jTI ameriška Domovina IMIlMlIBnillMfci ' •/IHIEI iie/lflll—HQ1W1E ' ^HpcAN in smir fOMMllIN LANGU AM ONLY SIOWNIAN MORNING NCWSPAMR NO. 229 CLEVELAND 8, 0.. TUESDAY MORNING. NOVEMBER 22, 1949 LETO LI.—VOL. LL SLOVlillliE V'GORICI so financarji sedaj zasedli tudi polovico sprednjega glavnega poslopja Slovenskega Alojzijevima. V o-stali polovici poslopja so še naprej ostali prostori za slovensko dijaško mladino. DUHOVNIKE, ki ir Sloveniji pobirajo prispevke za vzdrževanje cerkva, kaenujejo z globo 6,000 dinarjev. BEG V SVOBODNI SVET —Pred pretečo aretacijo je prebežal na svobodno'tržaško področje Radivoj Borkič, župnik te Štanjela na Krasu. Doma je skozi tri leta upravljal tri župnije. Po prihodu v Trst je izjavil,, da je bil položaj pred enim letom doma v primeri s sedanjim še pravi raj. NOVOMEŠKI PROŠT UMRL — V začetku avgusta so v Novem mestu pokopali g. prošta Karla Čerina, ki je hiral že štiri leta. Dočakal je starost »kore 70 let. Pogrebni sprevod je vodil ljubljanski pomožni škof g. Vovk ob asistenci 30 duhovnikov. ZAPRAVLJANJE LUDSKE-GA PREMOŽENJA — KomiT-nisti doma so vsa leta lovili kaline na svoje limanice z raznimi gesli o “enakosti vseh ljudi.” Ko so pa prišli na oblast so se ' ’ Vji ,'£iv- »poru titovcev s kominformom se je pa tuidi teh ministrov začel lotevati strah za svoje življenje. Svoje vile so zato obdali z bunkerji’, tako, kakor so delali Italijani med obupacijo. Vile so tudi noč in dan močno zastražene. ZLATA MAŠA V GORJANSKEM. — Priljubljeni župnik Janez Oblak je slavil v družbi 12 duhovnih sobratov in množice vernikov zlatomašniški jubilej. Za praznik sv. Mohorja in Fortunata je bila tudi letos procesija. Oblast jo je sicer sprva prepovedala, pozneje pa le dovolila in je bila večja kot druga leta. V I” T * XTI v Brdih so nez- judje niso poznali. Tudi Ljubljana ima sedaj polno ministrov, ki se vozarijo okoli z dragimi limuzinami. Vsak minister dobi kar dva atomcfoila. Enega zaprtega za zimo in odprtega ta poletje. Vsi ministri stanujejo seveda tudi v zaplenjenih vilah političnih nasprotnikov sedanjega režima, v katerih prirejajo velike 'pojedine in to v času, ko. večina ljudi dobesedno strada in nima niti kruha. Po couwAve NOVI GROBOVI NovapolftMA naprarn Kitajski Victoria Ann Jarm V. pondeljek zvečer ob 6:16 je ijitifla v St. Alexis bolnišnici Victoria Ann Jarm. Začela je bolehati ipred štirimi leti. Rojena je bila v Clevelandu in bila ob smrti stara 85 let. Njeno dekliško ime je -bilo Tomažič. Z Spušča soproga Dr. Frank J. Jarm, ki je chiropodist na 16621 Waterloo Rd. Družina stanuje na 267 E. 214 St., Euclid, Ohio. Za njo žalujejo tudi otroci Ronald, Nancy in Joanne, mati pokojne Mrs. Anna Tomažič, ki ima! grocerijo na E. 169 St. in Grovewood Ave. in sestri Mrs. Helen Mahoney in Frances. Bila je članica Business Womens Club v Col-linwoodu, The Modem Crusaders št. 46 SDZ, The Isabella Guild of the Knights of Columbus, Jugoslovanskega Slovenskega kluba in drugih do- Konferenca strokovnjakov in politikov .v zunanjem tajništvu — Vpra šanje sprememb v Zvezi Narodov Washington. — tajnik za zunanje zadeve je pozvat generala Marshalla, Harelda Stassen in več drugih politikov in strokovnjakov v zunanji politiki, da dajo svoje mnenje glede nove politike USA na Daljnem Vzhodu zlasti na Kitajskem. Tri dni so trajala posvetov: vaeja in briških lj nani podivjali radbili križ, ki brodelnih organizacij. Pogreb je stal na križišču. VERSKA SVOBODA V TI-TOVINI. - Šolska mladina je imela nedavno v Ljubljani političen sestanek. Propagandist “titovega” komunizma je zbrani mladini govoril in grozil, “da se naj vsi banditi, ki hodijo še v cerkev, zavedajo, da jih čaka prostor na Miklošičevi cesti.” JJJ* Miklošičevi cesti v Ljubljani so sodni zapori, ki so pa vsi natrpani g komunizmu nevarnimi ljudmi. DRŽAVNI uvmkik z nad 80 oškrbuje Grdinov pogrebni za-yod. Truplo by ležalo v Grdi-novem zavodu na 17010 Lake-shore Blvd. od srede ob eni uri popoldne dalje. Čas pogreba pa,še ni določen. Sam UrOt Umrl . je Sam Urik. Truplo leži v Golobovem pogrebnem zavodu. Pogreb bo v srebo ob 8:30 iz Golobovega zavoda v cejkev Sv. Pavla, kjer bo sv. maša ob 9. Pokojni je bil 66, Jet 'star,: rojen v Dalmaciji in prifel v '/ - ...... najodličnejših ameriških ljudi je bilo navzočih. Tajnik za zunanje zadeve je pod Ižalnim ognjem napadov, da je jreba nekaj storiti, da se opere ameriška čast, ki je zelo prizadeta, ker komunisti vsako priložnost izkoriščajo, da bi predstavni svetu, da je Amerika proti silnemu napredovanju komunistov na Daljnem Vzhodu popčlpoma brez moči. Sedaj bo treba rešiti mučno vprašanje priznanja ali ne-priznanja komunistične vlade in korakov, ki jih bo treba storiti, Spomenica Ameriških Škofov zahteva mednarodno upravo Jeruzalema in okolice Ameriški škofje privdarjajo, da gamo mednarodna uprava more ohraniti mir v svetih krajih Razne drobne novice k Cleveland* *|Je okolice A Skupna molitev— Članice Business Womens „ .. . . . ,, . . ... Cluba v Collinwoodu naj pri- šle Amenke so poslali posreysto, ki ga je izrazila in sklenila dejo_ da akupno p0|,a3te pokoj. dovaini komisiji za Palestino tudi glavna skupščina Zveze Na- ' spomenico v kateri so povdarili rodov. To stališče zahteva res-stališče katoličanov glede svetih nično mednarodno upravo in ne Washingeon. — Katoliški ru Sveta Stolica. To stališče je mest v novi judovski državi, škofovska spomenica pravi: Vprašanje svetih mest, posebno Jeruzalema, ki se sedaj razpravlja v Zvezi Narodov, je zadeva, ki globoko zanima vse katoličane v Združenih Državah Amerike. Vsa stoletja so katoličani smatrali sveta mesta za zadevo svojih najintimnejših čustev in posebnega spoštovanja. V davnih letih so gradili velika svetišča in poslopja za prenočišča mnogih pobožnih vernikov, ki so prihajali z vseh krajev sveta. Od trinajstega stoletja so frančiškanski redovniki čuvarji svetih krajev in mnogi so svoja življenja dali v obrambi zaupanih svetišč. Ves katoliški svet jih je podpiral in z njimi sode- da se napredovanje komunizma v ioval. v osemnajstem stoletju je lica mednarodno vlado in upra- Aziji zaustavi. Poleg tega je konferenca razpravljala kako izboljšati organizacijo Zveze Narodov, da bi mogla bolj učinko- biio dogovorjeno stanje, ki je ohranjalo svetost značaja vseh teh svetih krajev in jamčilo svoboden dostop do njih. To stanje vito braniti svobodo narodov v je bilo vsaj zadovoljivo, čeprav svetu. „ ni bilo dobro v vseh ozirih. Pod britansko upravo je bilo fo stanje uzakonjeno in Britan- morda samo kako nadzorstvo. Samo taka uprava more uposta-viti mir v teh krajih in učinkovito čuvati in varovati svete kraje za bodoče rodove. V našem zgodovinsko določenem položaju, da smo čuvarji