103 številka.	Maribor, dne 27, decembra 1915.	Letnik YH
izštam® m. na.
!*f@o#trS&@it poìliilfBi lisi 2® sl@>ir@fisko Ifudsiro
mm
5»SSS?*53S3SS85r3K3S8SSK
Na nobenem bojišču večjih bojev.
Sv, Ode se neprestano trudi za mir, — Busija noče nič vedeti o miru. — Naši ujetniki iz Srbije v Italijo. — Pošiljanje denarja ujetnikom v Busijo in Italijo. — V grški zbornici ima
sedanja vlada dvetretjinsko večino.
Najnovejše avstrijsko uradi o
poročilo.
Uradno se razglaša:
Dunaj, 26. decembra. Busko bojišče.
Na močvirnatem ozemlju v ‘P o Le s i u so naše čete zapodile v bog na več mestih! številne in močne sovražne poizvedovalne oddelke.
Italijansko bojišče.
Sovražni poskusi, se približati južnem u delu D o b e r d o b s k e gorske planote so bili prav Ialiko odbiti.
Srbsko bojišče.
Položaj je nespremenjen.
Namestnik načelnika generalnega štaba :	pl. Hofer,
podmaršal.
Najnovejše nemško uradno poročilo.
Berolin, 26. decembra.
Francosko bojišče.
Vsled trajno deževnega vremena je bilo bojno delovanje na največjem delu bojne črte le malenkostno; pač pa jie bilo živahnejše severno od Alberta,, na nekaterih mestih v Champagni ter v Vogezih severno od Sennheima.
Buško bojišče.
Podvzettja nemških patrulj na ozemlju pri mestu D v i n s k so bila uspešna. 'Močnejši ruski poizvedovalni oddelki so bili severno-zahodno od mesta Czartorysk ter pri kraju. Ber e, s t raj n y južno od mesta Kolki odbiti.
Srbsko bojišče.
Položaj je v obče nespremenjen.
Ogromne angleške izgube.
Iz Londona se 25. decembra uradno poroča :
angleške izgube na vseh bojiščih znašajo do
9.	decembra ;
na moštvu 119.923 mrtvih, 238.758 ranjenih in 69.546 pogrešanih; na častnikih 7367 mrtvih, 13 365 ranjenih in 2149 pogrešanih.
Samo pre i Dardanelami so zgubili Angleži kakor se poroča amsterdamskemu listu »Maasbode« iz Londona do 11. decembra: 1609 častnikov in 23.670 mož mrtvih, 2969 častnikov in 72,222 mož ranjenih in 337 častnikov ter 12.114 mož pogrešanih. Angleški državni podtajnik, ki je podal v spodnji zbornici te podatke, je izjavil, da je bilo od 25. novembra do 11. decembra sprejetih v bolnišnice 96.682 mož.
Dr. Janez Evang. Krek.
Imena ' dr, Mahniča, dr. Lampeta, dr. Kreka, Kardinala Missie in dr. Šušteršiča bo moral vsakdo imenovati, kdorkoli bo pisal in govoril o katoliškem preporodu na Slovenskem. Dr. Mahnič se je ustavil
v 80 letih preteklega stoletja dotedanjemu toku in začel boj o najvišjih načelih, od katerih je končno odvisen ves duševni razvoj človeštva. Lotit se je vseh aktualnih javnih vprašanj, ki so se ali iz- tujine zar nesla med Slovence, ali pa se v Slovencih samih razvila. Dr. Mahnič je silovito razburil vse duhove po Slovenskem. (Toda njegovo delo bi ostalo menda brez posebnih praktičnih posledic, ako hi m« ne sledila dva razborita mlada moža, ! dr. Lampe in dr. Krek, Dr. Lampe je s svojo mirnostjo, ljubeznjivostjo ter mnogostranskio učenostjo začel zbirati mlade moči, ki so pozorno poslušali Mahničeve besede, za slovstveno delovanje ter jim ustanovil „„Dom in Svet.“ Dr. Krek pa je kot mlad agitator poletel mecl široke mase slovenskega ljudstva ter, sam globoko izobražen, na podlagi načel, ki jih je razglašal dr. Mahnič, z nedoseženo zgovornostjo, z mladeniška marljivostjo, časnikarsko drznostjo in z demokratično prijaznostjo ustvaril Slovencem politično, izobraževalno, gospodarsko, kmečko in delavsko organizacijo. Da nežnih početkov sedaj tako mogočne in po Slovenskem gospodujoče katoliško-narodne organizacije niso zamorile sovražne mrzle sape, da se v praktično izvajanje Mahničevega programa niso zanesle zmote in da se je katoliški demokratizem globoko zasidral v novo gibanje, je zasluga kardinala Missie, Dr. Šušteršič pa je povedel zastopnike novega gibanja v deželnozbor-sko in državnozborsko areno.
Oni, ki je učil pristašo nove struje tudi, v njenem duhu gledati vse dogodke družabnega življenja, ki je dajal z vedno novimi idejami struji svežost in ji ohranjal mladost, ki je vsej naši politiki vlival vsebino, da se ni izgubljala v surovih in neplodnih bojih, oni, ki je učil novo strujo praktično misliti, opazovati, govoriti in delati, ta mož je dne 25. dec. t. 1. obhajal öOletnico svojega rojstva. In ta mož je dr. Janez Ev Krek.
Vsako iavno gibanje mora imeti tudi svoje slo-vttivo. Politična struja brez strankarskega slovstva je mrtvorojeno dete. Dr. Krek nam je spisal: „jSooia-lizem“, „Narodno ekonomijo“, „Orne bukve kmečkega stanu“, učene razprave o delavskih, kmečkih in o splošno gospodarskih vprašanjih v „.Katoliškem Obzornik^“ ter celo; v pripovestih in pesmih razglašal krščansko-soeijalne nazore. „Socializem“ in „Črne bukve“ so že pošle in splošna je želja, da se nanovo izdajo.
Dr. Krek je tudi skrbel, da postanejo krščan-sko-soeijaJne ideje zares lastnina vsega slovenskega ljudstvfa, in ne samo lastnina par govornikov in časnikarjev. iZa to je ustanovil nepolitično izobraževalno organizacijo, ki je sedaj združena v Slovenski kršč.-socijalni zvezi. Organizacija,, ki bo posebno po vojski poleg gospodarske organizacije za nas Slovence največje važnosti in za kar bpdo vsi, ki narodno čutijo, hvalili dr. Kreka, Da se delovanje v izobraževalnih društvih ne poizgubi v praznih veselicah in zabavah, začel je izdajati Vestnik S. K, S. Z. Pred Vestnikom je izdajal za društva Knjižnico S. K. S. Z. Za odre naših kmečkih izobraževalnih društev izdaje „Zbirko ljudskih iger“, za katero je tudi sam s-pisal par iger. Zelo priljubljen je bil „Društveni Koledarček“, katerega je, upamo, vojska le začasno u-stavila.
