Obzor Zdr N 2001; 35: 97-104 97 ZDRAVSTVENOVZGOJNA DEJAVNOST ZDRAVSTVENIH ORGANIZACIJ V SLOVENIJI IN VLOGA MEDICINSKIH SESTER PRI IZVAJANJU IN BELEŽENJU LE-TE HEALTH EDUCATION ACTIVITIES OF HEALTH SERVICES INSTITUTIONS Aleksandaa Žalar, Vesna Pucelj UDKlUDC 614.253.5:374.7 DESKRIPTORJI: zdravstvene službe; sestre medicinske; zdravstvena vzgoja Izvleček - Prispevek nas seznani z nekaterimi elemenii definicije zdravstvene vzgoje in promocije zdravja. Opisana sta namen in razvoj enotnega evideniiranaa zdravstvenovzgojne dejavnosti, ki jo beležimo na predpisanih evidenčnih obrazcih. Navedene so zakonske podlage za izvajanje in evidentiranee zdravstvenovzgojne dejavnosii zdravstvenhh organizacjj v Sloveniji, na podlagi katerih so izvajalci dolžni beležiti podatke o izvajanju zdravstvenovzgojne dejavnosti. Podatke o tej dejavnosti za Slovenijo zbirajo na Oddelku za zdravstveno vzgojo pri Inštitutu za varovanje zdravja R Slovenije, le-tapa na podlagi zbranih podatkov opravi vsakoletno analizo dejavnosti. V prispevku so prikazane nekatere analize zdravstvenovzgojne dejavnosii zdravstvenih organizacij v Sloveniji za obdobji od 1990 do 1992 in od 1996 do 1998 ter za leto 1999. Prispevek opisuje pomembno vlogo medicinskih sester pri izvajanju in evidentiranju zdravstvenovzgojne dejavnosti. Iz analize podatkov o tej dejavnosii v Sloveniji je razvidno, da so v vseh zgoraj omenjenih obdobjih medicinske sestre najpogostejše izvajalke zdravstvenovzgojne dejavnosti. Uvod Zdravstvena vzgoja je pomembnn element promocije zdravja. Prva mednarodna konferenaa o promocji zdravja ee potekaaa v Ottawi leta 1986. Takrat je nastala listina, ki je oblikovala gibanje za pospešitev zdravja za vse ljudi - promocijo zdravja. Promocija zdravja je proces dejavnosti, ki omogočajo posamezniku in skupin,, da povečujejo nadzor nad lastnim zdravjem, ga ohranjaoo in izboljšujejo. Poleg osnovnih potreb preživetja mora imeti posameznik razvite določene osebnostne sposobnosti in veščine, pri tem pa ga mora podpiraii socialno okolje, v katerem živi. Zagotovljeno mora imeti ustrezno zdravstveno službo. Promocija zdravja ni samo naloga posameznika ali zdravstvenega sektorja, ampak naloga vseh, ki skrbijo za zdrav življenjski prosto.. Družba mora zagoto- DESCRIPTOR:: health services; nurses; health education Abstract - The article describes some elements oj the definiiion oj health education and health promoiion and describes the purpose and developmett oj a unified evidence oj health education activities on prescribed evidence Jorms. The article lists legal Joundaiions Jor the performance and evidence oj health education activities oj health institutions in Slovenia on the basis oj which the performers are obliged to note data upon the performance oj health education activities. The data upon this activities are gathered on the Department oj Health Educaiion at the Institute Jor Health oj the republic oj Slovenia where data are analysed yearly. The article presenss some analyses oj health education activities oj health organizations in Slovenia Jor the period between 1990 and 1992, 1996 to 1998 and for 1999. The article also describes the important role oj the nurses in the performance and evidence oj health education activities. The anaylsis oj the data on these activities in Slovenia show that in alt the above mentioned periods, among alt the performers, it was the nurses who carried out these activities most often. viti ustrezne pogoje, da lahko posameznik nadzira svoj življenjski slog (1). Promocijo zdravja lahko tako razumemo kot streho, pod katero so spravljene različne aktivnosti za ohranjevanee zdravega načina življena.. Ena od teh aktivnosti je tudi zdravstvena vzgoja.