svetih krajev in svobodnega pristopa k njim, apeliramo na naše civilne oblasti in na narode, da izvedejo mednarodno organizacijo svetih krajev, Jeruzalema in okolice. Za ta krščanski namen molijo vsi katoličani sveta skupno s Svetim Očetom. Prosimo Boga naj vodi narode v njihovih odločitvah. Naj vpoštevajo in uvažujejo, da resničen mir v tej kritični pokrajini moremo doseči in ohraniti samo, če dobi Jeruzalem in oko- 30 judovskih otrok v avijonski nesreči Oslo, Norveška. — Nizozam-sk avijon, ki je vozil kakih 30 no Članico Victorijo A. Jarm Grdinovem pogrebnem zavodu na Lakeshore Blvd. v sredo »večer ob 8 uri. Nocoj na bazar— V Slovenskem domu na Holmes Ave. bo nocoj zaključek bazarja. Obiščite ga in odvzemite še, kar je tam dobrih in koristnih stvari. Danes mora iti vse! Molitev rožnega venca— Marijini družba župnije sv. Vida bo začela ta teden rožni venec pri Mrs. Frances Zakrajšek, 1083 Addison Rd. in sicer nocoj ob 7:30. Dospel v Florido— Matt Perlin piše, da je srečno dospel zadnji teden v Tampa, Florida. Noči so tam zdaj precej hladne, piše, zjutraj pa, ko posije sonce, so pa prava nebesa. Pozdravi iz N. F.— Joseph Kunčič in hčerka Josephine Perrotti pozdravljata iz New Yorka, kjer sta na počitnicah za nekaj tednov. Poroka— Na Zahvalni dan bosta poročena v cerkvi sv. Vida ob 9 do- plače 4,500 dinarjev. V prosti in Frank J prodaji pa stane ! meter blaga za predpasnik 450 dinarjev, 1 , ___t!' mn -m kg. jn»8ti Sladkorja pa »ploh ni. 1 _ r_. , , Na krUim hodi pmvnost 600-700 dinarjev, preko ceste pa samo kadar }t [zelena luž. , , Društveni Imenik r (nls se ne ve bres ciganke) Danes še vedno mrzlo; toplomer mdd 16 in 20 nad ničlo. Jutri deloma megleno in mrzleje. Od streh vise sveče. Tri na dan Orajt, mi ne vemo nič, kako je v Titovini, ker gledamo vBe z zlobnimi očmi. Pa upoštevajte -vsaj, kar piše Proletarec, ki veste, da je vlekel za Tituša, da so štriki pokali. • • * Proletarec piše v zadnji številki,'da je v stari kontri zdaj Več posameznih društev ima V,našem Ii»tu seznam svojih uradnikov, čaš sej in prostor istih. To priobčujemo po enkrat ali večkrat na mesec. Za drugo leto bodo ti društveni oglasi zopet po $10, kar gotovo ni preveč za 12 ali še več oglasov. Društvom, ki imajo take oglase v imeniku v našem listu priobčujemo potem še razne druge stvari brezplačno, kot vabila na seje, pobiranje asesmenta in druge take kratke vesti Torej dobijo društva za borih $10 na leto mnogo koristnega. V ddcembru bodo imela društva letne seje. in jim priporočamo, naj na teh sejah sklenejo dati mesečni oglas v imenik društev za Ameriško Domovino. Vsako društvo zmore to malo vsoto, ki nikakor ni pretirana. Samo Ustim društvom, ki bodo imela oglase v tem imeniku, bomo zastonj priobčevali razna kratka naznanila. ■ s mLm Hipi že tretja nasHn* sprememba \ v vladi Paname letos—Policija in velika podjetja dejansko vladajo državo „ « skupščina odločila, da se razdeli Palestina /'judovsko ih'' šrabsko' državo, ‘je' napravila Mdr mednarodni endive v Jeruzalemu in okolici. To je bil bistveni del takratne-j, Panama City, Panama. - Na- K« sklepa in dogovora. Od te-rodna policija je s silo odstavila daj je Zveza Narodov odgovorna predsednika republike Danijelama nove uredbe glede svobodne-F. Chanis in postavila, podpred-i«« pristopa k svetim krajem, ki sednika Roberto Chiari na nje- mora biti vedno zavarovan. Škof Rožman pri slov. redovnicah S* govo mesto. To je že tretja nekrvava revolucija v Panami v zadnjih mesecih. Malo državo vlada narodna policija, ki je pravzaprav vojska. Ta je povezana z velikimi podjetji in dejansko vlada deželo. Predsednik, ki so ga sedaj odstavili, je dregnil v ta sršenovo gnezdo in hotel policijo reorganizirati. Ta se je pa uprla, oblegala predsed nikovo palačo celo noč in ga prisilila, da je odstopil. Novi predsednik je nekak sredinjski človek, ki ni povezan z nobeno od večjih političnih strank v Panami. Veij^no se politično žirije* 'Ijo veliko spremenilo; le poKčlja bo vladale še naprej. dila v Palestini, ko Zveza Naro-nje izključitve tistih delavskih Slovenske sestre iz vse Argentine so prišle pozdravit prevzvišenega * Škof blagoslavlja stavbjšča novih naseljencev - škof pri večerji med imigranti. Frevzvišeni na Patemalu Kljub delovnemu dnevu se je sredo 19. okt. zbrala močna birokratizem prav tak, kot je bil skupina starih slovenskih nase- pod Aleksandrom ali pa pod Franc Jožefom in da se “naš rojak” iz Amerike čudi, ker je pričakoval prijateljskega prejema, ki paž ne ve, da se tam vljudno ravna edino s takimi, ki so uradne osebe, ne pa z navadnimi “človeki.” Gorenje je yse dobesedno vzelo iz Proletarca, ki je “slučajno,” ali kako, ra cetako, kot mi trdiSft da je. Torej Proletarec je prvi3Msaj nekaj vidi s svojimi očmi. ljencev, da izreče dobrodošlico našemu škofu g. dr. Rožmanu in da prisostvuje njegovi sv. maši in prejme njegov blagoslov. Vsi so prevzvišenega pričakovali v domu slovenskih šolskih sester v ulici Paz Soldan 4924. Ko je prispel prevzvšeni s svojim spremstvom, sta ga pozdravila zastopnika biv. slov. šolskega odbora in slov. kat. občestva, io do piči- nato so mu pa izročili svoje pozdrave in šopek gojenci seetr skega zavoda. —ga to slovesno priliko so pri- šle v Capital tudi šolske sestre iz Rosana in San Lorenza. V njihovem imenu je prevzvišenega pozdravila s Aurelia, provin-cijalka. Iz raznih naselbin AMBRIDGE, Pa. — Tukaj je naglo umrl .John Grandovec, samski. Pokopan je bil zadnjo Kljub nesrečni vojni, ki je sle- daj išče izgubljeni aparat. Otroci so !e peljali iž Tunisa na počitnice' /Norveško, kjer bi morili po programu preživeti 6‘ Bfcsecev. — J ' CIO bo izključila še ostale levičarske unije Washington. - Trije Posebni ryj WMem ^OIuecuoHerjl, odbori sedaj proučujejo vpraša- Kalan Hardware Ažman Meat derau paru želimo vso srečo v novem stanu. Za okrašen je ceste— Tukaj beležimo nadaljne trgovce, ki so prispevali za okraj-šenje St. Clair avenije za božično’ sezijo: Silver Bar, Božeglav Winery, Tanko Meats t Groceries, Ohio Furniture, Euclid Music, Nosan Bakery, Orazem Confectionery, dov ni mogla organizirati mednarodnega režima na svetih krajih, je vendar povdarila svojo dolžnost v tem vprašanju 11. decembra 1948, ko je izjavila, da mora Jeruzalem in z njim sveti kraji dobiti posebno upra- unij, ki so v članjene v CIO in so še sum ji ve, da so pod kontro-o komunistov. Odbori bodo zaslišali funkcijonarje teh unij in izvedli druge poizvedbe, potem pa stavili svoje predloge izvršilnemu odboru, ki je poobla- vo, drugačno kot ostala Palesti- ščč» da o izključitvi odloča kon- čno veljavno. Vse sumljive uni-jeiimajo okoli '400,000 članov. na in deljeno od nje., Ti kraji naj dobe neposredno nadzorstva