Dopisi. lz Trbovelj. (Občinske zadeve.) Na god sv. Antona, dne 17. prosinca se je občinska pisarna od »Škrata« v kaplanijo prestavila. Škrat je naslov krčme prejšnjpga župana, gospod .laneza Logarja; pod streho te krčme je bila mnogo let občinska pisarna, kar jp ravno marsikateri pritožbi povod dalo. Zdaj jejpisarna začasno v kaplaniji blizo cerkve. Pol kaplanije sliši cerkvi, pol pa občini; v občinskem delu zgorej stanuje prvi gosp. kaplan, spodpj je dolgasta soba, v kateri so se dosihmal občinske spje vršile, od 17. prosinca pa je v tpj sobi tudi pisarna. Soba je premajhna za velikansko občino Trboveljsko, katera šteje po zadnjem štetju 8447 prebivalcev. Občina že kupuje prostor za novo občinsko hišo na najlepši legi v Trboveljski vasi. V nekolikib letih bo stala nova občinska hiša, katera bo za več rečij služila. Zvunaj kaplanije visi zdaj občinska tabla z nemškim in slovenskim napisom: Gpmeindeamt Trifail — občinstvo Trbovsko nepravilpn slovenski napis se bode menda sčasoma pravilnemu umaknil. Občinska tabla na kaplaniji je zdaj očiten spomin zmage konservativnp, narodne slranke pri občinski volitvi dne 13. decembra 1892 in uzrok vpselja vseh zdravomislečih občanov, ob enpm pa tudi močen klic, bolj in bolj še buditi versko narodno zavpst, dokler ne bo zadnji Trbovčan prebujen. — V drugi številki »Slov. Gosp.« t. 1. je bil v dopisu iz Trbovelj izpuščen gosp. Viktor Gatti, učitelj v Hrastniku, kateri je bil tudi volil z nemško liberalno stranko. Upamo vsi, da bo novi občinski zaslop delal vspešno za vspstranski blagor občine in odpra^il zlasti pno kričečo napako, nad katero se vsi blage volje ljud.jp spodtikajo, razgnal bode namreč koruznike, ali v divjem zakonu živeče nesrečneže. Pogum velja! Iz Brežic. (Raznoterosti.) Sneg in mraz, mraz in sneg! A vem, da to za blagohotnega bralca ali kako Ijubpznjivo bralko ni nič novega, temveč nekaj vsakdanjega, radi tega ne bom poročal, do katere stopinje so vpadli toplomerji tudi ne, koliko vrabcev in druge take zverine je že zmrznilo, ali nekaj precej neverjetnega, nekaj, kar komaj starci pomnijo. Naša Sava, katera je vendar preeej topla reka, ne samo radi svojega južnega doma, temvpč radi svojih toplih pritokov je zamrznila in celo daleč. Sicer to ni gladek led, na katerem bi naša deca podplate trgala, temuč valovita planota, iz katere štrlijo strmi hribi — pravi snežniki, fantastične podobp, katere bi zelo zanimale kakega navdušenega mitologa, ker našpl bi marsikaterega starega boga ali boginjo itd. Se ve, da je zvpza s Kranjci cpIo ustavIjena, kar je tudi največ krivo, da so obiskali zadnjo zabavo t. j. 22. januvarija v naši čitalnici le Brežiški Slovenci. Ker so odpadle dolžnosti do gostov, lahko smo malo pregledali in premislili Brpžiške razmere glede na narodnost. Probujenosti še je pri nas jako malo, saj šp sc na uliei sliši navadno le po mnenju nekaterih edino le zveličavna nemščina. V uradniških, učiteljskib in obrtniških krogih še drži vse na neinško stran, se ve, da z nekalerimi zelo častnimi izjemami. In kaj je temu krivo? Miroljubnost Slovencev, fanatično napenjanje nasprotnikov. Nekatpri še voljno nosijo sramotni svoj jarem ncinčurstva, naloženega jim od »malo višjih« — rojpnih Slovpncev, zdajnih velikih Nemcev. Ali upamo, da sp hodp to kmalu zboljšalo, da bodo Brežice to, kar prav za prav lako so, a kar hočejo nasprotniki svetu prikriti — prijazno slovensko mesto. To upanje je tembol.j opravičeno, ker so na Dunaju zavrgli prošnjo za neniJko šolo v Brežicab. Razvideli so, da je dosti prenialii npiiiškili in celo posilineinSkih otrok ter da bi v to zažele.no šolo zvabili in potisnili največ slovenskih olrok. To novico so zvedeli Neinci v zadnji seji okr. šolskcga sveta. A to šp ni bilo dovolje neprijetnosti, še cna ,jp piisla, menda zato, ker ni bilo gosp. barona pri spji. kalori je bil zadržan radi slovestnosti povodom gosiije v prpsvilli cpsarskpj biši, ker on je tam po lastiipiu innpnju ncobhodno potreben. Grajalo se je surovo pnsiiipaiije proti gospodu J. Cvirnu, bivšemu tukajšnjpinu podučitelju, katererau se je služba vzela samo iadi tpga, kor je bil kot iskren Slovenec trn v nemških petah. A pustimo to! Našo čitalnico je zadel hud udarec, ker pobrala je smrt njenega podpredsednika č. g. Kuneja, Dobovskega župnika. Skazali smo mu zadnjo čast, ker položili smo krasen venec na rakev ter se vdeležili osebno pogreba. Iz