Dr. Krek se lahko imenuje oče Rajfajzenovega
zadružništva na Slovenskem, Sedanja Zadružna Zveza v Ljubljani, poleg katere se bo kmalu na trdnih, realnih tleh divignila Tlirska banka, je najboljši dokaz za uspeh njegovega zadružnega delovanja, Da dr. Krek s konzumi ni imel sreče, to je res. Toda tega ni kriva zdrava ideja, na kateri slonijo konzumi, ampak ljudje, ki so konzume prepogosto upravljali ne v splošno, ampak v svojo lastno korist. Sicer pa tudi v tem oziru nova centralistična organizacija; izključuje nekd!aj navadne pregreške proti tujemu imetju. Se več kakior na denarno organizacijo polaga dr, Krek važnosti na organizacijo produkcije. Njegova ideja, si pr'dobiva med narodom vedno več prista-šiev, kar bo za gospodarsko povzdigo slovenskega ljudstva neizmerne važnosti. Za zadružništvo je ustanovil Zadružno šolo, katero je razširil v Slovensko trgovsko šolo, najprej za mladeniče, od! letos naprej za obla spola. Blagonosni gospodinjski tečaji na Kranjskem so njegova zasluga, istotako tudi intenzivni pouk v vseh kmetijskih panogah potom mnogoštevilnih potovalnih učiteljev.
Tudi politična organizacija, ki se sedaj imenuje Vseslovenska Ljudska Stranka, je njegovo delo. Ne samo na Kranjskem, ampak tudi v obmejnih pokrajinah nam je pomagal dovrševati našo politično organizacijo. Dr. Krekova šola zahteva od politikov, da imajo neprestano stik z ljudstvom, za, to je treba pogostih zborovanj, nedeljo za nedeljo. Glede prirejanja zborovanj je dr. Krek sam najboljši izgled, kajti ni je nedelje, da bi ne bil med ljudstvom, razve n par nedelj, ko se zateče v svoj Tusculum 'Per-tovč, kjer pia tudi nima miru. K njemu zahajajo mladi dijaki pristaši, da hodijo po gorah ali pa pečejo krompir ter pri ognju sedeč razmotrivajo aktualna v-prašanja vseh različnih ved; kajti dr. Krek je neverjetno vsestransjki izobražen in poučen o vseh novih pojavih tudi v kraljestvu znanosti.
Obmejnim Slovencem je dr. Krek že radi tega. najbolj simpatična oseba, ker razume kakor malokdo njihove težavne narodne boje. V narodnih zadevah najdejo pri njem obmejni Slovenci vedno popolno razumevanje in modre nasvete.
Krona dr, Krekovega, organizatoričnega delovanja so katoliška akademična društva „Danica“ na Dunaju, „Zhjrja“ v Graidcu“, „Dan“ v Pragi ter hrvatska katoliška akajdemična društva na Dunaju, v Gradcu in Zagrebu. Zagrebško društvo „Domagoj“ je že izmed najmočnejših hrvatskih akademičnih društev., Mlada hrvatska katoliška, gjenorajcija, ki je iiz-šla iz Krekove šole, se ni pridružila še nobeni sedaj obstoječi hrvatski stranki. Med seboj se imenujejo pristaši šaljivo „Slovenska pučka stranka,“ V Zagrebu izdajejo že dnevnik „Novine“, ki ima nfejd 13 tisoč naročnikov.
Dr. Krek govori vse avstrijske jezike, slovanske in druge. Že zato je v; parlamentu zelo priljubljena oseba, ne glede na spoštovanje, ki ga uživa kot prvi veščak v vseh socijalnih, bodisi delavskih, kmečkih, obrtnih ali trgovskih vprašanjih. Dr. Krek je pristaš in glasnik najožje zveze s Hrvati v okvirju habsburške monarhije.
Bolj kakor si mnogi mislijo, je dr. Krek duša vsega našega javnega gibanja, naj se imenuje že katoliškonarodno, krščansko,socijalno ali, vseslovensko S svojim znanjem, s svojimi idejami in s svojim
delom daje stranki življenje in ji ohjranjai mladost.
Ljubi Bog daj dr. Kreku milost in zdravje, da v polni duševni in telesni svežosti nadaljuje svoje delo za slovenski narod. To je naša želja ob njegovi 501etnici !
Dogovori med Nemci.
i
Kakor se nam poroča iz dobro poučnega vira, se nanašajo dogo\ ori med kršč. socie lei in m roškimi nacionale.!, o katerih sta govorila dr. ießmann ta strankinem shodu na Dunaju in dr. Groß v Hren-kini pohičn korespondenc, 1 na državni je L. 2. na ugotovitev enojezknosti ra N žjem Avstrijskem, Gornje AvHriskem, feolnograškem in Tirolskem; 3. varstvo nemških minorile! ; 4. želje glede jezika in opraviimke v dižavnem zboru.
Obe stranki, kršč. sccia;na m nemškonacional-na, sla izročile svoje na-odno pol tiene zahteve v posebnih spomenicah dadi in drugim merodajnim činiteljem
900.000	vreč moke iz Rumunije
Osrednji nakupovalni urad za Avstrijo in za Nemčijo je kupil od družbse velikih rumunskih mlinarjev 900.000 stotov pšenične moke. Nakupljena moka se bo še ta mesec spravila deloma po železnici, deloma po Donavi v Avstrijo in Nemčijo.
Nov načrt reforme«
Povodom nedavnih izprememb v riajšem ministrstvu je prinesel „Neues Wiener Tagblatt“ vest, da se misli naša vlada lotiti uravnavo notranjeav-strijiskih vprašanj. Zato je res v pravem Času dr. Rudolf Hotowetz — ki šteje med najodličneje narodnogospodarske znanstvenike v Avstriji — izdal študijo, ki se bavi z avstrijskim državnim vprašanjem, > in ki vsejbuje povsem nov predlog za njega rešitev.
Temeljna misel, na kateri sloni njegov načrt, je popolno točenje gospodarskih in političnih interesov narodov Avstrije.. Prvi so pri vseli narodih, ki j žive v tej državi, bistveno enaki; zato je tudi brez jj najmanjše težave možno, da ste zakonodaja in uprava vseli gospodarskih stvari povsem enotna. Za to hoče pisatelj vsa ta vprašanja — pridelovanje, razdeljevanje, porabo, denarstvo, carine, kredit, prevoz, zavarovanje, davki itd. — odkazati gospodarskemu ; parlamentu, ki naj bi se ustanovil in sestajal z ene j same zbornice, volil po proporoijpnalni volitvi ,v veli- j kih volilnih okrajih, da bi bil verno zrcalo gospodarske zgradbe države in da bi prav umeval svojo nalogo in jo reševal. Ker pa, so sedaj proti proporcijo-nalni volitvi velike zapreke, bi morali za sedaj poseči po stanovskih skupinah (kurijah), ki naj bi se seveda primerno preustroji! ’ in prilagodil modernim naziranjem in potrebajm. Tako sestavljeni gospodarski parlament naj bi skrbel za vso gospodarsko zakonodajo.