Zveze Narodov. n od »« Ne more biti nikakega dvoma Kam je tukaj' dobro, zato se na kakem stališču je v tem.ozi- vsak. mniKisroMK- MO NA BEGUNCE. Razne najnovejjše svetovne vesti DUNAJ, AVSTRIJA. — Komunistične Madžarske oblasti so zaprle zopet enega Amerikanca. Ta je Robert Vogeler iz New Yorka, predsednik International' Telephone and Telegraph Company. Naša ambasada je sporočila, da Vogeler ne sme nhčefati z zunanjim svetom. Ameriške oblasti niso dobile od madžarske vlade nobenega odgovofa ina sv6j protest. * • VARŠAVA, POLJSKA. — Pbljska vlada je aretirala enega Market, Korošec Winery, Pintar Bros., Kekič Grili, Ogrinc Meats, Černe Jewelry,- Louis Majer Shoes, Anzlovar Dept, Norwood Sweet Shoppe, Modic Cafe, St. Clair Motor Sales, Dr. J. Župnik, Cimperman Grocery & Meats, Dr. F. M. Braidech, Zelle Funeral Home, Kozan Shoe Repair, Taylor Vcriety, L. L. Cafe,, St. Clair Hosiery Center, Zakrajšek F u n e pa 1 Home. Nadaljna' imena sledijo. Pred St. Clair kopališčem bodo postavili velik oder, kjer bodo proizvajam razni programi za Miklavža in za Božič. Ostane čez zimo o Clevelandu— Mrs. Mary Mrak je prišla iz Ely, Minn, in bo ostriš čez zimo tukaj pri svojih hčerah Mary in Sophie na 23001 Ivan Ave. |SMi ----------o------ soboto. Pred tremi meseci mu je francoskega diplomatskega zastopnika in ga vrgla v zapor, več umjla mati. NEW YORK. — V Brooklynu je 8. nov. naglo umrla Antonija Med sv. mašo so pele gojenke Porenta, rojena Prudič, stara 57 sester frančiškank. (Ta red je imel svojo redovno hišo tudi na Mirju v Ljubljani, katero so pa komunisti zaplenili). Tudi sestre tega reda so izrekle našemu škofu prisrčno dobrodošlico. Po končani službi božji se je prevzvišeni z vsemi iskreno pomenkoval. Med tem ga je prišel pozdravit tudi župnik cerkve sv. Neže, v kateri je bila dolga leta slov. služba božja. CDtite na 1 Smoli let, doma iz Rakeka, v Ameriki državljanov. 41 let. Zapušča moža Franka in tri hčere — sin je padel v vojni. GIRARD, O. — V bolnišnici sv. Elizabete v Youngstownu je srečno prestal operacijo mladenič Anton Gregorc. Prebiva pri družini Mr. in Mrs. John Anži-ček, 27 Smithsonian St v Girar-du, kamor je despel pred nekaj meseci i« Evrope, želimo mu, da da bi kmalu popolnoma okreval. drugih pa je tudi obtožila vohunjenja ih jih izgnaja iz države. Zaprt je Andre Robineau, uradnik konzulata. Poljske oblasti so javile francoski vladi, da je Robineau priznal, da je vohunil in bo sojen pred poljskim sodiščem skupno z neznanim številom poljskih Razprava o novi ustanovi za begunce AMAN, JORDAN. — Jordanska vlada »e Zvezi Narodov, da je judovska vlada izgnala neznano število Arabcev iz izraelske države. Okoli 600 družin je pribežalo preko meje. Voditelji beguncev so izpovedali, da so policijske čete izraelske države obkolile cela naselja Arabcev in zahtevale, da morajo prebivalci takoj zapustiti naselja. Ljudje niso mogli vzeti s seboj nikakih svojih stvari. • • jj • LAKE SUCCESS. — Ekonomski odbor Zvezd Narodov je določil 48 milijonov dolarjev pomoči za arabske begunce, ki so morali zapustiti Palestino. Beguncev so doslej našteli 662,000. Lake Success. — Socijalni odbor Zvežeš Narodov razpravlja načrtu za novo ustanovo, ki naj prežame skrb za begunce poje pritažila pri tem, ko bo prenehala sedanja mednarodna begunska organizacija IRO. Načrt mora še priti pred plenum. Doslej je veliko nasprotij, ker so nekateri zastopniki mnenja naj bodo begunske pravice pridržane samo tistim, ki jih imajo po določbam IRO, drugi pa so mnenja, da morajo biti te pravice dovoljene vsem begunom. 1 nmnumra punovnre, november 22,1949 Ameriška Domovina (JAUK DEBEVEC. Editor) HIT Sl CMr Are. IHiHf )Oi Clerriud t Ohio ________Published dalij ezxoept Saturdays, Sundays ud Holidays____ Ameriško združevanje evropskih sil noče biti nasilno in mora potrpežljivo čakati, da se te tri sile nekako usoglasijo. Šele potem bo ostala svobodna Evropa hitro sledila. *♦♦«*««***>>n mnmm**iu*iti***«****nn*»****4 .*«» t USEDU NARODA Za Zed. držav« 18.50 na leto; mwtwhiihhhihhhiiiihwiI NOVEMBER m m nit m m ni sat >*345 678 9 10 11 iz 1314 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 272829 p za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh sa dežele Izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, ta 8 mesece $8.50. SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $6.00 lot 6 months; $8.00 for 8 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $8.50 for 8 months. filtered u weooilxlue metter Jenuary 6th ISOS, at the Post Olfloe st Cleveland, Ohio, under the Act čeprav mu ni prinašala iz vseh poedinih držav in narodnih gospodarstev enoten trg. Dežele, ki prejemajo pomoč po Marshallovem načrtu so mo- bogastva. Seveda je imel Kerže svoje križe in težave, med katerimi ni bila najmanjša ta, ma, da Amerika hoče, da se ta proces trgovskega in gospodarskega zedinjevanja dpvede čim prej do konca predno bo končala doba Marshallove pomoči. Obroki, ki jih ima dobiti Evropa v zadnjih dveh letih bodo vedno bolj trdo navezani in odvisni od tega kako so evropske države izpolnile ta predpogoj. Posebna skrb ameriške politike v Evropi je Nemčija. Amerika hoče preprečiti, da bi Nemčija sedaj zopet kakor po drugi svetovni vojni postala stalen nezadovoljnež v srcu Evrope in element nemira. Hoče preprečiti zlasti, da bi se Nemčija navezala na Rusijo in z njo zopet šla v politiko osvete, ki bi jo Moskva seveda izkoristila za svoje cilje v osvajanju zapadno-evropskih narodov in dežel. Zato Amerika podpira snovanje zapadno nemške države, zato se prizadeva, da bi jo čim preje spravila v družbo evropskih narodov kot kolikor toliko rednega člana, ki bi imel zavest, da je v tej družbi za nemški narod še najbolje, vsekakor bolje kot pa naslonitev na Sovjetsko Zvezo. Amerika je zato, da bi podprla zedinjevanje Evrope in imela vpliv v .restavraciji njene moči, pospeševala organizacijo skupne obrambne moči, skupnega obrambnega sveta za zapadno Evropo, v smeri te politike je severno-atlantski pakt, ki mu je dal učinkovito podporo evropski oborožitveni program. Največja ovira za to delo in te cilje je nesrečna evropska preteklost. Ta kaže kako so Nemci vselej ko so prišli do moči, postali nevarni vsem svojim sosedom, kako se niso zadovoljili samo z gospodarskimi uspehi, ampak jih vedno premagala sla osvajanja in gospodovnja nad tujimi narodi, češ da je Nemec človek ustvarjen za gospodarja, ki mu drugi manjvredni narodi morajo služiti. Posebno se nove nemške moči in nemškega vpliva boje Francozi, ki so v tem stoletju doživeli svojo domovino že dvakrat uničeno in ponižano po istih Nemcih, s katerimi naj bi sedaj sodelovali in celo bili vodilni zagovorniki tega sodelovanja. Ni