Kostrivnice. Dopisi iz našega kraja so pač menda bple vrane, in lahko bi si mislil slovenski svet, da spimo pod Bočem spanje pravičnega. Res jp, da je narodno življenje v naši župniji še nekako v plenicah, da se je začelo še le probujati, pa trdno upam, da sp bo v kratkem popolnoma prebudilo. Prvi korak je že storjpn: pred dvema letoma ustanovilo se jppoprizadevanji č. g. župnika V. Seliča »bralno dmštvo«, ki ima pred vspm ta namen, da vzbudi v srcih ralajšega roda veselje do čitanja podučljivih knjig in časnikov, iz katerih bi naj zajpmal ljubpzen do svojega maternega jezika in do naroda slovenskega sploh. Se ve, da je le raalo število vrlih mladeničev do zdaj vstrajalo pri tem, za narodno prebujenje naše okolice preimenilnern društvu; vondar trdno pričakujemo, da pristopi v kratkem še mnogo drugih, za narodno stvar vnetih mladeničev k našemu društvu. V dosego tega nampna bode se prvo letošnje zborovanje vršilo v nedeljo dne 12. t. m. v šolskih prostorih. Vdeležite se tega zbora vsi, katerim še bije srce za narod slovenski; pokažite z mnogobrojnim pristopom k našemu društvu, da sp zavedate svojega rodii in jezika. Ali bi se ne morali sramovati, ako pogledamo v bližnjo okolico, ki se je že davno prebudila iz narodnega spanja ter začelo veselo slovensko življenje? Skrbimo, da bomo v tem oziru kmalo na tako dobrem glasu, kakor sta narodno Šmarije in Slatina! Torej na svidenje v nedeljo dne 12. svečana! Od Sv. Trojica v Slov. gor. (Spomin.) Tužno so zopet doneli zvonovi raz zvonikov sv. trojiške cerkve, ter župljanom naznanjali, da je bpla žpna svojo žrtev tirjala. Po dolgotrajni bolezni je v soboto zaran soprnga tukajšnjega zdravnika g. Rvzienski umrla. Zgubil je na njej soprug blago ženo, otroci dobro mater, posebno pa siromaki svojo veliko dobrotnico. Pri rajni je bil vsak siromak vslišan in po mogočnosti obdarovan. Kako priljubljena da je ranjka bila, kazal je v ponedeljek nje sprevod. Obilo ljudstva se je zbralo, da skaže milej gospej zadnjo čast. Blag njej spomin! lz Slov. goric. (M a r s i k aj.) Kakor čujemo, imajo pri Sv. Lenartu smolo z vodotokom po trgu, ker so bojda mislili vodo na brpg napeljati, a jim ne gre lako. Gospo.d, ki ima vse postave v mezincu leve noge, mislil je nappti okrajni zastop, da bi k temu hvalevrednemu početju pripomogel lepo svotico. Sevpda to bi bilo prijetno. kaj baš ne, ljnbi npmškutarji, da bi slovpnski korpnjaki oni znpsek, ki so si ga privarčevali, vtaknili v ono dolgo luknjo, ki njim ni nič k pridu? Ako bi sp vklonili naši možje, bi bržčas tako zrovali, da bi voda šla na breg, in bi ne. bilo potreba v spomladi popravp, ki bi bila prisilila našp možp k doplačpvanju onega vodovoda. Pač škoda, da nimatp vi Ijubpznivi strijci oblasti pometati z denarjem ubogega slovpnskega kmeta! — Ker je okrajni zastopnik Graškp zavarovalnice pri Sv. Lenartu unirl, so v (iradei to »častno« službo podarili istpmu gospodu, na.j si vsaj enmalo s tpm opomorp, kajii za »pod palpc« tudi ni v mezincu nič. — Lani sino v »Mariboržanki» brali ljubeznivi dopis iz Drvanja, v katerpm ometajo g. D. Čolnika in smešijo sv. Girila in Metodija. Pravi pa se, daje oni dopis bržčas skoval človpk, ki sp je vpčkrat pri Golniku napil in najedel. Kaj trpba oponašati npkdanjost? Golnik je bil in ostane človpkoljub on da tudi, če jp trpba, zadnji vinar za uboge Slovencp. — Družba sv. Mohorja se vani ljubi Slovenci zopet ponuja, knjige njene naj bi ne manjkale v nijedni hiši Slovpnea; s tem bi marsikaj hudobnega izostalo, ako bi imeli še večje veselje do knjig družbe sv. Mohorja ter bi rajši ob nedeljah iz njih kaj koristnega brali za sedanje in večno življenje. Izlasti se obračam do slovenskih mladeničev, v obilnem številu pristopajte letos k sloviti družbi sv. Mohorja, ker ona za vas letos skrbi in vam na mizo postavlja tečno hrano, lpp molitvenik: »Življenja srečen pot«, ki so ga spisali nekdanji knezovladika Lavantinske vladikovine A. M. Slomšpk, jeden vaših največjih prijateljev, ljubi slovensko krščanski mladeniei. Zato bi bilo dobro, da se v imenik zapišejo po vrsti najpopred odličnjaki, potem raoži, žene, mladeniči in dekleta. Iz tega bi se spoznalo, katpri stan je pri družbi sv. Mohorja najbolj zastopan. Dragi mladeniči, ne dekjte si sramote, podpirajte našo slovito družbo tudi s tem, da boste mnogobrojno pristopali pod njeno kiilo. V to Bog pomagaj in sv. Mohor in Fortunat! —k—