Poleg te povsem nove gospodarske korporacije bi bilo, po mnenjh pisateljevem, postaviti centralen političen parlament, obstoječ iz. dveh zbornic, ki naj bi oskrboval zakonodajo v stvareh zunanje politike in vojske, kakor tudi v vseh drugih stvareh, ,ki se nanašajo na skupno življenje državljanov v držajvi — v kolikor niso gospodarske ali narodne. Prvo zbornico (zgornja zbornica) tega političnega parlamenta bi bilo ustvariti prilično na tisti način, kakor je sedaj gosposka zbornica. Spodnja zbornica naj bi ne izšla iz direktnih volitev, marveč naj bi bila sestavljena iz odposlancev posameznih narodnih reprezentantov, ki naj bi narodne stvari samostojno gojili!
Pisec sodi, da se posamezna plemena v narodnih stvareh no morejo sporazumeti nikdar in da se tudi ne sporazumejo. Zato hoče vsa narodna vprašanja, ki se izorpljajo v jeziku, v šoli, umetnosti in v znanstvu, dalje v družabnem skupnem življenju', v' kolikor more sploh državia uplivati na to poslednje, odkazati posebnim narodnim reprezentativnim korporacijam, ki jih imenuje „narodne svete“, katerih člane bi bilo voliti po splošni, direktni in enaki volilni pravici brez pluralnih glasov (to je: da bi imel vsakdo le po en glas), ker ima vsak soplemenjak isti interes na duševni kulturi svojega naroda, pač pa s proporeijonajlno volilno pravico, da bosta prihajala do besede vsak nazor in vsaka smer.,
To so glavne misli v Študiji dr. Hotowetza, ki
; spada, gotovo med najinteresaintneje, kolikor se jih je ; še pojavilo v politični literaturi naiše državne polovi-: ce. Vso knjigo preveva, duh pravičnosti in prizanes-; ljivosti ter najodkritosrčneje ljubezni do monarhije.
Pisatelj ' se zaveda težav, ki so na potu uresni-! čenju njegovega načrta, ali to ne zmanjšuje vrednosti knjige, ki zasluži v polni meri, da jo natančno u-važujejo in proučijo tisti, ki bodo svoječasno poklicani na sodelovanje pri velikem delu preporojenja. naše monarhije. Naj bi jim bila vedno pred očmi resnična beseda, ki jo je napishl pisatelj kot uvod:
V .Avstriji ni nobeno pleme dovolj močno, da bi moglo tu izvrševati nadvlado. Noben narod ne vzdržuje države sam, kajti izgubljenat bi bila že davno, če hi jo bila vzdrževala le petina ali desetina ali pa dvajsetina nje državljanov! (Knjiga: „Das österreichische Staatsproblem von dr. Rudolf Hotowetz“ je, izšla v založbi Rivinača v-Pragi.)
Sv. Oče se neprestano trudi m min
Sv, Oče je dne 24, decembra sprejel zastopstvo kardinalskega Zbora, ki mu je čestitalo k Božiču. — Kardinal-dekan Vanutelli je v svojem nagovoru omenjal. žlalostne razmere v Evropi in potrebo po miru. Sv. Oče se je kardinalom zahvalil za čestitke in je naglašal, da se neprestano trudi, da M se dosegel toli zaželjeni mir.
Italijansko bojišče.
Cisto miren še Lah vedno noče biti, sedaj poskuša pri Tolminu, sedaj pri Doberdobu, potem, zopet na Tirolskem, ali še bedijo naši vojaki. In ko se oglasijo, utihne. Italijanska javnost gleda, sedaj v Valono, kjer se izkrcavajo laške čete za pohode v Albanijo.
V Italiji menda ni več človeka, ki bi verjel, da bi se moglo prodreti skozi naše vrste bodisi ob 'Soči, bodisi na Tirolskem. Zato je vladi dobrodošlo, da se obrača ljudska pozornost v Albanijo.
Italijani obstreljujejo tolminsko okno sij e.
Avstrijsko uradno poročilo dne- 25. decembra:
Sovražni topovski ogenj proti posameznim postojankam tolminskega obmostja še je trajal cel dan. Na višini Altissimo južne Tirale) je bil napad sov ražne stot ije odbit Na vseh -ostalih delih bojišča je vladal včeraj (24. dec') mir.
Dober strelec.
It< lijanski brigadni generai Girardi je padel dne 20. decembra na sošk fronti. Ko je general na s oji opazovalnici na višinski postojanki, ki je bila krog in krog dobro zavarovana, opazoval gibanje naših čet, je ruk avstrijski vojak tato dobro pomerit, da je krogla zadela generala sko/.i op.7,ovalno odprtino naravnost v glavo. General je bil pri p iči mrtev.
Črnogorsko bojišče.
Na črnogorskem bojišču se bijejo sedaj boji za Be rane. Boji so zaradi goratega, ozemlja in radi zime silno težavni. Crnogorci branijo vsako mesto, vsako sotesko, vsako točko. Mohamedanci držijo z nami — zato pa Crnogorci pri svojem umikanju povsod požigajo vasi, v katerih stanujejo Mohamedanci.
Italijanski list „Italia“ misli, da se bomo Avstrijci polastili Skiadrai, katerega že leta 1913 nismo hoteli izročiti Crnigori,
Skader, iz Skadra y Biserto, ali v, ‘Solun itd. Cujmo ; tako poročilo. Tako se te dni poroča iz Lugana, da ; je kralj Peter odpotoval iz Tirane, kjer je bil gost E-; sad-paše, čez Drač v Valono. Od torka, dne 21. dec.,
; je v Valoni urejena začasna srbska prestolnica. V j Valoni se smatra kralj Peter1 kot gost italijanskega, j kralja in albanskega prebivalstva. Kralj je s srbsko I vlado in prestolonaslednikom, ki si je pridržal vso I državno oblast kot vladar, v stiku.
I	Naši ujetniki na italijanskem otoku.
?
List »Giornale d’ Italia poroča, da je bil prvi j oddelek Avstrijcev, ki so jih Srbi ujeli 1. 1914 in j sicer 5000 mož, poslan na samotni italijanski otok j Asinara pri Sardioij».
I Bolgarsko bojišče.
1	Z bojišč, na katerih stojijo bolgarske čete, no-
benih posebnih poročil. Bolgare, ki so prekoračili albansko mejo, sprejemajo mohamedanci z veseljem ter jim gredo na vsak način na roko.
Druge bolgarske čete stojijo ob grški meji ter Čakajo, koda ; bo padla odločitev v diplomatičnem boju. Cetverosporazum razglašaj da so se njegove razmere do Grčije zboljšale. Na drugi strani pa prihajajo vesti iz zelo verodostojnih virov, da bo Grčija pustila vkorakati Nemce, Avstrijca in Bolgare v svoje ozemlje proti Francozom in Angležem pred Solunom
Angleži in Francozi z mrzlično hitrostjo utrjujejo Solun in okolico. Nekatera poročila pravijo, da njih čete znašajo že okoli 230.000 mož..
