odgovorni urednik. Naloge uredništva določa akt izdajatelja. Odgovornega urednika imenuje in raz- rešuje izvršni odbor društva. Naloge izda- jatelja Zbornika in drugih tiskov določa akt o ustanovitvi. Programska zasnova Zbornika in drugih tiskov je sestavni del pogodbe z odgovor- nim urednikom. 64. člen Za reševanje spornih vprašanj v zvezi z izvajanjem programske zasnove in ured- niške politike Zbornika in drugih tiskov ter vprašanj v zvezi s položajem odgovor- nega urednika je pristojen poravnalni od- bor, ki se oblikuje v skladu z zakonom o javnih glasilih. 330 KRONIKA kronika 12.12.2005 09:16 Page 330 6. Predstavljanje in zastopanje a) Zastopnik društva 65. člen Zastopnik društva je njegov predsednik. Predsednik predstavlja in zastopa dru- štvo. Predsednik društva vodi delo izvršnega odbora in mu predseduje. Predsednik društva je za svoje delo odgo- voren občnemu zboru in izvršnemu odbo- ru ter drugim organom društva. Predsednika voli in razrešuje občni zbor po poprejšnjem mnenju izvršnega odbora, in sicer za mandatno dobo dveh let. Ista oseba je lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljena za predsednika društva. Predsednik društva lahko pooblasti člana izvršnega odbora ali drugo osebo za opravljanje določenih nalog iz svoje pri- stojnosti. b) Predstavnik društva 66. člen Poleg predsednika društva predstavlja društvo njegov podpredsednik (namestnik), ki nadomešča predsednika društva v njegovi predstavniški funkciji. Podpredsednika voli in razrešuje občni zbor po poprejšnjem mnenju izvršnega odbora za mandatno dobo dveh let; izvo- ljen je lahko večkrat zaporedoma. Poleg predstavljanja društva lahko podpredsed- nik opravlja tudi druge naloge po poobla- stilu predsednika društva v skladu z zako- nom in s tem statutom. c) Tajnik društva 67. člen Tajnik društva predstavlja in zastopa društvo z vsemi pooblastili zakonitega za- stopnika društva. d) Odgovornost za zastopanje 68. člen Predsednik društva in tajnik društva sta upravičena do posamičnega ločenega za- stopanja društva. Vsak odgovarja društvu za tiste pravne posle, ki jih je sam sklenil v njegovem imenu. VI. Organizacija društva 1. Naloge, način dela in odgovornost za poslovanje in strokovno delo društva 69. člen Poslovanje društva in njegovo strokovno delo vodita predsednik in tajnik društva. Poslovanje in strokovno delo društva poteka v skladu z delovnim in finančnim načrtom društva, posameznimi programi dela, ope- rativnimi plani in posamičnimi odločitvami organov društva. Za strokovnost dela društva odgovarjata or- ganom društva njegov predsednik in taj- nik. Njuno nastopanje po posameznih funkcijah se znotraj društva lahko uredi s posebnimi sklepi v skladu z zakonom in s tem statutom. 70. člen Predsednik in tajnik društva organizirata in vodita poslovanje društva, skrbita in od- govarjata za strokovno pravilnost in pravo- časnost dela ter za zakonitost poslovanja društva. 71. člen Predsednik in tajnik društva sta po po- ložaju člana izvršnega odbora in s svojim strokovnim delom v tem organu zagotav- ljata nemoteno delovanje društva. Predsednik društva je voljen funkcionar in je po položaju predsednik izvršnega odbora ter zakoniti zastopnik društva. Predsednik in tajnik društva med seboj sodelujeta in se posvetujeta o vseh odloči- tvah iz svoje pristojnosti. 72. člen Vsa dela za društvo opravljata predsednik in tajnik društva volontersko, v skladu z zakonom, s tem statutom, splošnim ak- tom in v skladu s sklepi občnega zbora, iz- vršnega odbora in drugih organov dru- štva. 331 KRONIKA kronika 12.12.2005 09:16 Page 331 Predsednik in tajnik društva za svoje delo prejmeta nagrado v skladu z materialnimi možnostmi društva. Nagrado za svoje delo lahko prejmejo tudi aktivni člani in drugi, ki pogodbeno ali ljubiteljsko sodelujejo z društvom. O nagradah odloča izvršni od- bor društva. 