jim zameriti, če se boje, da bodo Nemci kakor hitro bodo dobili priložnost polnega sodelovanja v gospodarstvu Evrope, zopet zagospodovali. So pridni in napredni vztrajni in sposobni. Imajo vse lastnosti, da se hitro dvignejo in uveljavijo. Niso pa še nikoli v novi zgodovini dokazali, da morejo in hočejo svojo moč in vpliv uporabljati v dobro svojih sosedov, v skupni blagor vseh ljudi, ki z njimi žive in na kakršenkoli način povežejo svojo usodo z njimi. Nezaupanje naprarn njim je torej upravičeno. Prav tako pa je tudi res in točno, da nezadovoljna Nemčija more zopet prej ali slej postati nesreča za Evropo in svet. Če bi Anglija mogla in hotela popolnoma sodelovati v zbiranju in urejevanju evropskih sil, bi bilo to delo mnogo hitreje in uspešneje. Ali Anglija ima v tem vprašanju deljeno srce. Del njenega interesa je navezan na kolonije, domi-nijone, na imperij, ki je posejan po celi zemeljski obli in le drugi del angleških interesov je z Evropo. Anglia ne more sodelovati v organiziranju enotne evropske denarne veljave, ker je vezana na sfero šterlinga. Anglija pa seveda tudi noče, da bi se evropske zadeve reševale brez nje. Nasprotno hoče biti vodilna tudi v evropskih stvareh in zadevah. Anglija, Francija in Nemčija pa so tri sile, ki bodo odločilne za neposreden razvoj razmer v zapadni Evropi. izrazil 6 kroničnem pomanjkanju sotrudnikov. Toda pogoje za obstanek je imel “čas” še vedno in če bi bil vzdržal še nekaj let, bi bil skoro gotovo dočakal tudi pritok sveže krvi. Tedaj pa je šel Kerže na obisk stari kraj ter ob tej priliki sklenil dogovor s skupino ljubljanskih literatov, da bi urejevali in polnili njegovo revijo. Kerže je mislil, da se bo s tem znebil dela pa skrbi zaradi so-trudnikov. Toda iznebil se je samo svoje revije. Komaj je namreč prispela prva v Ljub ljani urejena in tiskana številka, že je med naročniki na. stal upor. “To ni naš stari ‘čas’!” so odklonili prenovljeno revijo. “To je tuj časopis!” In vendar je bila literarna kvaliteta prenovljenega “časa” višja kakor pod Keržetom! Ampak Kerže je poznal našega človeka ih znal pisati zanj; (ljubljanski književniki pa najbrž niso niti vedeli, da obstoja kakšna razlika med njihovo domačo publiko in ameriškimi Slovenci, kje šele da bi znali pisati zanje. In to je pokopalo Keržetovo družinsko revijo “čas.” Starokrajski duh in starokrajski načini, stili in tehnika niso za naše ljudi. Urednik, ki tega pravila ne vpošte-va, prej ali slej zabrede v ne-prilike. * * * Najnovejša številka Adamičevega trobilca “T&T” razklada na dolgo in široko, kako je Od uprave tržaškega tednika Demokracija sem prejel pismo, ki pravi med drugim: ‘Veseli nas Vaša' pohvala vsebini in urejevanju našega lista. Saj to je za nas veliko moralno zadoščenje. Pogoji našega dela tu so vse prej kot lahki. Boriti se moramo na desno in levo proti našim nasprotnikom, kateri nam ne malo kljubujejo, da ohranimo na tem koščku slovenske zemlje našo besedo in narodno misel, katero so Titovci z njihovo ideologijo in propagando še bolj zrahljali kot pe je bila poprej. Boriti se moramo s finančnimi težavami, ker naše gibanje je podprto samo od tiste peščice Slovencev, ki se je še tu ohranila na svojih ekonomskih' položajih in ki se zaveda svoje stil komunizem, ker so ga v Moskvi prepričali, da temelji na goli laži, ostudni prevari, brezobzirnem nasilju in absolutnem tiranstvu. Samo nepoboljšljiv tepec bo verjel, da je mogoče, da bi se kdo — kdor koli — mogel naučiti v takšni šoli česa dobrega in poštenega! • • * Proletarec z dne 9. novembra precej na dolgo razpravlja o Mirku Kuhlju, “bojsu iz Klivlonta,” krasnemu Janku, ongavi Žoski in kar je še teh navdušenih Titovih fantov in deklet v ti naši zagamani in frdamani kapitalistični Ameriki, ki hodijo tja ogledovat komunistični raj v najpristnejši marksistično-leninistični obliki, ne da bi hoteli storiti sebi in svojim bližnjim na ti strani Velike luže veliko uslugo in za zmeraj ostati v blaženi bližini hostarskega maršala. Pa je uredniku Zaitzu ušlo tudi tole priznanje: “Pisec te kolone (Frank Zaitz) je bi! v starem kraju s svojo ženo 1. 1938. Potoval je mnogo po raznih deželah in imel o svojih vtisih in skušhjah potopu, na katerega je še sedaj ponosen.” (Jaz podčrtal.) “Kako dolgo nam že pripoveduješ,” me je pobaral sosed Miha, ko sva prebirala Zajčeve pritožbe, “da Zaitz zabavlja nad svojimi tovariši samo zato, ker njega ne povabijo na ogled Titovine, ki je najboljši žurnalist in potopisec, kar jih je rodila slovenska majka. Pa saj je vse eno, kako dolgo. Kar šteje, je to, da je zdaj on sam priznal črno na belem, da si ga do pičice pogruntal.” Javna zahvala EDWAR6 J. KOVAČIČ Tem potom želim izreči iskreno zahvlo vsem državljanom 23. varde za njih zaupanje, ker so me pri volitvah 8. nov. zopet izvolili za svojega zastopnika v mestnem odboru. Zlasti se želim prav toplo zahvaliti vsem onim, ki so delovali v moj prilog tekom Volivne kampanje. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala! Edward J. Kovačič, councilman 23. varde. da, ženpki zbor SKVD "Čebelice” iz Zaragoze, in solisti. Tuji povabljenci so bili s prireditvijo zelo zadovoljni. Dan pred odhodom gostov iz Madrida se je vršil v Cole-gio Santiago apostol poslovilni večer, na katerega so bili povabljeni direktor kolegija, slovaški poslanik dr. Jože Ci-eker in zastopniki narodnost- ‘ nih skupin iz istega kolegija, katerem živi tudi večina slovenskih visokošolcev v Madridu. V svojih nagovorih so posamezni zastopniki, in predvsem g. direktor, pozdravili naše delo na tem tečaju in izrazili željo za čimprejšnjo osvoboditev slovenskega naroda. Na tem večeru se je tudi porodila misel, da bi se vršil prihodnje leto v Madridu Slovanski kongres, po zgledu nekdanjih kongresov Slaviae Catholicae. Teden dni pozneje so izšla poročila o našem tečaju v madridskem dnevniku “YA” in, v reviji “Ecelesia.” V radio Na-cional de Espana pa so oddajali kratek intervju o našem tečaju in Slovencih po svetu. V isti številki se Zaitz tudi na dolgo in široko razpiše o hrvaškem kominformcu Geor-u S. Wuchinichu, ga precej korenito secira, potem pa napravi tale poklon glavnemu voditelju slovenskih klerikalcev v malo. zdaleka kos italijanskim kolegom, kateri imajo danes kot poprej vse gospodarstvo Trsta svojih rokah. Zato pa nam je potrebna in dobrodošla vsaka i moralna i finančna pomoč od kjerkoli. Nam je na tem, da se povežemo z našimi izseljenci po svetu, ker hočemo povedati vsem, kakšne naloge smo si zadali in kaj. hočemo doseči. Mi vsi smo trdno prepričani, da bo napočil čas, ko bo zopet svobodna naša domovina in se moramo na to že danes pripravljati in postavljati temelje naše bodočnosti.” Rojakom, ki se zanimajo za naš