Grška dovoli vhod naših če ,
„tAgience Havas“ poroča dne 23. decembra iz Aten, da časniki zagotavljajo, da b° grška vlada le tedaj dovolila vhod avstrijskih in nemških čet na grško ozemlje, ako bosta Avstrija in Nemčija izjavili, da s tem ni nobene nevjarnosti za nepristranost in ne dot akl j iVosf Gr či je.
Rusko bojišče.
Večji boji počivajo. Prav pridno pa delujejo poizvedovalni oddelki na vseh straneh. Gre gl als, da ; pripravljajo Rusi ob besarabski meji novo ofenzivo, ki se bo pričela, ko zamrzne reka Prut.
Nerbici obstreljujejo Rigo z novimi granatami, tri dvakrat razpočijo, v zraku in na; zemlji.
Francoski general Pan ostane s svojim štabom sestoječim iz osem oficirjev,, stalno v Rusiji. Imel bo nekako nadzorstvo nad ruskim generalnim štabom. Odstopivši general Ruski je talko nadzorstvo odločno odklonil ter med drugim tudi to navedel kot razlog za svoj odstop.
Roški napad v božični noči.
Rusi so na sveto noč o polnoči z gozdovitih višin ob besarabski obmejni bojni, črti srdito napadli naše postojanke. Več močnih sovražnih, oddelkov1 se je pod varstvom teme splazilo do naših žičnatih o-graj in so jih skušali prerezati. Razvil se je srdit boj. Rusi so potem, ko so bile njihove prve vrste v našem ognju uničenje, gnali nove čete v borbo, katere pa so bile tudi uničene. Ruski napad je bil odbit. Zgodaj v jutru so Rusi zopet ponovili svoje^napade, ne da bi dosegli tcakoršenkoii uspeh. Pred našimi žičnatimi ograjami ležijo številni nepokopani ruski mrliči.
Boji pri Beranah in Rožaju.
Skromnejši ruski vojni cilji.
Črnogorsko uradno poročilo dne 24. decembra : v Vmeri proti Rožaju in Beranam so črnogorske rete odbile napad na postojanko Turjak, ki leži kakih 15 kilometrov izhodno od B r n. Soviažniku so Črnogorke čete prizad ale velike izgute. Naše (črnogorske) čete so pognale sovražnika v smeri proti kraju Bfvee do vasi Ivanja, ki leži kakih 18 kilometrov severno od Beran.
Uradni ruski vojaški list »Russkij Invalid« priobčuje članek o ruskih vojnih ciljih. Ti obstojajo glasom izvajanj tega lista v tem, da se zaščiti zapadna meja in „osvoji“ Galeja. O Carigradu in Srbiji list ne govori več.
Rusija noče ničesar vedeti o o miru
Valona srbska prestolnica.
Poročevalci velikih listov oči Vidno ne vedo, kje se nahaja kralj Peter, kajti gonijo ga iz (Tirane v
Iz Petrograda se cine 24. decembra poroda: Ruski zunanji, minister Sia so nov je podal v ? budgetni komisiji ruske zbornice pojalsnila o politič-
nem in vojaškem položaju, pri čemur je naglasni, da so sedaj odstranjene vse težtkoee z Grčijo ter da je zavladalo med Grčijo in četverosporazumom prijateljsko razmerje, odkar je četverosporazum utrdil Solun. Clan buidgetne komisije, poslanec N ja likov je na to vprašal Sasonova, če je 'kaj resnice na vesteh, ki pravijo, da se vrše mirovna pogajanja;. Spsonov je zanikal z vse odločnostjo mirovna pogajanja ter je pristavil, da Rusija ne more misliti tako dolgo na mir, dokler ni strta sila Nemčije.
Turška bojišča,
Dogodki v Turčiji zahtevajo vedno več pozornosti, odkar so bili Angleži prisiljeni, da zapustijo Galipoli. Ob vhodu v Dardanele, kjer se Angleži držijo, nastopajo Turki vedno z večjo silovitostjo. Izvrstna turška artilerija zelo otežkocuje dovoz živil in novega moštva.
V 'Mezopotamiji, kjer poveljuje turškim četam Goltz-paša, se Angleži ne morejo več povspeti do nobenega uspeha, odkar so bili pred Kut-el-Amaro tako hudo tepeni. Turške čete ogrožajo sedaj Kut-el-Amaro.
Ob Sueškem prekopu je nalstopil mir pred viharjem. Kakor se kaže, bodo Angleži sami najbrže zaprli Sueški prekop in bodo angleške ladje vozile okoli Afrike. Lord Kitchener ho baje odšel iz Londona v Egipet in bo prevzel vzhovno poveljstvo armade Angleška je. pripravljena v Egiptu na. dolgotrajno vojsko.
Turško prodiranje proti Sueškemu prekopu.
Iz Kolina se poroča, da (prodirajo Tiurki z močnimi četami proti Sueškemu prekopu. Vsak dan se vrste spopadi angleških čet s številnimi arabskimi poizvedovalnimi četami, dočim se nahajajo Angleži v zapiajdnem Egiptu s četami domačih rodov, ki so izvrstno oboroženi, v hudih bojih. Angleške vojaške o-blasti strogo pazijo, da se o teh dogodkih izven Egipta ne izve ničesar.
Pred Sueškim prekopom»
Angleški vojaški krogi poročajo, da se bližajo Turki z velikimi četami Sueškemu prekopu. Vsak dan se vrše boji s številnimi arabsko-turškimi po izvedo vatnimi oddelki. V Sudanu in v zapadnem Egiptu pa se vrše boji s sovražnimi domačimi pie meni, ki so izborno oborožena ter imajo celo močit rn e topove.
Iz Amsterdama: Kitchener odpotuje z večjim štabom višjih častnikov dne 10. jam arja v Kairo, da bo ob strani generala Maxwelia vodil pripravljalne operacije.
Zarota v Egiptu
Iz Egipta v Malto došli potniki poročajo, da so prišle angleške oblasti na sled tio /i zaroti v Egiptu proti kedivu in proti visokim vladnim uradnikom. Več zarotnikov je bilo aretiranih.
Neko poroč lo z dne 3. t m. pravi, da hočejo izvršili Angleži v Egiptu nasilno rekrutiranje, da na ta način uduše upore. Več bataljonov lakih »prostovoljcev« je že sestavi,en-h. Zadnji teden je dospelo ob Sor ški prekop nadaljnjih 70.000 Angležev, Indijcev in Avstralcev. Ob prekopu satnern imajo Angleži 200.000, sicer v celem Egipta 300.000 mož. Prekop bodo baje v kratkem iz vojaških ozirov zaprh.
V grški zbornici dvotretjinska vladna večina.