73. člen Če predsednik oziroma tajnik društva spo- zna, da je splošni akt ali sklep, ki ga je sprejel organ društva, v nasprotju z zako- nom, s tem statutom ali splošnim aktom društva, mora na to opozoriti organ, ki je sprejel zadevni splošni akt oziroma sklep. Če organ kljub opozorilu vztraja pri svojem stališču, mora predsednik oziroma tajnik društva zadržati izvajanje zadevnega sploš- nega akta oziroma sklepa, izvzemši posami- čne akte, izdane v upravnem postopku, ali akte, o katerih je pristojno odločati sodišče; o tem mora v treh dneh obvestiti občni zbor in nadzorni odbor društva, po potrebi pa tu- di pristojni državni organ, ki opravlja nad- zor nad zakonitostjo dela društva. 74. člen Pristojni organ lahko razreši predsednika oziroma tajnika društva, če: – sam zahteva razrešitev; – pri svojem delu ne ravna po predpisih, tem statutu in splošnih aktih društva; če neutemeljeno ne izvaja sklepov organov društva, če ravna v nasprotju z njimi ali če prekorači svoja pooblastila; – s svojim nevestnim in nepravilnim de- lom povzroči društvu škodo ali če zane- marja ali malomarno opravlja svoje dolž- nosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejav- nosti društva; – so člani društva zaradi njegovega ravna- nja izgubili zaupanje vanj. 75. člen Pobudo za razrešitev predsednika oziro- ma tajnika društva v smislu prejšnjega čle- na lahko da nadzorni odbor ali drug pris- tojni organ, ki opravlja nadzor nad zakoni- tostjo in strokovnostjo dela ter poslova- njem društva. 76. člen Pristojni organ mora pred sprejetjem skle- pa o razrešitvi v smislu obeh prejšnjih čle- nov, prizadetega seznaniti z razlogi za raz- rešitev; o njih pa mora izvršni odbor in za razrešitev pristojni organ podati svoje pis- no mnenje, prizadetemu pa je treba dati možnost, da se o razlogih za razrešitev izjavi. 77. člen Zoper sklep o razrešitvi ima prizadeti pra- vico vložiti zahtevo za varstvo svojih pra- vic na pristojni organ društva, če meni, da je bil za razrešitev določen postopek kršen in da je ta kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev ali da niso podani pogoji za razrešitev v skladu z zakonom, s tem sta- tutom in splošnim aktom. Smiselno enak postopek velja tudi za raz- rešitev podpredsednika društva. 78. člen Odločitev pristojnega organa o razrešitvi predsednika, podpredsednika oziroma taj- nika društva je dokončna. 2. Izvolitev predsednika in imenovanje tajnika društva ter njune naloge 79. člen Za predsednika ali tajnika društva je lahko izvoljen oziroma imenovan vsak član društva. Predsednika društva izvoli občni zbor društva na predlog izvršnega odbora; taj- nika društva pa izvoli izvršni odbor društva. Predsednik oziroma tajnik društva se izvoli oziroma imenuje za mandatno dobo dveh let. Po preteku mandatne dobe je ista oseba po enakem postopku lahko ponovno izvo- ljena za predsednika oziroma tajnika društva. 332 KRONIKA kronika 12.12.2005 09:16 Page 332 80. člen Naloge predsednika in tajnika društva so: 1. pripravljanje strokovnih predlogov in izhodišč za programe dela društva; 2. zastopanje društva v premoženjsko- pravnih razmerjih; 3. skupno posvetovanje, organiziranje in usklajevanje delovanja in poslovanja društ- va; 4. pripravljanje gradiva in predlaganje sklepov organom društva ter skrb za koor- dinacijo med organi društva; 5. izvajanje sklepov organov društva in sklepanje pogodb, ki zagotavljajo poslova- nje in izpolnjevanje letnega delovnega in finančnega načrta ter posameznih progra- mov; 6. predlaganje in izvajanje letnega