živelj v Trstu in na Primorskem, ponovno priporočam “Demokracijo” kot zelo informativen in izvrstno urejevan časopis. Naročnina je dva dolarja na leto. Naročila pošljite na nasloy; Uprava Demokracije, trst, via S. Anastasie 1-c, Free Territory of Trieste. List vrši važno narodno nalogo in zasluži vso našo oporo. • * * Naši sopotniški kapitani kakor Mirko Kuhelj, krampač Garden, Fred Vider, Frank Za-jac in “bojs iz Klivlonta” (Milan Medvešek) z lawndalskih ozar pa krasni Janko in urednik zarjavele device, ki si ne dajo dopovedati, da ni kremeljski rdeči fašizem, iz čigar šole prihaja tudi Tito, nič boljši od Hitlerjevega nacizma (ali Francovega črnega fašiz-Lojz iz Blata vandral po Tito-jma), bi morali preštudirati čla-vini kot češčen mili gost hostar-1 nek slavnega italijanskega pi-skega maršala in kako so ga!satelja in levičarskega politika Tito in Kardelj, Kidrič in Ran-jlgnazia Silona v novemberski kovič (Ozna) sprejeli kot ene- j izdaji revije Harper’s, če jim ga svojih najožjih zaupnih so-j skušnje, ki jih je imel on s kre-delavcev ali nekaj zelo podob- i meljskih proletarskim fašiz-nega. S Titom je imel mnogo mom, ne odpro oči, pot^n so dolgih sestankov, na katerih i res nepreklicno izgubljeni in j mu je mož baje odkril vse svo- frdamani! Silone, ki je po ekonomsko niso niti Miha Krek pri Ameriški Domo^ vini, v katero piše, se lahko Wuchinichu smeje. Kajti v svojih napadih na ‘Tituševo’ Juoslavijo in na Tita je veliko sposobnejši kot pa George S. Wuchinich in njegov Narodni Glasnik; Pa ne, da bi se Zaitz v svoji silni zagrenjenosti skušal na smrt zameriti Titovi bandi, upajoč, da bi ga to avtomatično opralo madeža sopotništva in mu razvezalo roke? O svoji vlogi v boju med titovci in kominformci pa pravi Zhitz tole: “Proletarec se je v vsej tej borbi držal doslednosti in svojega starega pravila, da je to list za misleče, razumne čitatelje, ne pa kak propagandni list za to ali ono ‘kliko’.” Kakor je videti, je mož vzlic vsem križem in težavam ohranil svoj smisel za humor. Peter Kopriva. ------o------ Glas iz Španije Valencia.—Cenjenemu uredništvu poklon in prisrčna zahvala za naklonjenost in redno dostavo priljubljene “Ameriške Domovine,” ki je močna uteha v teh dneh bridke begunske preiskušnje. S 1. novembrom 1949 me bodo prestavili iz di-sedanjega naslova in zato prosim cenjeno upravo lista, da mi prekinete pošiljati list na stari naslov toliko časa, da bom mogel poslati novi naslov. Dobri Bog naj blagoslavlja delavce in delo “Ameriške Do- Drugi študijsko-ideološki tečaj ZSKV v Madridu Madrid, Španija. — Zveza Slovenskih Katoliških Visokošolcev (ZSKV) je letos v avgustu, od 7. do 15., priredila svoj drugi ištudijsko-ide-ološki tečaj. Udeležili so se ga člani ZSKV, ki živijo v Barceloni, Zaragozi in Madridu. Poleg njih so tečaju prisostvovali slovenski gg. duhovniki, ki živijo po raznih mestih Španije in dva gosta iz Belgije. Program tečaja je obsegal tri dele. Predavanje ideološke vsebine: Evharistično življenje katoliškega visokošolca, Katoliško gibanje med Slovenci,. Načrtna okrepitev in poglobitev katolicizma na Slovenskem; narodna vprašanja: In-teligent med narodom, organizacija slovenske emigracijske aktivnosti, Problem žene v sodobnem slovenskem svetu; organizacijska vprašanja: Član in organizacija, Temelji stanovskih organizacij, in Delo v stanovskih krožkih. Predavali so gg. duhovniki in pa člani ZSKV. Vsak dan se je pričel s skupno sveto mašo v Colegio Santiago. Dopoldne sta bili na spo redu dve predavanji, pred prvim kratka duhovna misel meditacijo. Popoldneve pa so gostje izrabili za ogled zanimivosti Madrida: slavni muzej Museo del Prado, novo univerzitetno četrt Ciudad UniVersi-taria, najvišji znanstveni za vod Španije Consejo de Inve-stigaciones Cientificas, najlepšo madridsko cerkev San Francisco el Grande in Retiro, največji madridski park. — Na povabilo Slovenca> profesorja filozofije v Seminario de San-te Tomas na Fuencarralu pri Madridu, so si udeleženci tečaja ogledali tamošnji moderni salezijanski zavod za vzgojo zapuščenih otrok. Bili so prijazno sprejeti, skromno po-oščeni in prijetno iznenadeni, ko jim je zbor seminaristov zapel v slovenščini: “Adijo, pa. zdrava ostani!” Na Guadar-rami, približno 70 km oddalje- Škof Dr. Rožman v Argentini (Nadaljevanje a 1. strani) Ljubljanski škof v Lanusu želja vseh Slovencev, ki upajo, da si bodo nekoč postavil; svoje hišice v Lanusu, je bila, da bi naš slovenski škof blagoslovil njihova stavbišča. Z veseljem se je prevzvišeni odzval temu povabilu in je pohitel v petek, 14. oktobra proti večeru na kupljeno zemljišče v Lamus ter opravil blagoslovni obred v navzočnosti Odbora za nakup tega zemljišča. Nato je bil prevzvišeni s svojim spremstvom na večerji pri Hladnikovih, katerih dom stoji v neposredni bližini. Med imigranti Po slavnostni pozdravni akademiji v čast prihoda škofa g. dr. Rožmana v Argentino v dvo"-rani El Salvador v ulici Callao, se je prevzvišeni v spremstvu č. g. Julija Slapšaka, Janeza Hladnika in g. Oreharja kljub že pozni uri pripeljal na obisk slovenskim družinam fantom ter dekletom, ki stanujejo v veliki hiši, katero ima v najemu Društvo Slovencev. Visokega obiska so bili stanovalci te hiše izredno veseli. Vsi 30 se zbrali na vrtu, kjer je pre-vzviženemu izrekel najprej dobrodošlico upravnik hiše g. Matevž Železnikar, v imenu mladih fantičev so pa stopili pred svojega nadpastirja Krošljev Bojan, Mihljev Jožek in Poglaje-nov Gustl. Izročili so mu šopek nageljnov in izrazili svoje veselje nad njegovim obiskom s priložnostno pesmico. Prevzvišeni se je nato pogovarjal z vsemi stanovalci te hiše, 3e zanimal za vsakega posebej in si nato ogledal skoro vsa stanovanja in prostran vrt. Kakor povsod, so bili "tudi tu njegove največje pozornosti deležni otroci. Z,njimi se je tako prisrčno pogovarjal, kakor se zna samo on, tako, da je imel ob sebi stalno njihovo družbo. V veliko čast so si šteli stanovalci te hiše, da so lahko prevz-višenega pridržali tudi na večerji, med katero ga je z lepim govorom pozdravil še g. dr. Kačar. Tudi najmlajše deklice niso hoj, tele zaostati za starejšimi in so za škofovo večerjo doprinesle tudi “svoj delež.” Po rajalnem nastopu mladih kuharic je najmlajša med njimi — Terezija Marnova — podarila prevzviše-nemui torto. Naš vladika se je deklicam zahvalil za njihov trud veda vse te podatke porabil v svoji knjigi “Tito,” katero piše. Kako zanesljivi in točni bodo ti podatki daje slutiti nje-ova trditev, da se ni Tito šolal nom 'Fontamara (ki je izhajal ( Pozdrav in Bog z Vami! 1. 