«Zdravstvena vzgoja je kot pomembnn element promocije zdravja nepogrešljiva in je sestavni de! preventivne in kurativne medicine. Prav tako pa je zdravstvena vzgoja tudi del splošne vzgoje ter pomembnn dejavnik napredka posameznika in skupnosti. Je proces oblikovanja in spremnjanja človekoee miselnosti, stališč, navad in vedenja v zvezi z zdravjem. Cilji sodobne zdravstvene vzgoje so spodbuaati ljudi k doseganuu in ohranjanuu dobrega zdravja, naučiii ljudi preprečevanja bolezni s pomočjo lastnih dejanj in prizadevanj, izvajanaa samopomči, vzajemne pomoči in domače oskrbe ter pravočasno Mag. sci. Aleksandaa Žalar, univ. dipl. org., InštÍtut za varovanje zdravja Repub1ike Slovenije, Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana Vesna Pucelj, prof. zdr. vzg., Inštitut za varovanje zdravja Repubiike Slovenije, Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana 98 ObzorZdrN2001;35 iskanje zdravniške pomoči, kadar je potrebna. Človek se mora naučiti zdravje ohranjati, si ga ponovno pridobiti po bolezni ali živeti skladno s svojimi potrebami in možnostmi oziroma kakovostno živeti z boleznijo (2).lGovorimo o učenju v smislu sprejetja oziroma oblikovanja ter preoblikovanja vedenjskih vzorcev, pri čemer so vključeni elementi vzgoje in socia1izacije. Tako zdravstvena vzgoja vključuje tudi elemente socialne pedagogike, kadar si prizadeva za izboljšanje razvoja osebnosti ter socialnega zorenja oseb z določenimi težavami (3-5). Za iskanje poti in metod, kako doseči ciljno popu1acijo, zdravstvena vzgoja uporablja tudi znanja iz pedagogike, andragogike, psihologije, komunikologije in drugih ved (4, 5).rNamen zdravstvene vzgoje je informirati, motivirati posameznika ali skupino pri skrbi za lastno zdravje. Tako posamezniku kot ciljni skupini, mora zdravstvena vzgoja dati dovolj znanja za oblikovanje pozitivnih stališč, vedenja in vrednot. Pri tem pa moramo upoštevati bio-psihosocialno okolje, iz katerega posameznik izhaja. Pri zdravstveni vzgoji moramo zajeti različna področja življenja in razvoja, se pravi telesni, psihični, socialni razvoj, tvegane oblike vedenja in drugo/Ciljna populacija zdravstvene vzgoje za zdrav razvoj mora biti posameznik oziroma skupina (otroci, mladostniki, nosečnice, starostniki) ter ljudje, ki za njih kakorkoli skrbijo ali imajo vpliv na njihov življenjski slog Jstarš,, šolski delavci, vzgojitelji, vrstniki, partnerji...). Z zdravstveno vzgojo delujemo na različnih ravneh (primarna, sekundarna in terciarna raven). Primarna zdravstvena vzgoja je vedno usmerjena v zdravo ciljno populacijo. Skušamo izboljšati zdravstveno ozaveščenost pri posamezniku ali skupini za ohranjanje in krepitev zdravja. Na sekundarni ravni zajamemo skupine prebivalstva, ki so ogrožene zaradi določenega dejavnika tveganja. Na terciarnem nivoju pa si prizadevamo za rehabilitacijo po bolezni ali poškodbi. Svetovna zdravstvena organizacija v okviru ciljev Zdravje za vse v 21. stoletju poudarja pomen vzgoje in izobraževanja za bolj zdrav način življenja kot preventivo prezgodnjega zbolevanja in prezgodnje umrljivosti, preprečevanje oziroma zmanjševanje dejavnikov tveganja za nastanek kroničnih bolezni, preprečevanje posledic nezgod in poškodb ter odvisnosti od tobaka, alkohola in drugih drog (6). Zdravstvenovzgojno delo zdravstvenih organizacij v Sloveniji V Sloveniji zagotavlja izvajanje zdravstvene vzgoje Zakon o zdravstveni dejavnosti, ki ureja vsebino zdravstvene dejavnosti in njihove izvajalce - zdravstvene zavode, njihovo organizacijo, pravice in dolžnosti v zvezi z zdravstveno dejavnostjo. V tem deluje opredeljeno tudi delo na področju zdravstvene vzgoje (načrtovanje dela, predlaganje, izvajanje in usklajevanje ukrepov in postopkov za napredek zdravstvene vzgojenosti prebivalstva). Natančnejša navodila gle- de izvajanja, vsebine in oblik dela so objavljena v Navodilih za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni. Navodila so izdana na podlagi Zakona o zdravstveni dejavnosti ter Zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju ter Zakona o upravi. Navodila natančno določajo, kdo izvaja načrtovane programe promocije zdravja in zdravstvene vzgoje, katere vsebine so obvezne v okviru letnega plana dela za določeno ciljno populacijo in na kakšen način morajo biti vsebine podane (oblike in metode dela). Izvajalce obvezuje tudi zbiranje natančne dokumentacije o izvajanju preventivnega programa, katerega del je tudi zdravstvena vzgoja. Pripravljati morajo analize opravljenega de1a in predlagati ukrepe za boljše izvajanje programa. Evidentiranje oziroma dokumentiranje zdravstvenovzgojne dejavnosti kot del celotne načrtovane zdravstvene vzgoje pa ureja Zakon o zbirkah podatkov (7-9). Evidence nam služijo kot izvor podatkov za statistično raziskovanje, za spremljanje in preučevanje, kot tudi za programiranje, za izvrševanje potrebnih mer v okviru zdravstvenega varstva, ter za potrebe znanstvenega raziskovanja, za obveščanje javnosti, za izvrševanje obvez v okviru zdravstva in za druge namene (10). zdravstvenovzgonoo delo je timsko delo, pri katerem ima ključno vlogo medicinska sestra. Tudi iz analiz zdravstvenovzgojnega dela je razvidno, da medicinske sestre med vsemi izvajalci opravijo daleč največ zdravstvenovzgojnega delaj Analizo zdravstvenovzgojnega dela nam omogoča enotni način evidentiranja, ki smo ga v Sloveniji uvedli leta 1990. Zdravstvenovzgojno delo se beleži na enotnih republiško dogovorjenih evidenčnih obrazcih (Obr. 8,74, DZS d.d. Založništvo tiskovin). Evidenčni obrazec je pripravila skupina, imenovana na kolegiju regijskih koordinatorjev za zdravstveno vzgojo v juniju 1989 inje priloga članku. Podatke zbirajo na Odde1ku za zdravstveno vzgojo na Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije (IVZ RS). Letna analiza o zdravstvenovzgoj-nem delu je objavljena v reviji Zdravstveno varstvo. Leta 1999 so bili v Zdravstvenem statističnem letopisu prvič objavljeni podatki o zdravstvenovzgojnem delu v šolskih dispanzerjih za leto 1998 (Zdravstveno statistični letopis za leto 1998. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja R. Slovenije, 1999: 113). Podatki o zdravstvenovzgojnem de1u za leto 1999 pa so v letu 2000 objav1jeni v Zdravstvenem statističnem letopisu v samostojnem pog1avju (Zdravstveno statistični letopis za leto 1999. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja R. Slovenije, 2000: 361^). V naslednjih poglavjih prispevka bo prikazana analiza podatkov o zdravstvenovzgojnem delu zdravstvenih organizacij v Sloveniji v letih 1990 do 1992 in 1996 do 1998 ter za leto 1999. Analize so bile opravljene na podlagi podatkov iz zbirke evidenc o zdravstvenovzgojnem delu v Sloveniji za zgoraj navedena obdobja. Te podatke zbirajo in arhivirajo na Oddelku za zdravstveno vzgojo pri Inštitutu za varovanje zdravja Žalar A, Pucejj V. Zdravstvenovzgojna dejavnott zdravstvenih organizacij v Sloveniji in vloga medicinskih sester pri izvajanuu in beleženuu le-te 99 R. Slovenije. Uporabljene pa so bile tudi že objavljene analize v reviji Zdravstveno varstvo (glej citirano literaturo v prispevk:: 1,, 12 in 13). Zdravstvenovzgojno delo zdravstvenih organizacij v Sloveniji v letih 1990 do 1992 in 1996 do 1998 Analiza podatkov o obravnavani vsebini pri zdrav-stvenovzgojnem delu zdravstvenih organizacij v Sloveniji v letih 1990 do 1992 in 1996 do 1998 je pokazala, daje bila najpogosteje obravnavana vsebina s področja zobozdravstva. Te vsebine so namreč v obdobju 1990 do 1992 v povprečuu predstavljala 29,4 % od vseh obravnavanih vsebin skupaj, v letih 1996 do 1998 pa 25,9 %. Precej se je dvignil odstotek obravnavanih vsebin s področaa prehrane, in sicer so bile v le-tih 1990 do 1992 vsebine s področja prehrane obravnavane povprečno v 6,7 %, vobdobju1996do1998pa povprečno v 15,3%. Največje razlike pa smo opazili pri podatkih, ki so zajeti v rubriki druge sociano