delovne- ga in finančnega plana društva; 7. urejanje finančnih vprašanj s sofinancerji posameznih programov društva; 8. razpolaganje s sredstvi društva v okvi- ru posameznih namenov, v skladu s spre- jetim letnim delovnim in finančnim načr- tom ter programi dela in razvoja društva; 9. predlaganje kodeksa društva; 10. skrb za publiciteto društva, informira- nje javnosti o delu društva in za stike društva z javnostjo; 11. vzpostavljanje in vzdrževanje stikov s sponzorji, oglaševalci in donatorji ter or- ganiziranje ekonomskega propagiranja; 12. opravljanje drugih nalog, ki po nara- vi stvari spadajo na področje uresničeva- nja delovnega in finančnega načrta društva. 81. člen Predsednik je za svoje delo odgovoren iz- vršnemu odboru, nazornemu odboru in občnemu zboru društva. Tajnik je za svoje delo odgovoren zakonite- mu zastopniku društva, občnemu zboru, izvršnemu odboru in nadzornemu od- boru. VII. Viri, način pridobivanja in uporaba sredstev ter materialno in finančno poslovanje 1. Viri, način pridobivanja ter uporaba sredstev 82. člen Društvo pridobiva sredstva za svoje delo- vanje: –s članarino; –s prispevki iz državnega proračuna; –s prispevki posameznikov, organizacij, ustanov in podjetij; –s prihodki od izdajateljske dejavnosti; –s prihodki od ekonomske propagande in drugih pridobitnih dejavnosti društva, povezanih z nameni in nalogami društva; –z darili, volili in prispevki podpornih članov in donatorjev. 83. člen Presežek prihodkov nad odhodki, ki jih društvo doseže z neposrednim opravljanjem pridobitne dejavnosti, se sme uporabiti le za doseganje namenov in ciljev društva, v skla- du z zakonom in s tem statutom. Vsaka delitev premoženja med člane društ- va je nična. 84. člen Društvo lahko neposredno opravlja prido- bitno dejavnost le pod pogoji, ki jih za opravljanje te dejavnosti določata zakon in ta statut. 2. Materialno in finančno poslovanje 85. člen Premoženje društva predstavljajo vse pre- mičnine in nepremičnine, s katerimi upravlja društvo in so vpisane v knjigovod- sko evidenco. Društvo vodi register osnovnih sredstev. S premoženjem društva upravlja izvršni odbor v skladu z zakonom, s tem statutom in sklepi organov društva. O pridobitvi nepremičnin odločajo člani društva na občnem zboru. 333 KRONIKA kronika 12.12.2005 09:16 Page 333 86. člen Društvo razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s programom dela in finančnim na- črtom, ki ju sprejmejo člani društva na svojem občnem zboru na predlog izvršne- ga odbora. 87. člen Odredbodajalca za razpolaganje s sredstvi društva, v skladu z akti in sklepi organov društva sta predsednik in tajnik društva. Predsednik in tajnik društva podpisujeta vse finančne in materialne listine društva, če nista za podpisovanje posameznih li- stin pristojna tudi računovodja in blagaj- nik društva. Listine, s katerimi se ne ustanavljajo materi- alne obveznosti za društvo, v skladu z nara- vo svojega dela in pooblastili lahko podpisu- jejo tudi druge osebe. Predsednik in tajnik društva sta upravičena prenesti poslovno pooblastilo tudi na tretjo osebo. 88. člen Finančno in materialno poslovanje društ- va mora biti v skladu s predpisi in sloven- skimi računovodskimi standardi. Finančno in materialno poslovanje društ- va podrobneje ureja splošni akt društva. 89. člen Društvo mora v svoji knjigovodski eviden- ci zagotavljati podatke o svojem finanč- nem in materialnem poslovanju na način in v obliki, ki ju določajo zakon, slovenski računovodski standard, ta statut in splošni akt. 90. člen Društvo vodi temeljno poslovno knjigo po izbranem knjigovodskem sistemu na pod- lagi knjigovodskih listin, kakor določa knjigovodski standard za društva. Društvo vodi pomožne poslovne knjige v obsegu, ki je glede na področje in velikost dejavnosti potreben za pojasnjevanje po- stavk v temeljni poslovni knjigi in za sprot- no ugotavljanje stanja. Društvo na podlagi poslovnih knjig in po- pisa ob koncu koledarskega leta sestavi le- tno poročilo, ki obsega bilanco stanja in bilanco uspeha. 