Iz Aten se dne 24. decembra poroča, da je iz- s voljenih v novo grško, zbornico dve tretjini poslan- \ cev-, ki bodo šli z vlado, t. j. pristajšev grške nepri- jj stranosti. 'S temi volitvami je ljudstvo po ogromni ve- j čini odobrilo politiko kralja. Konstantina.
Kako dolgo bo še trajala
vojna?
Moskovski dnevnik »Raneje Utro« je predložil j to vprašanje najodličnejšim rusk m nacionalnim eko- ?
j non: om, katerih odgovore priobčuejo sedaj tudi
I nemški listi. Profesor Ozerov je izjavil: Optimizem onih ki so ob izbruhu vojne pričakovali, da bo Neroda Imaju iztradsna. je bil kruta samoprevara, povzročil ra je tu d mn ;go št ode. P« Idru-.o leto vojne je N-ničijo seveda oslab io, toda njena vojaška sil še davno ni strta. Profesor Ozerov je glede izida vojne pesimist: vojna pcmenja pogubo Evrope ter pr pravlja gospodstvo Amerike. T ajala bo še najmanj eno leto in končala to s tem, da se bodo evropejske države popolnoma izčrpale. Konec bo la, da bodo vsi evropejski narodi premagani. Sedanja vojna je-grob Evrope. Profesor Mas ov pravi: V svojem stremljenju si pridobiti nova tržišča za svojo gos odarsko ležišče, je pričela Nemč ja boj, v katerem bo zmagala Amerika. Prole-or Fridman izj -vlja: Po motni mne-ju primanjkuje Nemčiji živil n surovin. N-pa no pa bi bilo upati, da bo gospodarska kriza imela za pos odico skorajšnji konec vojne Na izid. vojne pa lahko delije drug faktor to so socialne razmere.
Japonska ne pri pozna kitajskega cesarstva
Ruski listi poročajo iz Toki j a;, da Japonska ne bo pripoznalai zopetno ustanovitev cesarstva, na. Kitajskem. Tlako je izjavil pred dnevi japoski zunanji minister v državnem zboru.
Pošiljanj© denarja ujet nikom in internirancem v Italiji im Rusiji.
Skupni centralni izkazni urad Rodečega križa, poizvedovalnimi za vojne ujetnike, oddelek „E“, (Dunaj, L, Graben 17) naznanja, da od dne 15. dec. dalje sprejema brzojavne denarne pošiljatve za naše vojne ujetnike in internirance v Italiji. Tozadevni stroški so naslednji: Za brzojavne, denarne pošiljatve do 200 K 5i K, clo 400 K 6 K, do 600 K 8 K, nad 600 K 10 K. Denar je položiti pri blagajni, Dunaj I, Graben 17, mezzanin, ali pa, poslati po poštni nakaznici na, naslov gori imenovane poizvedovalnice za vojne ujetnike.. (Gern. Zeiiiralnaclnveisburenu vom . Roten Kreuzie, Auskunftsstelle für Kriegsgefangene, Abteilung E, Wien, I., Graben 17), Denarja, se pa ne sme poslati v denarnem pismu, marveč po poštni nakaznici. Na vsaiki po situi nakaznici mora biti na odrezku natančen naslov vojnega ujetnika, (ime, priimek, šarža. polk, stotnija, kraj vojnega ujetništva), kakor tudi natančen naslov: ofdpošiljatelja. Ni dopuščeno na odrezke poštnih nakaznic pisati naznanil, ki so namenjena-vojnim ujetnikom ; dalje ni do voljeno s-kdicevati se na kako, pismo ali drugačno naznanilo, ali obravnavati stvari, ki z denarno pošiljatvijo niso v nobeni zvezi.
Vsak, kdor položi denar pri gori navedeni blagajni, prejme pobotnico. Tistemu, ki nakaže denar po pošti, se nakaznica pošlje.. Vsaka, pobotnica ima številko, katero je pri morebitnih reklamacijah navesti. Reklamacij brez navedbe številke na pobotnici se ne more upoštevati. Položeni,, oziroma nakazani denar se pošlje na dan sprejema vojnemu ujetniku. Izplačilo se izvrši v italijanskih lirah.
Denarne pošiljatve, ki se nimajo odpraviti brzojavnim potom, naj se ne pošiljajo poizvedoval niči za vojne ujetnike, marveč naj se pošljejo potom, mednarodnih poštnih nakaznic preko vrhovnega poštnega nadzorstva (Ob!erpostlkbnt'rolle)( v Bernu. Švica. Poštne nakaznice pridejo na! imenovano dunajsko pisarno. kjer jih pregledajo, Če so opremljene z natančnim naslovom vojnega-ujetnika in odpošiljatelja(.
Ob tej priliki se p. n- občinstvo znova opoza^ rja, na to., da prevzema gori navedena poizvedovalni-ca za vojne ujetnike, Dunaj, I„ Graben 17, od 1. julija t. 1. brzojavne denarne pošiljatve v Rusijo. Glede oblike za pošiljanje denarja, imenovani pisarni velja. isto kakor za brzojavne denarne pošiljatve v Italijo. Stroški znašajo 5 K. Izplačuje m v rubljih. Iz Rusije prejme dunajska poizvedovalniea izvirna potrdila vojnih ujetnikov in internirancev o brzojavno poslanih denarnih zneskih. Pošiljatelj se takoj obvesti, kakor hitro dospe tako prejemno potrdilo. Denarne pošiljatve, ki naj ne gredo brzojavnim potom, je najboljše poslati potom „Öbierpostkontrolle“ v Bernu, Švica.
Politične vesli.
Božični glasovi. Dunajski in graški listi prinašajo, članke znanih avstrijskih, ogrskih in nemških politikov, ki se večinoma pečajo z vprašanjem gospodarskega bližanja z Nemčijo. Dokazujejo večinoma le, da tesnejša zveza z Nemčijo ne bi bila
Stran S.
na škodo niti našim agrarcem, niti industrijalcem. Le kardinalnega vprašanja, kako bi se naj oživotvorila taka zveza, ne da bi trpela nedotakljivost habsburških pravic, politična samostojnost Avstrije in neodvisnost avstrijske armade, tega vprašanja se ne dotaknejo. Sedaj v vojski s* je tako okrepila avstrijska, misel in tako povzdignila ljubezen do habsburške rodovine, da hoče javnost tudi o tem biti na jasnem, p redno se loti razmotrivanja samo gospodarske plati tega vprašanja.
Gališki deželni odbor se preseli v Lvov. »Kurjer Dolski« poroča iz Diale, da je gališki deželni odbor sklenil, da se koncem januarja 1916 preseli v Lvov in bo tam uradne posle v polni meri nadaljeval. — Ako je ta vest resnična, je znamenje, da m nobene nevarnosti več, da bi Rusi zopet udrli nazaj v Galicijo.
4 Bolniški vlak za Bolgarijo — dar našega cesarja. Kakor smo že poročali, je podaril naš cesar bolgarskemu Rubečemu križu z vsem potrebnim o-premljen bolniški vlak, katerega je pa Rumunija zadržala na svojih tleh. Dne 16. decembra so pa spravili v Bolgarijo vse gradivo, ki se je nahajalo na o-menjenem vlaku.