1931 tudi v mariborski socia- A. Stanonik, nem pogorju od Madrida, ka movine,” da bo žela bogate sa-|morso se podali na kratek iz-dove med katoliškim sloven-; jet, so se naužili Svežega gorskim življem dragih rojakov viškega zraka in se ohladili od > tujini. Priporočam se upravij hude poletne madridske vro-, in jih’nagradil 3 tem, da je sam da mi tudi v bodoče, kakor hi- čine. razrezal torto, tako, da je zase :>o P°8lal naslov’ redn° H Tudi na letošnjem tečaju je j ^Sari! ditev “Slovenski večer,” pev- ce,” ki so se takoj^red njim pre-sko-recitacijski nastop pod ge- je skrivnosti. Adamič bo se- stal svetovno znan že z roma-j^-la Ameriško Domovino. bila centralna kulturna prire- pa razdelil med listični reviji Svoboda), razloži v svojem “Slovesu” (Farewell to Moscow), da je zapu- Colegio de Carcagente Španija. Mar Immaculada s]om “Spev rodni zemlji.” Na- (Valencia) pričale, da je J^la torta zelo dobra. .■•v' stopili so moški zbor in kv*J» T prijetnem razpoloženju je I tet SKVD “Danica” iz Madri-' prekmalu minil večer. r I ^ aorauBta noirovorž. november 22,1549 KANADSKA Ameriška Domovi ima Mi Ti 1 j urar AMERICAN IN SPIRIT FOMWN IN UMUAM ONLY 7a hin (ima m HAflladal ne, kjer ne bi dvakrat rekel da predstavljal, ko sva stopala " ™P MilO 511 pogledal 1,1 g, ngje}, Tako sem se tudi v Kanado (Nadaljevanje) Ustaviti bi bili morali na Številki 1007, pa smo vozili mimo in kar naenkrat je bila manjša Številka. Vozniku sem ukazal, riaj obrne nazaj in zopet emo zašeli od kraja. Vsi smo natančno pazili, pa smo imeli zopet prav tako srečo. Tam, kjer j g bil tisti obširni vrt in vse polno majhnih hiš v njem, je bila nekje zameštrana naša številka. Tisto ne bo bolnišnica, ker ni nikjer nobenega napisa, pa tudi nobene številke. Ampak tam nekje mora biti, ker smo našli vse številke, samo tisto pravo ne. Parkrat smo vozili gor in dol in v tretje sem skočil iz avta, pa vprašal nekega moškega: “Oprostite, ali vam je morda znano, kje je tukaj Ontario bolnišnica?” Moški izrnaje z glavo in pove, da ni še nikoli slišal o taki stvari. To mi je še bolj potrdilo sumnjo, da tisti ogromni kompleks, ki je vsaj tri mestne bloke dolg in z številnimi poslopji med raznim drevjem — ne bo bolnišnica. Mora biti kje druigje. Ampak kje, če smio pa na 'pravi, tasti in je vse prav, samo prave številke ne moremo najti. Moje cenjeno tovamtvo mi je svetovalo, naj bi se peljali do: mestne hiše, če jo imajo v 1 že povedali, kje jš tista bolnišnica. “Nak,” je svetoval mali, ki bo dama imel, “ata naj nikar ne spraSuje kar na cesti po bolnišnici, ker bi ljudje mislili, da mu je kaj napek in da sam sili na operacijo ali kaj jaz oglasil in razodel visoko cenjeni ekspediciji svoj iznajdljiv načrt: “Poslušajte me, ljudje, če tae čte! Tamle skozi vhod bomo zapeljali in dalje v park. 3aj vem, da tisto ni bolnišnica, pa vemldar ne bo napek, če se prepričamo, da res ni. Kaj pa, če je, vas vprašam?” “Nas ni treba nič vpraševati, ker smo prav takrat prišli sem kot si ti,” mi je hitro oponesla Micka. "Katerega naj jim pa damo, ako bodo mislili, da smo koga pripeljali v bolnišnico?” bi rad vedel Jimmy. Micko v poslopje na ofic. “Kmalu iP(ridita nazaj!” je klical za nama Jimmy, ki se je menda bal, da naju bodo pridržali v bolnišnici. Zavpil sem mu nazaj, naj ne vpije tukaj, ki mora biti lepo tiho. “Sur, ti se pa smeš dreti na vse pre-tege,” mi očita Micka. "Daj no, da te bodo res vzeli na preiskavo, ki se tako obnašaš.” ----------------o------- “Bomo pa kar tebe,” sem ga naglo ustavil radi njegovega dolgega jezika. "Joj, mene že ne!” 'je zavpil ves prestrašen. "Nič se ne boj, nič,” ga je potolažila Micka, katere se je bil naglo oklenil, ker ni prav vedel, če mislim zares, šli mislim za špas, pa ki sem bil ravno nekaj nataknjen zastran dolgega iskanja bolnišnice. Naš voznik je zapeljal avto po peščeni poti v prijetno senco. Naročil sem mu ,naj kar vozi, da bomo naleteli na koga, ki ga bomo vprašali, kje da smo. Bom že takega vpregi, iki bo izgledal kot normalne civilist, ne pa kak tak, ki jim je ušel iz rok in, išče, kje bi najhitreje prišel na varno. “Tista dva možaka Ugledata, kot bi bila pri dobrem zdravju. Ustavi, Eddie,” mu rečem, ko se bomo srečali. Vtaknem glavo skozi okno avta in na vse mile viže prijazno vprašam tujca, če nam moreta povedati, kje da smo. “To je Ontario bolnišnica,” Vtisi iz Toronta Najpiistnejši sq vedno prid vtisi. (Francoski pregovor). Toronto, novembra 1949. štirje meseci so, kar sem se ločil od skalnih gora čudovite British Columbije. Yoho National Park, Banf National Park »ob pacifiški železnici ter Jasper in njegovo'skalno in živalsko kraljestvo ob C.N.R.-u! Gore, vršaci, strmine, prepadi, ledeniki! živozelena jezera z žametnimi obalami, temni bar-žun ogromnih gozdov, mrzla, divja — skoro surova arhitek-tonika nebotičnih pečin, skakljanje, žuborenje, vrtinčenje in pršenje voda v studencih, potokih in kanjonih, — divji vrisk drvečega Vlaka — vse to te pogrezne v neko čudno razpoloženje. Vsa skalnata fantastika, ki jo človek vidi skozi okno, ves bogati barok poletnega neba, podobnega. Za bolnišnico se,je eden prijazno povedal, ob- lega. m ooimsmcu se,a* ---» -----’ ne sme javno in naglas spraše-lenem pa nas zvedavo ogledovati.’’ Pohvalil sem ga in sam | val po vrsti, da bi uganil, ka-sebi čestital, da sem prav tega izbral, da bo doma imel, ki je tako odprte glavice. Micka je tudi prišla s pripravnim predlogom, enčeš: “Kar tukajle stojmo z avtom in ne rečem dvakrat, da se ne bi mimo nas pripeljala iskana bolnišnica. Pa ne samo to, ampak skozi o-kno bo gledala Dolenčeva Anica in nam vpila: No, ali ste res prišli v Kanado, pa ki so vsi rekli, da vas ne bo!” Tudi Micka je -bila deležna primerna ipohvale za pripravno sugestijo. Ampak jaz sem se pa Spomnil na ribniškega Urbana ,ki je iskal konja in ga je povsod iskal, samo tam terega vlečemo v špital. Vprašal sem še, v katerem poslopju se nahaja urad in tudi to smo takoj zvedeli. Vozimo po vijugastih potih, da pridemo do poslopja, kjer je bil glavni urad. Izpred tega poslopja smo videli daleč po vrtu ali parku in od tam dalje po jezeru. Zares mičen kraj, posebno za človeka, ki je zdrav, sem si mislil. Naša dekleta, ki so tukaj uslužbena, imajo lep dom. Ob prostih urah se šeta-jo po stezicah in ob gredicah, za roke se držijo in mislijo na svoje drage, kjer so že. Ako služba ni prenaporim, saj hi tako slabo zanje tukaj, sem si Kanadskim dopisnikom na znanje! Da ne bo v bodoče nobenega nesporazuma, »mo »e odločili, da ne bomo v bodoče priobčili nobenega dopisa iz Kanade, ako ne bo podpisan s pravim imenom in naslovom pi»ca. Kdor torej ne mara, da bi bilo njegovo ime priobčeno pod dopisom, naj ne pošilja, ker ne bo priobčeno. ,tl)H|Miiimiiii|iiimn«Miiiiiiiniimiiiiimun« NAZNANILO KANADSKIM SLOVENCEM! Vsem našim naročnikom po širni Ka-I naznanjamo da Je