Otroško igrišče čuvajmo!
Predstavljam vam izmenično skupino WZ »Sonja Vidmar«, ki preživlja svoje pestro dopoldne ali popoldne (kakršen je pač turnus staršev) v enoti Murgle. Skupina deluje že od leta 1972 in je iz leta v leto več zanimanja zanjo. En teden prihajajo otrod zjutraj (od 5^16. ure), naslednji teden pa dopoldne (od 11*—31. ure). Otrod so različnih starosti, od najmlajših triletnih pa do najstarejših, ki se že pripravljajo za šolo. To pa zahteva od vzgojiteljice precej dodatnega napora, saj imajo otrod različnih starosti tudi različne potrebe in zanimanja. Vsi pa imajo nekaj skupnega: potrebujejo mnogo nežnosti in ljubezni. Ker ima vzgojiteljica samo dve roki, otrok pa je veliko, zado-stijo tej prvobitni potrebi tudi med seboj: starejši otrod prav radi Ijubkujejo mlajše in to ustvarja toplo domače vzdušje, podobno družinskemu.
Večji del dneva preživljajo otroci na prostem, saj imajo lepo urejeno igrišče. Skrbi jih le to, ko-Hko časa bo to igrišče služilo svojemu natnenu, kajti v popoldanskem času prihajajo tja starejši otroci, ki so brez nadzorstva in povzročajo kar precej škode. S kolesi se vozijo po zelenicah, ple-zajo po ograji, lomijo ključavnice in jih odnašajo, vodijo na igrišče pse, ki se tam ponesnažijo, pa še kaj bi se dalo našteti. V dveh primerih, ko so ska-kali po strehi in se skozi zasilni izhod splazili v za-klonišče, so morale tovarišice poklicati miličnika, ker nobeno opozorilo ni več zaleglo.
Z mlajšimi otroki prihajajo sicer starši, vendar se nekateri izmed njih ne obnašajo dosti bolje kot otroci. V bližini oken dovolijo otrokom metati kamenje, puščajo za seboj olupke, cigaretne ogorke in druge odpadke.
Zavedamo se, da je igrišč premalo in prav je, da imajo otroci prostor za igro, vendar imamo vrtci premalo sredstev, da bi lahko neprestano poprav-i ljali, kar objestni in nevzgojeni otroci in odrasli poškodujejo.
Ida Rajko — VVZ Sonje Vidmar