Raznoterosti.
Hsr©i@vai?i@ sama.pende&Jkove
* Kdor hoče imeti „S'ražo” samo v pondeljek, si isto kakor dozdaj lahko naroči posebej. Za naročanje pondeljkove „Straže1, se naj rabijo položnice „Našega Doma“, katere smo priložili pred enim tednom in ki so šfeiJaVitG 38tPSS ga p@H€§fšiJif©if© „Strato4** Kdor nima
te položn ee, naj pošlje denar po poštni nakaznici na msov: „Upr avništvo Pondeljkove Straže“ v Mariboru. Ob strani naj napiše, ali je gtQV ah Star naročnik, da ne boao pomot. Sama Pom deljkova St reži stane za celo leto §f 3*20? za pol leta §g	; za čmrt leta §© vin
Kardinal Skrbensky ostane v Pragi. Poročali smo že svoj Čas, da so si na 'Moravskem želeli, cla bi postal naslednik umrlega olomušfeega nadškofa dr. Bauerja praški knezonadškof in kardinal baron dr, Skrbensky. Na prošnjo čeških škofov in na prošnjo češke duhovščine, da bi naj kardinal Skrbensky o-stal v Pragi, se je ta izjavil, da ne bo zapustil Prage.
Cerkvene vesti iz ljubljanske škofije. Po odredbi papeža Benedikta XV. se ima uvesti v layretan-skih litanijah' vsklik.:	„Kraljica miru“, „prosi za
nas.“ Po sporočilu ljubljanskega kn.-šk, ordinariata je dovoljeno v ljubljanski škbfiji takoj začeti z omenjenim vsklikom. — ,V ljubljanski škofiji se je javilo okrog 50.000 učencev in učenk, ki, so na božični dan darovali sv. obhajilo za cesarja.
Razpisano suplentsko mesto. Na deželni gimnaziji v Ptuju je razpisano mesto suplenta zhi zgodovino, matematiko, pri rodoslovje. Prošnje na štajerski deželni odbor.
Reforma koledarja v zasedenem ruskem ozemlju. Nemški generalni upravitelj v zasedenem ruskem ozemlju je odpravil ruski koledar ter uvedel gregorijansko štetje. Kakor znano, znašla časovna razlika med ruskim (julijanskim) in našim (gregorijanskim) koledarjem 13 dmi. Julijansko štetje je uvedel Julij Cezar na podlagi računov egipčanskega izvez-doznanca Sosigena. Sosigen je izračunal dolgost leta na 365 dni in 6 ur. Za tedanji čas je bil ta račun naravnost duhovito natančen.. V teku stoletij pa se je pokazalo, da ni do pičice natančen. Koledarski čas in pravi solncni čas sta pričela se razlikovati in ob pričetku 17. stoletja je znašala razlika že 10 dni. SolnČno leto namreč nima 365 dni in 6 ur, temveč le 365 dni, 5 ur, 48 minut in 56 sekund. Iz tega majhnega razločka nastane v 128 letih razlika! enega dne. Papež Gregor je na predlog zvezdoznanca Alojzija Lilija odpravil nedostatke julijanskega računa na ta način, da je zaukazal, da mora 4. oktobru 1582 slediti takoj 15. oktober in da so le ona stota leta prestopna', katerih številka se da deliti s 4, torej 1600, j 2000, 2400, ostala pa ne, S tem je spravil papež Gre-! gorij koledar v soglasje s pravim solnčnim časom.
! Njegovo spremembo so sprejele s prva le katoliškje j dežele, ostali so računali po julijapsjkem- koledarju.; j ter so .šele mnogo pozneje sprejeli gregorijansko šte-j tje. tako Anglija, šel« leta 1752, Švedska pa 1. 1753. Le pravoslavne dežele, na čelu jim Rusija, so gregorijansko spremembo kot katoliško sploh odklanjale in ker so od papeža Gregorja pretekla leta 1700, 1800 in 1900, na katera po njegovem Štetju prestopni dan odpade, znaša razlika med julijanskim (ruskim) in gregorijanskim koledarjem danes že 13 dni.
Slovenska zidarska šola. „Gorenjec! piše: „Gorenjec“ je ž,e enkrat sprožil nasvet, da naj bi so kmailp napravila kje slovenska zidarska šola, ker bo na všjak način delati na to, da se po vojni iznebimo laških zidarjev. Lepo Gorico so Lahi z j granatami že
razbili in napravili tudi Slovencem na milijone škode. Ko bi mi klicali po vojni laške zidarje, da bi isti proti dobrim plačam zopet pozidali razdejana mesta in vasi na Goriškem, bi bila to nekaka nagrada za Lahov hinavsko zavezništvo in za njihovo sedanje strupeno poželenje po razdiranju. „Naša Moč“ poroča, da je dr, Krek prevzel predsedstvo Slovenskega delavskega s'tavibinskega društva v Ljubljani. To je prav ! Dr, Krek je že marsikaj izvedel in utegne ‘ se mu posrečiti, da bo ne le Stavbinsko društvo postavil na trdne noge,, marv,eč poHioal v življenje tudi Zidarsko šolo.
Odlikovanje. Podpolkovnik SO. pešpolka Božidar Raktelj na Bizejskem, brat župnika g. Rudolfa Raktelja, je bil odlikovan za hrabrost pred sovražnikom z redom Železne krone III. razreda z vojno dekoracijo.
Padli in ranj. častniki 87. pešp. Najnovejši izkaz o izgubah izkazuje sledeča imena padlih in ,ranjenih častnikov 87. pešpolka; dr. Alfred Bač, nadporočnik, ranjen; Karol Burčanek, nadporočnik, ranjen; Leon Heller, praporščak, ranjen; Karol Heyrovsky, stotnik, mrtev; Franc Junger, poročnik, ranjen; St. Kozak kadet, ranjen; Viljem Linhart, praporščak, ranjen; Franc Matovšek, praporščak, mrtev; Oskar Münz, nadporočnik, ranjen; Viktor Teis, praporščak, ranjen; L. Urbah, poročnik, ranjen in Rudolf Zwer-ger, nadporočnik, ranjen.
Odlika vani slovenski dijak. Praporščak Josip Ferk, doma iz Cerša/ka ob iMuri, ki služi kot enoletni prostovoljec pri kranjskih alpincih, je bil zaradi junaškega zadržanja pred sovražnikom odlikovan s srebrno hrabrostno kolajno.