91. člen Društvo vodi knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva, prirejenega za njegove potre- be, s tem da v poslovnih knjigah zagotovi najmanj konte, ki so potrebni za letno izka- zovanje premoženjskofinančnega poslova- nja v bilanci stanja in bilanci uspeha. Društvo razčleni konte skladno z veljavnim kontnim okvirom in s svojimi potrebami. 92. člen Društvo opravlja pridobitno dejavnost v manjšem obsegu, zato v celoti prevrednoti (revalorizira) sredstva, stroške, dolgove in namenske sklade društva po računovod- skih standardih za gospodarske družbe. 93. člen Društvo zagotavlja ažurno evidenco iz- piskov o spremembah stanja na svojem žiro računu ter knjigovodsko dokumen- tacijo o prejemkih in izdatkih ter o svo- jem finančnem poslovanju. Blagajniško poslovanje društva vodi bla- gajnik, ki ga določi izvršni odbor. 94. člen Društvo zagotavlja evidenco za: –v se stroške; –v se donose po vrstah – iz javnih sred- stev in pridobitne dejavnosti – s presežki donosov in njihovih razporeditev za pre- nos v sklad za posamezne namene, v skla- du z odločitvijo pristojnega organa; – osnovna sredstva (neopredmetena in opredmetena), ki jih pridobi v upravljanje, vendar niso njegova last, s popravki vred- nosti; – dolgoročne terjatve; –s redstva rezerv in namenskih skladov v skladu s splošnim aktom; – lastne vire financiranja društva; –s troške investiranja ob preskrbi ali raz- 334 KRONIKA kronika 12.12.2005 09:16 Page 334 širitvi obstoječega osnovnega sredstva; –l e tni presežek donosov nad stroški, ki ostane društvu za pokritje vseh stroškov; neporavnane stroške v breme donosov na- slednjega obračunskega obdobja iz rezerv, iz presežka donosov nad stroški iz pretek- lih let ali v breme drugih delov sklada društva, če za pokritje izgube ni drugih možnosti poravnave. 95. člen Društvo zagotavlja popis sredstev in obve- znosti do virov sredstev: – ob koncu koledarskega leta; –z dnem začetka in prenehanja opravlja- nja svoje dejavnosti; –z dnem nastanka statusne spremembe, v skladu z zakonom. Način popisa sredstev in obveznosti do vi- rov sredstev določa splošni akt. 96. člen Društvo lahko poveri opravljanje finančnih in računovodskih del honorarnemu sode- lavcu ali knjigovodskemu servisu, s kate- rim sklene pogodbo. Poslovne knjige morajo biti v času delovanja društva na njegovem sedežu. Če za društvo vodi poslovne knjige knjigovodski servis, so lahko pri knjigovodskem servisu oziroma pri osebi, s katero je društvo sklenilo pod- jemniško pogodbo o vodenju poslovnih knjig društva. 97. člen Nadzor nad zakonitostjo poslovanja ter nadzor nad namensko, gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev, ki jih društvo prejme za izvajanje svoje dejavno- sti, opravlja računsko sodišče. 98. člen Državni organi in drugi subjekti, ki iz javnih sredstev dajejo društvu pomoč za njegovo de- lovanje ter namensko za določene programe in naloge, imajo pravico biti obveščeni o opravljenih nalogah in o namenski porabi sredstev, ki so jih prispevali, če to zahtevajo. Medsebojna razmerja na področju financi- ranja programov in dejavnosti društva se urejajo s pogodbami, sklenjenimi med fi- nancerjem in društvom. 