blagovolila pre-1 zastopstvo za Ameriško Domovino odlična Slovenka, gdč. Anica Do- Uredništvo. Dopisi in drago nadski naročniki, novi in stari, ,i pošiljajo naročnino za Ame- ,vino Ha njen naslov. Dopise, naslovov pa le nadalje na teriške Domovine, 6117 St. Cleveland 3 .Oblo, USA. innacije in nasvete, najsi kaj drugega se roja-lahko obrnejo na gdč. MISS ANICA DOLENC Ontario Hospital, 1007 Lakestore Road Now Toronto, Ontario, Canada vsa čudovitost, pi gočnost min}«, pa ga ne prevzamejo bi pozabil na Jalovec, na Triglav, na Vintgar — na ves čudoviti svet, ki je ostal daleč za gorami in morji, potopljen'in pogreznjen v rdeča, krvava obzorja. In oči pričnosame spreminjati mimo bežeči tuji svet v oblike, po katerih hrepeni duša: oglate, rogovilaste gore, v mehko oblast Dolenjske, zajetne cedre v prekmurske topole, mrzlo nadahnjenost pokrajine v toplo paleto primorskih obal. Kakih sto milj pred Calgary-jem se začenjajo gore počasi stapljati z ravnino. Naposled izgine tudi gričevje in vlak bobni skozi neskončno prerijo. Ob divji pesmi koles sem se spomnil na staro dobričino — kdo ga svoj čas ni poznal — na Peterlina - Petruško, slovenskega pesnika ih Ahasverja, ki je bil doma v Kamniku, v ljubljanskem Kolizeju, povsod in nikjer in ki je prepotoval in prehodil vso Evropo počez in po dolgem: od Pariza do Moskve, od Berlina do Soluna. Razven nekaj obleke, kopice knjig in zlatega srca ni imel ničesar. Neskončno je ljubil otroke, rujno kaplji^ in cesto, belo kot nevestin pajčolan, kakor jo je sam imenoval. “Strašno majčken je ves ta božji svet,” nam je svoj čas pripovedoval, sede na obcestnem kamnu. “Majhen v primeri z onita, ki ga nosi človek v svojem srcu. žal je tako malo lju- Narofnlkom v Kanadi! Knjigo "Črna maša” lahko naročit* pri Miss Anici Dolenc, 1007 Lakoshore Rd., New Toronto, Ontario. poljan ter podil temne suličaste oblake na zapad. Tokrat, ob žetvi, pa je bila prerija kakor odprt predal zlata. Nasičena rumenina pokrajine vzbudi v človeku spomin na zakladnice kraljev iz pravljic. V domišljiji sega roka po kiti zlatih las dekleta, ki ga je ljubil nekoč, pa je ostalo tamkaj daleč. Kolesna tokata me je zopet .spomnila na Petruško. Ej, Petruška, ej, bratec! Kako bi nam s§gal v jedke, nam ,beguncem, raztresenim po svetu! Koliko bratov bi našel med nami! Nasmejal bi se in nas potrepljal po ramah, čeprav je tebe kri in le nekoliko usoda — nas p% le usoda napotila po svetu. Vlak sef je ustavil. Tu smo! Pred kolodvorskim izhodom stoji kot mrzel, nepoznan svet — Toronto. če v Torontu ne bi bilo drevoredov, bi bilo to najbolj pusto mesto na svetu. Kostanji in platane skušajo poleti vsaj delno vsesati dim, ki leži nad mestom kot dušeč oblak, če opazuješ mesto z enega obobglnih nje in odprla vse možnosti za | Izcimili so se v neke vrste javno uspeh in napredovanje. To je korespondenco, kjer si dva do- dejstvo, mimo katerega ne smemo. stoletje iskanja! Zdi se mi, da ima oni puma trikrat prav, ko se ne zmeni za nič. Spomnil me je na karbonarja Silvia Pelicca, ki je vse svoje življenje upal na spreobrnjenje človeka, potisnjenega za jeklene rešetke vseh znamenitejših ječ proslu-le Avstroogrske. Spomnil me je na naš narod, ki za rdečimi rešetkami gnijoč upa na svobo-do — in še na vse one, ki svobodo bolj ljubijo ko denar, a a a Moj profesor je Toronto ocenil takole: To je mesto; ki vsebuje ravno toliko lepote, da ga ne moremo imenovati, da je grdo. Ni pa spet tako grdo, da bi tnu lahko rekli, da ni lepo. Ker je mož rojen v Torontu, bo že vedel. Torontčanom ne bi mogel odrekati prijaznosti, če vprašaš za neznano ulico, ti vljudno pojasnijo. Doživel sem, da me je vprašani celo peljal tri bloke daleč in mi pokazal poslopje, katerega sem iskal. Prebivalstvo je nadpovprečno dobro oblečeno in težko kod je videti zakrpanega človeka, raztrganega pa res še nisem opazil. Eleganca, ki jo srečuješ posebno ob sobotah — je po eni strani značilna za visoko raven kanadskega človeka, ki vrednosti predvsem zunanjost. Kanada čani sodijo človeka tudi zlasti po tem, koliko kdo ima. To je vrednotenje, katero je Evropa Značilno je, da prihaja velika večna slovenskih beguncev po o* pravljenem pogodbenem delu na farmah, po rudnikih, na železnicah in drugod v Toronto. Menda je sedaj v Torontu že več ko tristo beguncev. In še vedno prihajajo z vseh strani. Da nas je veliko, lahko ugotovi člo- pisujeta o stvareh, ki so za ve-čipo čitalcev popolnoma nerazumljive in nezanimive. Mislim, da je ogromno nerešenih problemov, ki kličejo pa razjasnitvi. Sto potreb v navodilo in pouk. če bi kdo cenil duševno raven naših novih naseljencev po tem, kar je včasih čitati pod kanadsko rubriko, bi nas potisnil tja, kjer so bili Slovenci za časa taborov, ko se je vek zlasti ob nedeljah pred polj- povzdigovalo v nebo vse, kar je sko cerkvijo, kjer je slovenska bilo slovensko pisanega. Naša služba božja. Zraven vsakdanjega dela, katerim si skoraj sleherni pošten Slovenec utira pot v boljše življenje in zraven verskih dolžnosti, je bila pri naših ljudeh še vedno navada, da so se udejstvovali tudi kulturno. Človek, ki je že pred letom dni vedel, da je v Torontu skupinica slovenskih beguncev, bi si predstavljal, da ga bo čez toliko časa, ko se bo tudi on naselil v tem mestu, pozdravila bohotna kulturna dejavnost. Temu pa ni natanko tako. Vtis, da slovenski begunci še vedno nimajo enotne kulturne ali sploh kakšne osrednje organizacije, ki bi družila vse nove naseljence slovenske krvi, ni zgrešen. 0 tem se človek lahko pouči kmalu po svojem prihodu. Dvoje krožkov je, ki družita del slovenskih beguncev v tem velikem mestu. Kakor so dobro poznana imena teh dveh društev, tako tudi ne velja kramljati o medsebojnih odnosih teh dveh organizacij, ki nekako tekmujeta, katera načela ?o bolj pravšna. Mimo tega je pa nujno potrebno omeniti dejstvo, da stoji vsaj dobra tretjina slo. venskih beguncev zunaj teh organizacij. Zanimivo je, da se ta tretjina vkljub živahnemu inteligenca oziroma polinteli-genca se je obdala z molčečno-stnim zidom, ne da (da se po Prešernovo izrazim) od sebe nobene fige in je kot taka največ kriva za take razmere. * • S ITTj Toronto je potopljen v čemerno sivino. Zima je pred vrati. Peta zima v tujini. Z veliko volja do dela in do življenja strmi naša emigracija v bodočnost. Premostiti bo morala se marsikatere težkoče, izbrisati usodne napake, ki ji krušijo skupnostno telo r— če bo hotela, da ohranimo izročila, za katera so se borili prejšnji rodovi in da ne utonemo v tujem morju! Božidar Lopata. Že davno prebolela. ji. Pri nas si snubljenju še vedno ne more V Windsor ju je zelo dobro • Windsor, Ont. — Ne vem, če še kdo drugi dela uredništvu toliko nadlege kot jaz. že spet sem