Prvi potrošniški sveti v trgovini Za ureditev damačega trga m odstranitev razmlh zlorab v tr-govini se je uvedba potrošaižkih evetov, katerih člane volijo na zborih volivcev, pokazala kot nujen ukrep. V tem smislu je taidi izdal predpise zvezoi izvrš-n> sv&i. Na volitvafa čianov po-trošniškega sveta v občini Ska-darlija v Beogradu so meSčanl teredno žlvo sodelovali t raz-pravi in v volitvah. Nasprotno pa so mnogi poslovodje samo-stojnih trgovskih. poslovalnic gledali te volitve postrani. Me-Sčanov ni bilo treba vzpodbu-Jati, da bi sprejeli dolžnosti čia-na sveta. Stevile kandidiranih Je bilo nekajkrat večje, kakor je "-ilo potrebno. Ker so vedeli, kako pomemben je ta ukrep za zatiramje zlorab v trgovini, so za člane svetov izvolili aajak-ttvnejše ljudi iz orgaaizacij So-cialisLične zveze. Prve izkušnje iz deJa potroS-krepko spoprijeli z vsemi tisti-ciških svetov kažejo, da.so.se ti mi, ki jun ni mar ureditev trga zlasti v živilsiu stroki. Prvo. kar 30 sveti pnoučevali, je hU odno-Laj med nabavnimi in prodajni-nu oenami. Dalje, viri oskrbo-vanja In skladiičenja blaga. So primeri, da poslovodje samostoj-nih trgov. posScvalnic ne samo, da ne kažejo volje za sodelova-nje s potrošniškimi sveti, tem-več celo na razne nafiine poiz-kušajo onemogočUi njihov vpo-gJed v delo. Kaže, da paslovo-dje in drugo osebje v trgovinl pazablja, da so tudi oni sami po-trošniki in da bo izvajanje teh ukrepov koristilo tudi njim sa-mim, 2e sedaj lahko rečemo, da bo-mo z nadaljnjim deiotn potroš-ntških svetov lahko odstraoiii mcoge slabosti in zlorabe v naši d«nači trgovini. Vendar bo zato potrebna vsa pomoč tako ljud-skih odJx>rov občio kakor tudi trgovskih zbornic Od osnovnib. organizactj Soci-alistične zveze bo odvisno, koli-ko bodo potrošnislri sveti kot organi družbene kontrole v tr-govini izpolnili svoje naioge in opravičiii naša pritakovanja, saj so člaal tefa svetov tudt tlani teh organizacij, kl Jim morajo dajaii odgovor za svojo dejav-nost t tem drožbeoem organu upravljanja. Sedanje izkušnje v občini Skadarlija kažejo njiho-vo iivo aktivnosL Vloga potrošniških svetov Potrošaiški sveti imajo kot orgsjii družbene kootrole po-membna io široka pooblastila. Med najpojnembnejiimi pravi-cami in dolžnostmi so naslednje: predlagaoje ukrepov za izbolj-iasje poslovanja trgovine (pod-jetja in posiovalnic); dajanjc soglasnosti s sklepi or-ganov podjetja oziroma poslo-valnic o uporabi sredstev re-zervnega sklada, o razpolaganju z osnovuimi sredstvi, o poratoi sxeds*ev ra inv^^ticije, v inve-Bticijsitem kreditu in o spre-membi pravic podjetja oziroma poslovalnlce; pravica ppogleda v poslovne Jcaj in pravica pregleda po-ciovoih prastorov in blaga; obveštanje pristojnšh držav-nih organov o ugoto»ljjemifa ne-pravi^ostth. Ce trt prišlo do spora med potrošniarimi sveti in organi de-lavskega upravljanja v podjetju ozircnna poslovatoici, tai te spo-re reŠEval svet za gospodaistvo ljndskega odbora t>bLine. Težave in obotavljanje Pri izvajanju tega zelo važne-ga akrepa je bilo nckaj težav in nerarumevanja, o katerih je treba spregovoriti nekaj besed. Predpisi o uvedbj potrolniških svetOT kot organov družbene konirole v trgovinl so bili Izda-nj v 3'ioiju, a v veljavo so sto-pili v juliju letos. Razen neka-terih izjem pa ie ni prišlo do izvajanja teh predpisov, čeprav so minili skoraj trije meseci. Nekaj so storili v tej smeri v Zagrebu. Prevladalo pa je mne-nje, da sL je treba iotili tega vprašanja postopoma. ker }e treba prej uvršiti reorganiza-cijo scdanjc trgovske mreie v duhu novih predpisov. Tako je 6e vse ¦» pTipravah. Vprašatl se moramo, lakaj ni do zdaj 5e nobeno trgovsko pod-Jetje, niti saTOoatoina posloval-nica, zahtevalo od ljudskega od-bora obtlne uvedbo potrošniške-ga s -ta. Saj so predpisi dall p>ravico inlciatiye v pryj vrsti prav njim. Predpisi prav tako določajo, da v primeru, fe tega ae siori trg-ovsko podjetje aii poslovaloica, lahko prevzame pravico LniciatiFe ljudski od-bor občine. Vsaj v Beogradu pa tudi U aiso uporabili te svoje pravice. Za to ne vidimo drugih razlogov kakor nepojmovanje vloge in pomena tega važaega dmžbenega orgaaa- Prve