99. člen Vsak član društva ima pravico do pojasnil o finančnem in materialnem poslovanju društva na način, ki ne moti rednega delo- vanja društva. Informacije in pojasnila v zvezi s poslova- njem društva dajeta predsednik in tajnik društva. Vsak organ društva ima na osnovi uteme- ljenih razlogov pravico zahtevati revizijo poslovanja. O reviziji poslovanja odloča občni zbor društva. VIII. Statusne spremembe in prenehanje društva 100. člen O statusnih spremembah odločajo člani društva na občnem zboru, potem ko je predlog obravnaval izvršni odbor in se do njega opredelil. Društvo lahko preneha na podlagi skle- pa občnega zbora društva ali po samem zakonu. Sklep občnega zbora o prenehanju društ- va mora vsebovati ime po dejavnosti so- rodne organizacije, ustanovljene na podla- gi Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 60/95), na katero se po poravnavi vseh obveznosti prenese premoženje društva. 101. člen V primeru prenehanja društva se mora iz- delati zaključni račun v skladu s predpisi in se mora ugotoviti finančno in material- no stanje društva, pristojni državni organ pa mora sodelovati pri določitvi jamčeval- nih prednikov glede obveznosti do upni- kov, ki jim zaradi likvidacije društva prene- ha dolžniško-upniško razmerje. Poravnava obveznosti do upnikov se opravi, preden se vrnejo proračunska sredstva društva v 335 KRONIKA kronika 12.12.2005 09:16 Page 335 proračun oziroma preden se prenesejo na drugo, po dejavnosti sorodno organizacijo v smislu prejšnjega člena. IX. Reševanje sporov 102. člen Člani društva si prizadevajo, da so more- bitna sporna razmerja oziroma medseboj- na nesoglasja in nesporazumi z drugimi reševani sporazumno. Če se pri uresničevanju izpolnitev name- na in programskih ciljev društva med čla- ni ali organi društva pojavijo morebitna sporna vprašanja, ki jih prizadeti med se- boj ne bi mogli sporazumno ustrezno rešiti, se oblikovanje stališč in zaključkov za ureditev spornega razmerja prepusti ar- bitražni komisiji, v katero imenuje izvršni zbor društva enega člana, po enega člana pa sprte strani. V primeru, da se izvršni odbor in prizade- ti s predlogom rešitve arbitražne komisije ne strinjajo in sklepa o določenem vpra- šanju, od katerega je odvisno nadaljnje po- slovanje in usklajeno programsko delova- nje društva in njenih članov, ne morejo izglasovati s potrebno večino, oziroma spr- te strani ne morejo doseči soglasja, odloči o tem vprašanju občni zbor društva, oziro- ma spor med prizadetimi rešuje pristojno sodišče po sedežu društva. X. Statutni splošni akti 103. člen Temeljni akt društva je statut društva. Statut društva mora biti skladen z zako- nom o društvih in pravnim redom Repub- like Slovenije. Člani društva morajo biti na primeren na- čin s predlogom statuta vnaprej seznanje- ni. Pripombe članov in organov društva na predlog statuta oziroma njegovih spre- memb in dopolnitev obravnavata izvršni odbor in občni zbor društva ter se o njih opredeljujeta in jih usklajujeta, dokler ne dosežeta soglasja. Javna obravnava statuta društva traja pet- najst dni. Usklajevalni postopek pri obravnavanju statuta društva vodi izvršni odbor. Izvršni odbor določi predlog statuta društva. Statut društva oziroma njegove spremem- be in dopolnitve sprejme občni zbor društva na predlog izvršnega odbora. Sta- tut oziroma njegove spremembe in dopol- nitve so sprejeti, če je zanje glasovala naj- manj ena tretjina vseh članov društva. Glasovanje o sprejemu statuta oziroma njegovih sprememb in dopolnitev je pravi- loma javno. 104. člen Avtentično razlago statuta ter njegovih sprememb in dopolnitev sprejme občni zbor društva po enakem postopku, kot se sprejme statut društva. 