Odlikovani junaki 87. pešpolka. S srebrno hra brostno kolajno 1. razreda so bili odlikovani sle deči: Praporščaka Mattei Leopold in Liška Franc, častniški namestnik Albert Wucheser, kadet Podvinski Rudolf, štabni narednik Ferdinand Pristovšekj četovodje Leopold Vehovar, Martin Kramperšek, Karol Kranjc, poddesetnik Franc Kos, pešec Rudolf Dečman. Z bronasto hrabrostno kolajno: štabni na rednik Fr .me Veher, narednik Jožef Klinseser, četovodje Karol Jeršič, Franc Juzinger in Jožef Go kalj, desetniki Janez Osojnik, Anton Železnik, Franc Vidovič, Valentin Hladin, Franc Čretnik, pešec Franc Lorger, Franc Skornik, Andrej Rožman, Janez Belič, Jakob Ulrih, Janez Cafuta Kac Anton, Franc Berdnik, Jacob Belcer Franc Plavšak, Janez Jev šinek, Ferdinand Muc, Martin Senica, Janez Fakin, in Brišnik Franc.
Lahi proti Lahom. Iz Ptuja se nam piše: Iz znane rodbine Lah iz Moškanjc se nahaja oče in dva sina v vojni. Starejši Jože že četrto leto kot četovodja straži in z nestrpnostjo čaka v trdnjavskem polku ob sinji Adriji na Lahe; mlajši Martin kot desetnik se bije ob Soči proti istemu dednemu sovražniku in dne 16. grudna je njun oče z veseljem sledil sinoma k vojakom. Vrli rodbini želimo obilo sreče ! — Junaškim Lahom pa pö prem agi Lahov ferečno vrnitev.
Kako se išče pogrešane vojake. Dunajska ^Korrespondenz Wilhelm“ poroča:	Mednarodni mirovni
urad v Bernu na Švicarskem je že ob pričetku vojske organiziral posebno službo za vojne žrtve. Tega urada se občinstvo posebno pridno poslužuje. Ta posredovalni urad je v stanu., da poišče pogrešane vojake na Ruskem. Sorodniki, ki pogrešajo kakega od svojih, ki se je izgubil na ruskem bojišču, naj se o-brne na podružnice tega urada. Naslov za .dopise je: „Österreichische Friedensgesellschaft“, Dunaj, Spiegelgasse 4. Urad posluje brezplačno.
Zaradi pomanjkanja papirja preneha izhajati dnevnik »Hrvatska Misao« v Šibeniku.
Nič pismenih čestitk. Naravno je, da ima cenzurni urad že s pregledovanjih navadnih pisem čez glavo dela. Zato je želeti, naj bi se letos opustilo dopošiljanje pismenih čestitk za novo leto.
V Gradcu štedijo z lučjo. Vladni komisar graš kega mesta, bivši ptujski okrajni glavar pl. Under-rain, je izdal že v drugič strog poziv na mestno prebivalstvo, da mora, kolikor le mogoče, štediti z lučjo. Odredil je med drugim tudi, da sme goreti v zasebnem stanovanju samo po ena plinova svetilka, v javnih in zasebnih šolah pa ne sme goreti nobena plinova svetilka. Tudi je strogo prepovedano uporabljati pi n za kuhanje jedil po kavarnah, go stilnah in v zasebnih kuhinjah. Istotako je strogo prepovedano razsvetljevati izložbena okna. Pre stopki se kaznujejo z globo do 400 kron. Vzrok je pomanjkanje kuriva
Štetje živine v Avstriji za časa vojne. Kakor p .roča list »Oesterreichischer Volkswirt«, se je pred nekaj tedni izvedeno štetje živine zaključilo. Ome-
Izdajatelj in založnik: Konsorcij „Straža.“
njeni list piše: štetje je imelo bolj zadovoljive uspehe, kakor se je bilo nadejati. Od zmanjšanja števila živine ne more biti govora. Število goveda se je v obče le malo zmanjšalo. Res pa je nastopila velika predrugačba glede kakovosti in starosti živine; delež mlade in suhe živine je pri vsem številu živine daleko večji, maščoba in mesnata množina, kolikor jo daje še sedanje število živine, je toraj zdatneje manjša kakor v mirnih časih ; v tem leži za obstoječe težkoče zadostno pojasnilo. Tudi število svinj se je močno skrčilo, toda — kakor znano — je vzreja pri svinjah mnogo lažja; zato zmanjšanje svinjskih čred še ne pomeni nobene nevarnosti za bodočnost našega kmetijstva in preskrbe z mesom. Nikakor nezadovoljiva so toraj poročila, katera dobimo o gališki živini, koji so Rusi, če je bila zlasti kmečka, iz političkih ozirov razmeroma še prizanesli; pač pa je živina veleposestnikov brez prizaoašanja izginila. Vkljub temu pa ne potrebuje Galicija do sedaj — izvzemši nekatere okraje, kakor Lvov — vsaj nobenega dovoza živine iz zahodne Avs'rije.
Kmečke pritožbe. Živinorejci se pritožujejo, da ne dobijo otrobov, ki so jih po občinskih uradih naročili tri uradu za živinska krmila v Gradcu. Na deželi je sedaj veliko pomanjkanje močnih krmil. Svetujemo, da se naj prizadeti radi počasnega delovanja urada za živinska krmila pritožijo po občini na okrajno glavarstvo ali pa naravnost na cesarsko namestništvo.
Žito se mora oddati do 10. januarja. Občine mariborskega okrajnega glavarstva so dobile nalog, da naj takoj obvestijo posestnike, hi še niso oddali zahtevanega odvišnega žita, da morajo istega najpozneje do 10. januarja 1916 oddati komisijonarju vojnožitno prometnega zavoda.
Srebrni denar vrednosti 1 krone se ne bo zasegel. Zaradi občega vpraševanja iz kmetovalskih krogov je osrednji odbor c. kr. kmetijske družbe štajerske prosil na merodajnem mestu za pojasnila glede na-meravae zasega srebrnega denarja v vrednosti 1 krone. C. kr. finančno-deželno ravnateljstvo je na to iziavilo, da mu o kaki zasegi srebrnega denarja po 1 K ni niti najmanj znano C. kr. finančno-deželno ravnateljstvo pristavila na to, da ni izključeno, da se je ta govorica nalašč raztrosila v svet z namenom, da se napravi pomanjkanje drobiža, katero so je v posameznih okrajih spremenilo že v potrebi po drobižu. Posebno v kmečkih krogih da je to občnemu blagoru škodljivo zadrževanje kovanega denar ja razširjeno. Osrednji odbor je ugodil želji c. kr.fi nančnega deželnega ravnateljstva s tem, da pro si ude c. kr. kmetijske družbe, da oni uplivajo na primeren način v svojih krogih, da se srebrni denar po 1 K, kakor tudi nikeljnasti in bronasti ne bo nabiral in da ne bo odvzet prometu.
Zvišanje cen za pločevino v Nemčiji. — Zveza nemških tovarnarjev za izdeloviapje pločevine je sedaj sklenila, da zviša takoj cene za pločevino in sicer za S mark za 100 met. stotov.
Uvoz blaga iz Španije v Nemčijo dovoljen. Ma dridski uradni list javlja, da italijanska vlada ne ovira uvo-a raznega blaga iz Španije skozi .Italijo in Švico v Nemčijo.