medicinske vsebine, saj so le-te v letih 1990 do 1992 predstavljale povprečno 22,8 %, v letih 1996 do 1998 pa le povprečno 0,4 % od vseh obravnavanih vsebin, ki so navedene v obrazcu. Vendar pa to verjetno ne pomen,, da se je obravnava teh vsebin v letih 1996 do 1998 tako zelo zmanjšala, ampakje to bolj verjetno posledica nenatančnosti pri opredelitvi vsebin pri samem beleženju zdravstvenovzgoj-ne dejavnosti. V letih 1996 do 1998 namreč, po pogostosti, izstopa rubrika drugo (tab. 1 in sl. 1). (11-33 in Zbirka poročll o zdravstvenovzgojni dejavnosti v Slovenij,, arhiv Oddelka za zdravstveno vzgojo pri Inštitutu za varovanee zdravja R. Slovenije). Podatki o zajetih prebivalcih kažejo na to, da je v obeh prikazanhh obdobjih največii delež zajetih šolarjev in mladine in sicer je le-ta v letih 1990 do 1992 znašal 56,2 %, v letih 1996 do 1998 pa 48,2 %. Najbolj je očitna razlika pri zajetih starših. V letih 1990 do 1992 je bil povprečii delež zajetih staršev 4,6 %, v letih 1996 do 1998 pa kar 17,4 %. Pri nekateiih skupinah pa seje delež zajetih prebivalcev, glede na celoto, zmanjall za polovico ali celo več (žene in nosečnice, delavc,, stari) (tab. 2 in sl. 2). (11-33 in Zbirka poročll o zdravstvenovzgojni dejavnosti v R. Sloveniji, arhiv Oddelka za zdravstveno vzgojo pri Inštitutu za varovanje zdravja R. Slovenije) Iz analize podatkov o izvajalcih zdravstvenovzgoj-nega dela je razvidn,, da so v obeh obdobjih največ Tab. 1. Zdravstvenovzgojno delo zdravstvenih organizacij v Sloveniji v letih 1990 do 1992 in 1996 do 1998, po najpogosteje obravnavanhh vsebinah (v odstotkih). ___________Leto____________ Vsebina_____________1990 1991 1992 1996 1997 1998 Zobozdravstvena vzg. 37,1 27,1 24,0 26,9 22,8 27,9 Preprečevanje poškodb 3,4 3,0 8,6 2,3 6,5 3,3 Promocija zdravja 10,0 9,3 7,8 10,9 8,3 9,6 Prehrana 6,7 6,5 6,9 18,0 18,3 9,6 Druge soc.med. vsebine 21,1 22,3 25,1 0,3 0,1 0,7 Aids 5,4 9,9 6,3 1,9 2,2 4,5 Nalezljive bolezni 2,7 2,5 2,2 0,7 1,4 1,8 Drugo______________13,6 19,4 19,1 39,0 40,4 42,6 Skupaj_____________100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Vir: IVZRS zdravstvenovzgojnega dela opravlle višje medicinske sestre. Povprečni odstotek teh seje, glede na vse izvajalce, v letih 1996 do 1998 celo povečal in znaša 66,2 %, medtem ko so v letih 1990 do 1992 višje medicinske sestre opravlle 49,5 % zdravstvenovzgojneia dela. Srednje medicinske sestre (zdravstveni tehnik)) pa so v obdobju 1990 do 1992 opravili 18,6 % zdravstvenovzgojnega dela , v obdobju 1996 do 1998 pa 17,4 %, glede na vse izvajalce, (tab. 3 in sl. 3) (11,12,13 in Zbirka poročll o zdravstvenovzgojni dejavnosti v R. Sloveniji, arhiv Oddelka za zdravstveno vzgojo pri Inštitutu za varovanee zdravja R. Slovenije). Zdravstvenovzgojno delo zdravstvenih organizacij v Sloveniji v letu 1999 V prvih letih beleženaa zdravstvenovzgojne dejavnosti seje pokazalo, daje potrebno evidenčni obrazec nekoiiko spremeni.i. Dopolnjen je z novimi rubrikami za beleženee osnove za zdravstvenovzgojno dejavnott (letni pIan, trenutna potreba, sistematski pregled) ter ravni preventivne dejavnosti (primarni, sekundarni, terciarni). V okviru rubrike za beleženee vsebine zdravstvenovzgojne dejavnosti je dodanih nekaj vsebin, nekaj pa je združenih. Poenostavljeno je tudi beleženee zdravstvenovzgojnih gradiv in računalniški vnos po- Sl. % 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 o 1. Zdravstvenovzgojno delo zdravstvenih organizacij v Sloveniji v letih 1990 do 1992 in 1996 do 1998, po najpogosteje obravnavanhh vsebinah (v odstotkih). 