izkušnje, ki smo jih do-bili pri avajanju teh organov (v mislih imamo -omeTijeno občino) kaiejo, da so trgovska podjetja, zlastl pa samostojne posloval-n":ce, nerada spr«jela te nove ukrepe družbene kontrole. To vidimo zlasti iz stališča poslovo-dij v samoslojnih poslovalnicah. Ti poizkušajo aa razne načine prikazatl ta TiJrrep kot odveien ia nepotreben. Pravijo celo, da potrošnižki sveti zavirajo svobo-do irgovinB in vežejo roke po-slovodjem. So tudj tafc, kj na-®topajo kot »branijci« delavske-ga i^jravljanja v trgovini ia trdijo, da se z uvajanjem po-trošniških svetov okrnjujejo pravice delovnega kolektiva in organa delavskega upravljanja y podjetju aii v poslovalnici. Ni dvoma, da tu ne gre za zoževaaje pravlc delavskega upravljanja, temveč da se za tem skrivajo druge stvari. Zagovorniki takega pojtnovanja vedo, a to kaie tudi naža prva praksa v delu potrošniških sve-tov, da bodo tj organi družbene kontrole odstranili razne slabo-st* iiv tudi imanjšali zlo-rabe v naži trgovini. Treba je dodati, da so tudi takl. ki se upirajo zaradi nepojmovanja vloge po-troSniških sv&tov. Dejstv-o je. da tudi naše trgovske zbornice niso ^se do objave skiepov pasveto-vanja o gospodarskih vprašanjih pod predsedstvom tovariša Tita ovidele pomena in vlogs poti-oš-niških svetov. niti si niso priza-devale, da bi s« predpisi o aji-hovem uvajanja izvajali. Po drugi strani pa tudi ljudski od-boTi niso stcnill niče»ar. da bi s potrošaiikimi sveti prispevali k ureditvi stanja na našera trgu. Ob koncu je treba reči 5e to. Potrošni&ki sveti ni?o nikakršen adminietrativni ali temu podob- ni ukrep, ki je bil izdan samo zaradi kontrole poslovania trgcu~ vine in zaradi odst-ranitve zlo-rab, kar je samo po sebi nekaj začasnega ln prehodnega. Po-trošniški svetd so normalen po-Jav v razvoju naše skupnos.ti in odražajo predvsem težnje in dolinosti družbe, da pomaga pri pospeševanju in dejavnosti naj-pomembnejše panoge našega go-spodarstva trgovine. Danes bl težko naSH koga, kl bi napačno pojmoval smisel delavskih sve-tov, da bd zanikal velik pomen ustvanovitve naših komun, da bl nasprotoval raznim oblikam sa-m&upravljanja na skoro vseh podrcčjih našega družbenega življeaja. Prav tu je izhodišfe. Patrošniške svete je treba poj-movatl kot novo stopnjo v raz-voju celotnega našega sistema družbenega upravljanja kot nje-govo razširitev aa še eno vaino področje. Ce bo temu tako, te-daj bodo vse zaietae slabost! in nesporaznmi kmaln za naml. Ilija Djoković 0 DELU POTROŠNIŠKIH SVETOV Na teri'toriju občine Skadarlija v Beogradu so izvoLild 21 po-trošniških svetov in to večmoma v trgavskih poslovalnicah z ži-vili, ki so že začeli delati. V tej številki objavljamo nekaj po-datkov o njihovem delu. Prihod-njič pa se bomo podrobneja zanstaviK na prvih iz.kušnjah. * V trgovski posJovalnlci »Mla-va« Lole Ribara 2, so izvoliU v pcrtrošniSfci svet sedem članov. Na prvem sestanku so raztolma-Kli vlogo svela in sklenili, da bodo uvedli knjigo za predloge ia pripombe. • PotroSniški svet trgavsfce po-sVovalnice »Gra^ac«, Francoska nlica 16a, je obravnaval vpraSa-nje fattur, kalkulacij, cen In prcgledal magazin. Poslovodja bo za prihodnji sestane-k prl-pravil vse fakture. Odredili SO povprečje marže na 7,lV». * Na prvem sestanku potrošni-Skega sveta trgovske poslovalni-ce »Kotor«, Skadarska ulica 47, so govoriU o nalogah sveta, pre-gledali nekaj faktur tn kako se določajo =ene posamezniro artl-klom (limone. milo itd.). Svet se je zlasti zaustavU na razmerju med nabavnimi In prodajniml cenami. Poslovodja trgovinske poslo-valnice »Kadinjača« na trgu v Skadarll)! je seznaniJ ilane potrošniškega sveta s tekočimi posli. Clani sveta so se posebno zanimali za vire oskrbovanja, kj jih ima ta poslovaJnica. • V trgovski poslovalmci »Ska-dariija« se potrošniški svet nl konsiituiral, ker ni prišlo ra-dostno število članov na prvl sestanek. * Ses*ava do sedaj izvol.1enih potroiniških svetov je v občini Skadarlija taka. da omogoča tudl povsem strokoven vpogled v po-slovanje trgovskih poslovalnic. Skoraj vs! sveti so sklenili, da bodo tevrSHi tud: podroben pre-gl-ed knjigovodstva.