105. člen Druge splošne akte društva, razen statuta, sprejme izvršni odbor društva z navadno ve- čino glasov vseh svojih članov. V društvu se sprejemajo splošni akti, če se pokaže potreba po urejaju določenega po- dročja ali če tako določa zakon in ta sta- tut. Veljavnost splošnih aktov za nazaj ni dovo- ljena, razen če se s takim aktom ne poseže v že pridobljene pravice članov društva. Za splošne akte se mora poprej opraviti obravnavo, ki traja najmanj deset dni. V postopku obravnave in sprejemanja splošnih aktov je zastopnik društva dolžan članom društva odgovoriti na njihova vprašanja in jim pojasniti, katere njihove predloge je izvršni odbor upošteval in ka- terih ne ter zakaj jih ni upošteval. Zakoniti zastopnik društva oziroma tajnik društva je na zahtevo desetine članov društ- va ali na zahtevo organov društva dolžan organizirati skupno posvetovanje in obrav- navo ter odgovoriti na njihova vprašanja v smislu prejšnjega odstavka. 106. člen Statut in drugi splošni akti društva začne- jo veljati osmi dan po objavi, kolikor ni z 336 KRONIKA kronika 12.12.2005 09:16 Page 336 zakonom izrecno določeno drugače. Nač- in objave določi pristojni organ ob njiho- vem sprejemu. Statut in drugi splošni akti se hranijo na sedežu društva. Članom društva in pristojnim organom so splošni akti in zapisniki organov društva na razpolago v tajništvu društva. XI. Prehodne in končne določbe 107. člen Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut Slovenskega umetnostnozgo- dovinskega društva, ki ga je sprejel zbor njegovih članov dne 25. 03. 1976. 108. člen Z dnem uveljavitve tega statuta prenehajo veljati vsi splošni akti Slovenskega umetno- stnozgodovinskega društva, ki so z njim v nasprotju. 109. člen Predsednik, podpredsednik in tajnik društva ter člani izvršnega in nadzornega odbora ter druge izvoljene oziroma ime- novane osebe opravljajo svojo funkcijo do izvolitve novih organov. Nove volitve v organe društva se razpišejo tri mesece pred iztekom mandata njihovih članov. 110. člen V šestdesetih dneh po sprejemu tega statu- ta pristojni organ izvoli disciplinsko komi- sijo in opravi vsa druga imenovanja in izvolitve v skladu z zakonom in s tem sta- tutom. 111. člen Društvo je dolžno uskladiti svoje pravno delovanje in poslovanje z zakonom in s tem statutom ter sprejeti ustrezne splošne akte najpozneje v šestih mesecih po uve- ljavitvi tega statuta. 112. člen Društvo je dolžno vložiti zahtevo in prigla- siti spremembo statuta ter novo pravno organiziranje društva pri Upravni enoti ministrstva, pristojnega za notranje zade- ve, najpozneje v tridesetih dneh po spreje- mu tega statuta. Slovensko umetnozgodovinsko društvo Predsednica dr. Sonja Ana Hoyer SKLEP O OBJAVI STATUTA SLOVENSKEGA UMETNOSTNOZGODOVINSKEGA DRU[TVA 1. Člani Slovenskega umetnostnozgodo- vinskega društva so na občnem zboru 25. 09. 1997 sprejeli Statut slovenskega umetnostnozgodovinskega društva. Od skupnega števila 105 članov društva je za sprejem statuta društva glasovalo vseh 41 na zboru prisotnih članov. Ugotovi se, da je za sprejem statuta glasova- la s statutom določena večina članov društ- va ter da je Statut slovenskega umet- nostnozgodovinskega društva sprejet. 2. Avtentično besedilo statuta Slovenske- ga umetnostnozgodovinskega društva,k i ga je sprejel občni zbor društva 25. 09. 1997, se objavi. Veljavnost statuta Slovenskega umetnost- nozgodovinskega društva se navezuje na overitev Upravne enote Ministrstva za no- tranje zadeve Republike Slovenije s klavzu- lo o skladnosti temeljnega akta društva z Zakonom o društvih in na odločbo navede- nega upravnega organa o spremembi regi- stracije. Statut društva se objavi v Zborniku za umetnostno zgodovino. Ljubljana: 25. 09. 1997 Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo Predsednica dr. Sonja Ana Hoyer 337 KRONIKA kronika 12.12.2005 09:16 Page 337