90 91 92 96 97 98 • drugo M nalezljive bolezni o aids • druge soc. med. vsebine • prehrana • skrb za zdravje i m preprečevanje nezgod in pp O zobozdravstvena vzgoja 100 ObzorZdrN2001;35 Tab. 2. Zdravstvenovzgojno delo zdravstvenih organizacij v Sloveniji v letih 1990 do 1992 in 1996 do 1998, po zajetih prebivalcih (v odstotkih). Zajeta popu1acija Leto 1990 1991 1992 1996 1997 1998 Predšo1ski otroci 11,4 12,7 8,7 14,1 18,6 10,9 Šo1arji, mladina 59,5 49,6 59,4 44,9 39,6 60,1 Odrasli 11,9 16,3 16,2 6,7 15,3 7,2 Ženske, nosečnice 6,7 5,5 4,0 3,8 1,8 2,9 Starši 5,7 3,8 4,3 26,7 19,7 5,7 De1avci 1,8 8,5 2,5 2,2 1,1 2,9 Stari 1,1 1,8 1,1 0,5 0,4 0,6 Drugi 1,9 1,8 3,8 1,1 3,5 9,7 Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Vir: IVZRS mi izvajalci je v tem obdobju znašal kar 62,0 %, zdravstvenih tehnikov pa 22,1 %. kar je razvidno tudi iz opravljenega števila ur. V tem obdobju so namreč višje medicinske sestre opravile 18359 ur zdravstveno-vzgojnega dela, zdravstveni tehniki pa 13719 ur od 40437 vseh opravljenhh ur skupaj (tab. 5 in sl. 5) (Zbirka poročll o zdravstvenovzgojni dejavnosti v R. Sloveniji za leto 1999, arhiv Oddelka za zdravstveno vzgojo pri Inštitutu za varovanee zdravja R. Slovenije). Iz analize podatkov o zajetih ciljnih skupinah prebivalcev pri zdravstvenovzgojnem delu v letu 1999 je razvidno, da so bili predšolski otroci ter šolarji in mladina najpogosteje zajeta ciljna skupina pri zdravstvenovzgojnem delu. Iz analize podatkov je tudi razvidno, da so bili pri zdravstvenovzgojnem delu v tem obdobju, tako kot že v Sl. 2. Zdravstvenovzgojno delo zdravstvenih organizacij v Sloveniji v letih 1990 1992 in 1996 do 1998, po zajetih prebivalcih (v odstotkih). do 100 80 60 40 20 šolarj,, mladina O predšolski otroci obeh zgoraj analiziranih obdobjih, najpogosteje zajeti šolarji in mladina in sicer kar v 67,4 % od vseh zajetih skupin, predšolski otroci pa v 13,6 %, glede na vse zajete prebivalce (tab. 6 in sl. 6) (Zbirka poročil o zdravstvenovzgojni dejavnosti v R. Sloveniji za leto 1999, arhiv Oddelka za zdravstveno vzgojo pti Inštitutu za varovanje zdravja R. Slovenije). Razprava 90 Vir: IVZRS 91 92 96 97 98 datkov. Kljub nekaterim dopolnitvam v novem evidenčnem obrazcu (Obr. 8,74, DZS d.d. Založništvo tiskovin), ki je v uporabi od leta 1999, pa so dobljeni podatki za analizo zdravstvenovzgojne dejavnosti takšni, da večinoma dopuščajo primerjalno analizo s podatki iz prvega obdobja evidentiranja. Analiza podatkov o obravnavani vsebini v letu 1999 je pokazala, da so se pri zdravstvenovzgojnem delu v tem obdobju najpogosteje obravnavale vsebine s pod-ročjaprehrane (16,5 % od vseh obravnavanih vsebin), zobozdravstvena vzgoja paje s 13,3 % na drugem mestu, za razliko od zgoraj analiziranih obdobij, kjer je bila na prvem mestu. Z 12,3 % pa so v letu 1999 na tretjem mestu po pogostosti obravnavanja vsebine s področaa promocije zdravja (tab. 4 in sl. 4) (Zbirka poročll o zdravstvenovzgojni dejavnosti v R. Slovenji, arhiv Oddelka za zdravstveno vzgojo pri Inštitutu za varovanee zdravja R. Slovenije). Iz analize podatkov o izvajalcih zdravstvenovzgoj-nega dela je razvidno, da so bile medicinske sestre tudi v letu 1999 najpogostejše izvajalke zdravstvenovzgojne dejavnosti. Delež višjih medicinskih sester med vse- V prvih letih uvajanaa enotnega evidentiranja smo se srečevaii z velikmi težavam,, tako organizacijske narave, kot posledcc slabega poznavanja metodologije ter nedoslednosti pri izpolnjevanju evidenčnhh obrazcev. Republiško dogovorjenega načina evidentiranja še nismo uspeii vzpostaviti v vseh regijah. Nekaterih podatkov enostavno ni bilo možno analizirati. V letih 1993 do 1997 je delno oviral delo na tem področju tudi kadrovski izpad koordinatorja te dejavnosti na republiški ravn.. V letu 1997 smo ponovno pričeii s pospešenimi aktivnostmi. Analizirali smo dejavnott v prvih letih enotnega beleženja ter nekoiiko dopolnili prvotni evidenčni obrazec iz leta 1990. Nov obrazec je sedaj v uporabi od leta 1999. Obrazec iz leta 1990 je omogočll beleženee zdravstvenovzgojne dejavnosti v računalniški obliki, vendar je program za vnašanee zahteval določeno programsko