Najmanjša knjiga na svetu. V Padovi na Italijanskem je izšla leta 1615 knjiga o kateri se trdi, da je najmanjša na s' etu. Spisal jo je Gal leo-Galilei. Dolga je 10, široka pa komaj 6 milimetrov, torej ni več a, kakor noht odraslega moža Knjiga obsega 208 strani, na vsaki štreni je tiskanih 9 vrst, približno 95 črk. Tisk knjige je tako razločen, da se more citati knjiga s prostim očesom.
Nenavadna zima na Švedskem. V zadnjem času vlada na Švedskem tako nenavadno huda zima da je ponekod oviran ves promet. V mestu Askott je padel toplomer na 58 stopinj Celzija. Najhujša, dose-daj zaznamovana zima na Švedskem je bila leta 1881. Takrat je kazal toplomer 49 stopinj Celzija pod ničlo.
Dopisi.
Maribor. Umrl je organist mariborske stolnice in skladatelj g. Rudolf Wagner. Dolgo časa je poučeval tudi petje na mariborski c. kr. gimnaziji. Svetila mu večna luč!
Maribor. Nek dobrotnik je daroval večjo svoto denarja, ki se naj uporabi za mestne uboge na ta način, da se jim daje vsak dan mleko zastonj. Siromaki, posebno revne družine z večjim številom otrok se naj oglasijo v pisarni mestnega oskrb-ništva, Rotovški trg št. 9., I. nadstropje in sicer od
Odgovorni urednik: Vekoslav Stupan.
8.—12. ure dopoldne, kjer bodo dobili izkaznice za mleko. Mleko bodo potem dobili brezplačno v Bernbardovi mlekarni v Koroški ulici št. 10.
Maribor. Mariborski mestni odbor za preskrbo prebivalstva z živili je nakupil več vagonov ogrske pšenične moke, katera se sedaj prodaja po trgovi nah 1 kg po 2 vinarja dražje kot domača moka. Trgovci morajo imeti na vrečah napis »ogrska moka«.
Maribor. V pondeijek, dne 27. decembra je umrl vpokojeni železničar Andrej Gleinzer, doma od Sv. Petra niže Maribora. Svetila mu večna luč !
Maribor. Primarij na tukajšnji deželni bo n š niči, dr, Filafero, je poklican kot vojaški zdravnik na fronto. — Dne 22. decembra je umrla v 68. letu svoje staros-i tukajšnja hišna posestnica Ana Jernaj.
Studenci pri Mariboru. Tukajšnji občinski svet je imenoval Karola Mayer, nadučitelja na naši dekliški šoli, za častnega občana.
Št. Ilj v Sl. gor. Naš organist g, Anton Rozman je dobil pravico, da sme prodajati »Stražo« in »Slovenskega Gospodarja«. Kdor še torej ni naročen na naše Us-e, si jih lahko kupi pri g organistu^
Št. Ilj v Slov. goricah. Mlad posestnik Alojzij Pomperger v Selnici ob Muri, ki je kot črnovojmk še le letošnjo spomlad bil poklican v vojake, je bil odlikovan že z dvema srebrnima kolajnama Na severnem bojišču je dobil veliko srebrno kolajno, ker je ob reki Prut odvzel Rusom velik čoln. Na italijanskem bojišču pa je rešil Pomperger ranjenega častnika ujetništva in je dobil za to mala srebrno kolajno. Odlikovanec je Slovenec
Sv. Andraž v Slov. gor. Dne 21. decembra so našli ležati mrtve na občinski cesti v Rinkofcsh malo posestnico Marijo Horvat, doma iz Slavščine. Zadel jo je bržčas mrtvoud.
Ormož. Orožniki so prijeli 32 letno Marijo Škvorc ter jo izročili tukajšnjemu sodišču, ker je osumljena hudodelstva tatvine.
Hajdin pri Ptuju. Tukajšnji posestnici Jožefi Urh je bilo ukradenih 200 kron denarja iz zaprte omare. O tatu ni duha ne sluha. Vlomi in tatvine se pn nas množijo
Gorica pri Račah. V občini Gorica je župan g. Vodošfik nabral zia mariborski vojaški dan 1915 znesek 53.50 K. Darovali so ti-le: Celofiga Stefan 10 K, Vodošek Franc 5 K, Celofiga Anton 1 K, Ivana Mi-lauc 2 K, Predi kak a Franc 1 K,, Pesek Lizia 1 K, Damjan Marija 1 K„ Damjan Micika 1 K, V aland Neža L.20 K, Potisk Marija 1 K, Napast Matevž 2 K, Marčič Marija 1 K, Valand Miha 2 K, Pernat Mar.
1 K, Predikaka M'arija 40 v[, 'Veranič Franc 1 K, Sagadin Neža 1 K, Krajnc Josip 2 K, Celofiga Marija 1 K, Celofiga Micika 20 v, Kozoderc Jakob 2 K, Celofiga Urša 1 K, Kpvačič Josip 1 K, Kovačič Gera 20 v, Mohorko Barba 2 K, Falež Roza 1 K, Pau-ko Jernej 1 K, Gojkovič Marija 50 v, Celofiga Štefan 1 K, Šramel Marija 1 K, Pernat Anton 1 K, Celofiga Anton 2 K. Bog plati!
Vuhred. Na ltaiijaskem bojišču je padel Konrad W dmoser, sin tukajšnjega trgovca Jožefa Wid-moser.
Cerovec pri Rogatcu. Dne 20. decembra t. L sta vlomila Florjan in Jožef Osek v hi^p tukajšnjega kmeta Blaža Škrabi in mu odnesla 2750 kron denarja. Vlomilca se že nahajata pod kiju čem.
Celje. Za mesto se bodo ta teden izdajale krušne izkaznice namesto na Silvestrovo, v sredo dne 29. in četrtek 30. decembra.
Celje. Vsled ran, zacobljenih r a bojišču, so bile pokopane na tukajšnjem mestnem pokopališču v zadnjih dneh sledeče umrle vojaške osebe: Pešca Armin Gugik in Janez Strobl,
Celje. V kazenski zadevi »Stelzer proti Križan« se je izročilo za sklad za vdove in sirote naše oborožene sile svoto 35 K.
Celje. Vsem blag m darovalcem, nabiralcem in prijateljem naše podružnice, kateri so tekom leta 1915 pr pomogli k uspešnemu obstanku v našem okrožju priskrbljenih naprav z blagosrčnimi prispevki, bodisi z blagom ali pa z delovanjem v naših okrevališčih, usoja si — ker ni mogoče vsakemu posebej se zahvaliti, izreči tem po’o m najioplejšo zahvalo v imenu podružnice s prisrčno prošnjo, pospeševati še sudi zanaprej po možnosti blagi namen našega »Rudečega Križa.« Podružnica Ru-dečega Križa celjskega kmečkega okraja.
Vojnik. Na soškem bojišču je padel podčastnik in tukajšnji gostilničar Karol Legvart.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.