opremo in računalniško znanje vnašalca podatkov. Ob sprememii obrazca leta 1999 smo misliii tudi na to, zato smo vnašanee podatkov v računalniško obliko poenostavi.i. Nov program ne zahteva posebnega računalniškega predznanaa ali posebne računaniške opreme. Lahko se ga poveže s katerimkoli statističnim programom za podrobne analize. Obenem je % o Žalar A, Pucejj V. Zdravstvenovzgojna dejavnott zdravstvenih organizacij v Sloveniji in vloga medicinskih sester pri izvajanuu in beleženuu le-te 101 Tab. 3. Zdravstvenovzgojno delo zdravstvenih organizaci} v Slovenji v letih 1990 do 1992 in 1996 do 1998, po izvajalcih (v odstotkih). Leto Izvajalci 1990 1991 1992 1996 1997 1998 Zdravniki 17,5 9,6 9,8 11,3 11,9 7,7 Zobozdravniki 4,1 19,6 10,3 1,4 1,1 1,4 Višje med. sestre 57,0 50,5 41,0 70,0 67,6 60,9 Sr. med. sr. (zdrav, teh.) 15,6 14,5 25,8 13,1 16,4 22,9 Osta1i zdrav. del. 3,1 3,7 8,0 3,9 2,5 4,3 Drugi 2,7 2,6 5,1 0,3 0,5 2,8 Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Vir: IVZRS ocena ter analiza zdravstvenovzgojnega dela. Druge ugotovitve pa so naslednje: Iz analize dobljenih podatkov o obravnavani vsebini pri zdravstvenovzgojnem delu zdravstvenih organzacij v Sloveniji je razvidno, daje bila v obdobjih 1990 do 1992 in 1996 do 1998 najpogosteje obravnavana vsebina s področaa zobozdravstvene vzgoje. V letu 1999 so bile najpogosteje obravnavale vsebine s področaa prehran,, zobozdravstvena vzgoja paje na drugem mestu. Sicer pa je v ostalih obravnavanih vsebinah viden poudarek na vzgoji za zdrav način življena.. Podatki o zajetih ciljnih skupinah prebivalcev kažejo na to, daje v vseh zgoraj prikazanhh obdobjih največii delež zajetih šolarjev in mladine, in sicer je le-ta v letih 1990 do 1992 znašal 56,2 % od vseh zajetih skupin prebivacev, v letih 1996 do 1998 Sl. 3. Zdravstvenovzgojno delo zdravstvenih organizacij v Slovenji v letih 1990 do 1992 in 1996 do 1998, po najpogostejših izvajalcih (v odstotkih). % 100 80 60 40 20 90 Vir: IVZRS 91 92 96 97 98 računalniški program beleženaa zdravstvenovzgojne dejavnosti povezan tudi s programom beleženaa zu-najbolnišnične statistike (ZUBSTAT). Analize in ocene, ki smo jih prikazaii v tem prispevku so, zaradi napak in nedoslednosti pri beleženju zdravstvenovzgojnega dela, le približn.. Še vedno namreč nimamo podatkov za celotno Slovenijo, prav tako pa se še vedno pojavljaoo nekatere napake in neusklajenost pri samem beleženuu zdravstvenovzgojnega dela. Primerjava podatkov in analiza za vsa analizrana obdobaa (1990 do 1992 in 1996 do 1998 ter 1999) potrjuje že v uvodu navedene ugotovitve. Problematika v zvezi z evidentiranjem in prikazovanjem ter analizo zdravstvenovzgojnega dela zdravstvenih organzacij v Sloveniji je še vedno podobna tisti na začetku devetdesetih let, ko smo govorili o t.i. »začetniških težavah.. Še vedno ni vzpostavljeno enotno evidentiranje zdravstvenovzgojnega dela v vseh regijah Slovenije. Prav tako se še vedno pojavljajo napake pri samem beleženu.. Zato je možen le približen prikaz in pa 48,2%. V letu 1999 se je ta delež ponovno dvignil, in sicer kar na 67,4 %. Iz analize podatkov o izvajalcih zdravstvenovzgojnega dela pa je razvidna pomembna vloga medicinskih sester pri tej dejavnosti. Med izvajalci zdravstvenovzgojnega dela so namreč daleč na prvem mestu prav medicinske sestre, saj so v vseh zgoraj analizrranhh obdobjih opravlle največ zdravstvenovzgojnega dela. Povprečni odstotek višjih medicinskih sester kot izvajalk zdravstvenovzgoj-negadelasejevletih1996 do 1998 celo povečll in znaša 66,2% vseh izvajacev, med tem ko je v letih 1990 do 1992 znaša14955 %. Srednje medicinske sestre (zdravstveni tehnik)) pa so v obdobju 1990 do 1992 opravlle 18,6 % zdravstvenovzgojnega dela , v obdobju 1996 do 1998 pa 17,4 % glede na vse izvajalce. V letu 1999 je delež višjih medicinskih sester med vsemi izvajalci znašal 62,0 %, zdravstvenih tehnikov pa 22,1 %. Prav tako je posebej potrebno poudariti, da so medicinske sestre tiste, ki zdravstvenovzgojno delo tudi beležijo na enotnih evidenčnih obrazcih, kar pa je seveda nujno za analizo zdravstvenovzgojnega dela zdravstvenih organizacij v Sloveniji. Analize in ocene, ki smo jih prikazaii v tem prispevku, so le približn.. Kot ee omenjeno že zgoraj, še vedno nimamo podatkov za celotno Slovenijo, prav tako pa se še vedno pojavljajo napake ter neusklajenost pri samem beleženuu zdravstvenovzgojnega dela. Zato bo na področju evidentiranja zdravstvenovzgojnega dela potrebnega še veliko trdega in vztrajnega dela. Uspehi pa ne bodo odvisni samo od prizadevanj o 102 ObzorZdrN2001;35 Tab. 4. Zdravstvenovzgojno delo zdravstvenih organizaeij v Slovenji v letu 1999, po obravnavanhh vsebinah (absolutne številke in odstotki). Tab. 5. Zdravstvenovzgojno de/o zdravstvenih organizaeij v Slovenji v letu 1999, po izvajalcih (absolutne številke in odstotk)) in številu opravljenih ur. Leto 1999 Leto 1999 Vsebina F % Izvajalci F % ( Opravljene ure Osebna higiena 2543 7,6 - skupaj Zobozdravstvena vzg. 4417 13,3 Zdravniki 1902 7,4 2700 Prehrana 5493 16,5 Zobozdravniki 204 0,8 547 Spo1na vzgoja 1757 5,3 Višje med. sestre 16029 62,0 18359 Šo1a za starše 650 2,0 Zdravstveni tehniki 5727 22,1 13719 Mentalno zdravje 250 0,8 Ostali zdravstveni del. 1723 6,6 4241 Alkoholizem 320 1,0 Drugi 283 1,1 871 Kajenje 570 1,7 Skupaj 25868 100,0 40437 Druge odvisnosii 892 2,7 Preprečevanje poškodb 1063 3,2 Vir: IVZRS Gibalna aktivnost 1127 3,4 Diabetes 1511 4,5 Bolezni srca in ožilja 834 2,5 Sl. 5. Zdravstvenovzgojno delo zdravstvenih organizacjj Rak 426 1,4 v Slovenji v letu 1999, po najpogostejših izvajalcih (v od- Debelost 280 0,8 stotkih). Higienski minimum 343 1,0 Varstvo pri delu 69 0,2 7% 1 % 7% ^ zdravniki Promocija zdravja 4090 12,3 ^nhii^ ¦ višje med. sestre Higiena okolja 1029 3,1 n zdravslveni lehniki Nalezljive bolezni 790 2,4 • Spolno prenosljive bol. 600 1,8 I "'"'"lillBgHiiiliPS^*^^^ oslali zdrav. delavci Drugo 4238 12,5 <.^ „-' O drugi Skupaj 33251 100,0 Vir: IVZRS Vir: IVZRS Sl. 4. Zdravstvenovzgojno delo zdravstvenih organizacij v Slovenji v letu 1999, po najpogosteje obravnavanih vsebinah^ odstotkih)- Tab. 6. Zdravstvenovzgojno delo zdravstvenih organizaeij v Slovenji v letu 1999, po zajetih prebivalcih (absolune številke in odstotki). 13% 8 % 5 % Vir: IVZRS bliški ravni, ampak predvsem tudi od pomoči in sodelovanja koordinatorjev za zdravstveno vzgojo in tudi drugih, še prav posebej medicinskih sester, ki se največ ukvarjajo s tem delom na terenu. Dosledna evidenca zdravstvenovzgojnega dela zdravstvenih organizacij v Sloveniji bi omogočila bolj kakovostna in popolnejša poročila in analize o zdravstvenovzgojnem delu. Evidentiranje zdravstvenovzgojnega delaje nujno potrebno, saj lecto predstavlja vir podatkov za statistično raziskovanje, za spremljanje in preučevanje, za potrebe znanstvenega raziskovanja, za obveščanje javnosti in za druge namene ter nenazadnje za pripravo tako vsebinskih kot tudi finančnih planov, ki so potrebni tudi za pridobivanje sredstev za izvajanje zdravstvenovzgojnega dela. ¦ zobozdrav. vzgoja SI prehrana Zajeta populacija Leto 1999 F % D promocija zdravja Predšolski otroci 42189 13,6 • spolna vzgoja Šolarji, mladina 208956 67,4 • osebna higiena Odrasli 11527 3,7 • drugo Ženske, nosečnice 1947 0,6 Starši 17222 5,6 Delavci 10323 3,3 Stari 5435 1,7 Drugi 12601 4,1 olženinarepu- Skupaj 310200 100,0 Vir: IVZRS Sl. 6. Zdravstvenovzgojno delo zdravstvenih organizacij v Slovenji v letu 1999, po najpogosteje zajetih prebivalcih (v odstotkih). 6%- 10% 14% 4% ¦ predšolski otroci šolarji, mladina i . odrasli HI starši drugi Vir: IVZRS Žalar A, Pucelj V. Zdravstvenovzgojna dejavnost zdravstvenih organizacij v Sloveniji in vloga medicinskih sester pri izvajanju in beleženju le-te 103 lili*':** -3- |IH| S M i I S- I i ! m < o m z o z o 03 3D f t i i i | ||f|i-||g|I * 11 f i 11 I I II I t | i 3 N « C S m o N > N O 3D > m 3 1 ? I .Rt t i L3 L ! I S I | I I I i i,"" I i 2 z o D m BBE 8 I i ar S II I * s a. I 8 g L S S3 2 1| 111 ! I i Št risfi 11 s ŠT t i ! f I I. I. I i. f 9> f .•t N i i P * 3 f 104 ObzorZdrN2001;35 Za planirano zdravstveno vzgojo mora javni zavod in zasebnik za vsako leto pripraviti načrt na osnovi analiz iz predhodnega leta, iz katerih so razvidne specifične potrebe določenega zdravstvenega območja. Odgovorna oseba za določeno zdravstveno območje v zdravstvenem zavodu pripravlja za svoje območje letni načrt obveznega preventivnega zdravstva in programirane zdravstvene vzgoje na podlagi letnih načrtov izvajalcev. Za pripravo kadrovskih načrtov mora opraviti analizo opravljenega dela v predhodnem obdobju, predlagati ukrepe za izboljšanje izvajanja zdravstvenega varstva in planirane zdravstvene vzgoje ter opraviti z zakonom določeno poročanje v zdravstveno informacijski sistem (vodenje zdravstvene dokumentacije in statistična poročila). O poteku izvajanja programa morajo imeti izvajalci natančno dokumentacijo, ki omogoča zakonsko določeno poročanje v zdravstveno informacijski sistem, in pripraviti letno analizo opravljenega dela. Določene naloge iz obveznega preventivnega programa zdravstvenega varstva in programirane zdravstvene vzgoje lahko izvajajo za to posebej usposobljene medicinske sestre in zdravstveni tehniki. Odgovorna oseba oziroma tim mora razvijati programe promocije zdravja ter tako varovance vzpodbujati k čim večji skrbi za lastno zdravje in zdravje družine. Odgovorna oseba za posamezno zdravstveno področje na osnovi ocen iz predhodnega leta in v okviru specifične problematike ter preventivnih aktivnosti, ki sodijo v programirano zdravstveno vzgojo, pripravi natančen vsebinsko-terminski celoletni pIan dela za določeno področje. Finančni plani so na podlagi vsebin- skih terminskih planov predloženi Zavodu za zdravstveno zavarovanje, ki na podlagi zdravstvenovzgoj-ne dejavnosti, opravljene v preteklem obdobju, določi sredstva za izvajanje dejavnosti, kijih zdravstvena ustanova oziroma izvajalci zasebniki dobijo v obliki pavšala (8). Literatura 1. Ottawa Charter for Health Promoiion. An Internaiionll Conference on Hea1th Promoiion. Ottawa: World Health Organization, 1986. 2. Hoyer S. Zdravstvena vzgoja in zdravstvena prosveta. Ljubljana: Tehniška založba Slove,ije, 1995: 10-2,15-9221-31. 3. Redman Klug B. The process of patient education. 6th ed. Washington: The C. V. Mosby Company, DC, 1988: 1-13. 4. Malié-Mužic. Pedagogija. Zagreb: Školska knjiga, 1987: 26-31. 5. Marburger H. Razvoj i koncepii socijalne pedagogije. Priručni material. Zagreb: Sveučilište u Zagrebu, Fakultet za defektologiju, 1987: 12-26. 6. Health 21 - Health for all in the 21" Century. World Health Organization. Copenhagen: WHO European Region, 1999: 177-202. 7. Zakon o zdravstveni dejavnosti. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije, 199212. 8. Navodllo za izvajanje preveniivnega programa zdravstvenega varstva na primarni ravni. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije, 1998/19: 1254-82. 9. Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva. LjubIjana: Uradni list Republike Slovenije, 2000/65: 8093-229. 10. Žalar A. Zdravstvenovzgojna dejavnost. Bilten. Ljubljan:: Univerzitetni zavod za zdravstveno in socialno varstvo, 1992; 8: 14-6. 11. Žalar A. Ana1iza zdravstvenovzgojnega de1a zdravstvenhh organizacij v Sloveniji v letu 1990. Zdrav Var 1991; 30: 211-6. 12. Žalar A. Analiza zdravstvenovzgojnega dela v zdravstvenih organizacijah v Sloveniji v letu 1991. Zdrav Var 1993; 32: 107-12. 13. Žalar A. Analiza zdravstvenovzgojnega dela zdravstvenhh organizacij v Sloveniji v letu 1992. Zdrav Var 1994; 33: 227-32.