se selil in zato prosim u-redništvo, da mi prične pošiljati list na moj novi naslov. Kajti te dni, ko sem se selil, nisem dobil ob času lista, pa mi je bilo zelo dolgčas. “Ameriška Domovina” kar poživi človeka, ki jo prebere. Vselej, ko pridem domov z dela, najprej pogledam na mizo, če je že časopis tam in seveda sem začel takoj brati ter nisem rao- rumen pas. > ra-e rar: na; človeku je toplo pri srcu, ko stopa po zrelem listju, se čudi nebeškemu soncu in toploti rdeče - rjavih barv. Pozabiš na tovarne, na 3troje, na delo — na vse. Tu je jesen, bohotna in rdeča ko mlado dekle. Severni veter je moj najljubši znanec v tem mestu — brije ti naravnost v obraz, dviga listje s tal, robanti med drevesnimi vo današnje Avstrije Žo vrednostno skalo. Kanadčan v tej dobi sijajno zasluži, dela je več kot v USA — pravijo, da je to zlata doba Kanade. Evropejcu nerazumljiv je kanadski način življenja, življenjski tempo čutiš ob vsakem koraku: v pripravi jedi, v govorjenju, na ulici, v uradu, pri delu. Okoli pojmov dollar, mo- krošnjami, stika po koteh in sili ney, picture-show, bottle, whis- na strehe in kar je najbolj važno — dim nosi tja nekam daleč, da sopeš sproščeno. ^ Z njim gredo temne misli, utrujenost, razočaranje — leden je in led prija vročemu čelu. Toronto ima vkljub svoji raz-tegnjenosti, enoličju arhitekture in javnih nasadov, nemira, nezdravosti podnebja — tudi 3Voje zanimivosti. Bil sem v čudovitem muzeju, v umetniških galerijah. Občudoval sem del mesta, kjer žive. bogataši in se zamislil nad bivališči siromakov. Bil sem v trgovskih hišah Eaton in Simpson, kjer si lahko kupiš vse razen podmornice. Ob vročih poletnih večerih sem rad zahajal v živalski vrt na vzhodni strani mesta. V nemirnem, izhoda iščočem koraku velikih mačk je neka sorodnost z beganjem današnjega čioveka. Nikdar še nisem videl, da bi nekdo tako dosledno in hladno ignoriral človeka, kot to počne krasni ky, funnes, good - time, baseball, nice giR se suče vse. Kanadčani se zde dobrohotno na-jvni in nimajo velikih potreb. Življenje se začne za Kanadčana v soboto in konča v nedeljo. Potem je jezen do srede — v četrtek se mu volja izboljša, ker »pet misli na soboto, čuden, materijalističen krogotek. Oni Kanadčani, ki so bili v zadnji vojni v Evropi, so povsem drugačni. To so ljudje našega kova, preizkušeni in zreli, edini, ki znajo ločiti starega emigranta od današnjega političnega begunca. Všeč pa so mi Kanadčani vsled tega, ker se Ime lističa je skrajno simpatiČ no in po naslovu bi bilo pričakovati, da res nekaj veže. A te vezi ni, kajti ta šapirografiran časopisič kroži menda izključno med njega izdajatelji. BUžqji primer solidarnosti narodove skupnosti lahko najdemo prav tukaj v Torontu pri četrtem jugoslovanskem narodu je bil ravno štrajk( ^ je delo pri Makedoncih, ki so si z zgledno medsebojno pomočjo zamogli ustvariti zavidljive eksistence in ohraniti narodno zavest. Zadnja tretjina slovenskih beguncev v Torontu in1 najbrž še marsikdo od organiziranih bi 'brez dvoma srčno pozdravil ustsanovitev nove, širokogrudne organizacije, v kateri bi se vsi počutili kot bratje in sestre (predvsem pa ljudje!), ne pa kakor sprti brodolomci političnih skupinic iz starega kraja. Mislim, da bi se vsega tega še posebno razveselili tisti slovenski, zlasti pa kmečki fantje, ki slovensko misel preveč spoštujejo, da bi jo žrtvovali agitator- strašno malo zanimajo za poli- jem, katerim služijo besede — tiko. Vsa politična dejavnost navadnega Kanadčana se prebudi nekaj tednov pred volitvami in konča, ko odda svoj glas. Rajši kramlja o svojih filmskih in športnih idolih, ki so po mojem mnenju človeštvu daleč manj škodljivi kot pa politiki, na vojno mu je tuja, politična di, ki poznajo ta zadnji 3vet, ki'puma za železno ogrado ome- se ga sploh zavedajo.” Tako in: njenega vrta. Za zdolgOčase-j nestrpnost nerazumljiva. Ev-drugače nam je pripovedoval,! n!m pogledom zaslutiš trpkost,; ropejec je zakopan v svoje mi pa smo se tepli za rožiče in brezbrižnost, otopelost in v.ča- jvade, v starodavna izročila, v piškote, katere je tako rad raz- sih skrit nemir dobe, katero ne- ^ tradicije. Kanada tradicije ne metaval med otroke. j kateri nalivajo “najkulturnej- pozna. Navade diktira Kanad- Ogromna rdeča krogla je po- še stoletje novega veka” — dobe,! čanom le življenjski tempo, časi tonila za zlati rob prerije, ki vsebuje temne simptome Tu-j Kanada'razven bojev z hrdijan-Cez čas je bilo videti le še škr- tankamonovilfi in Timurlenku- ei in gospodarske krize n' latno snopje svetlobe, ki se je vih čarov. “Humanizem” atom- živela večjih preizkušenj. ske ere, dobe umetnih zobovij, stoletje coca-cole in krvavo pobarvanih ženskih nohtov. Stoletje histeričnega iskanja novih družabnih oblik, idijotskegn za-nikavanja božjega bistva — počasi pojila z ostrim zelenilom večernega neba. Že poprej sem videl prerijo. Bilo je takrat v jeseni in leden veter je česal porujavelo travo, dvigal kratko, zrelo slamo s črnih žitnih do- ht ravno preizkušnje so ono, kar vtiska narodom pečat spoznanja in značaja. Kanada nas beguncev ni sprejela z nejevoljo. Dala nam bolj težko dobilo, a ko bo to poravnano, bo pa zopet dovolj dela za vse, vsaj upamo tako. Prav lepo pozdravlja vse znance in prijatelje Vaš naročnik Tone Skubic. “VEZ,” “NAROD” in “NAS” za pretvezo k ozkim, včasih celo osebnim ciljem. Se nekaj je, kar bo potrdil vsakdo, ki ima še nekaj smisla za lastno presojo. To so dopisi v našem osrednjem listu, politikuni in politikanti. Misel A. D. Marsikdo je po svojem prihodu čutil potrebo, da opiše svoje potovanje, zgode in nezgode pri delu in splošnem življenju. Take vrste dopisi imajo oz. naj bi imeli tudi kronološki len. Poznejši opazovalec bo lahko posnel sliko iz prvih dni življenja naše nove emigracije. Spočetka je bilo v teh dopisih veliko vedrine. Optimizem in volja sta kar sijala iz njih. Bilo jih je v resnici veselje čitati. Na žalost so postali pozneje dopisi le nekaka moda. Nobene potrebe po izpovedi ni več čuti- je delo, zopet omogočila življa ti v njih. Postali so zelo redki. ko prebiram “Ameriško Domovino,” se odtrgam od kanadskega življenja, čeprav ni slabo, a vseeno ni tako kot je bilo v naši lepi, Sloveniji. Tukaj v Windsorju je zelo lepo in tudi radi zaslužka mislim, da je to mesto, kjer se najbolje zasluži. Seveda sedaj, ko ZULICH INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH, amit Zavarovalnina vseh vret M vaše domove, avtomobil* In pohištvo, IVanhos till 1U1S NEFF HOAD Mi pripravimo ZDRAVILA xa Evropo MANDEL DRUG 1S702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio — VITAMIN®/ 4 1 I AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 22, 1949 sta sli nagonu POSLOVENIL VLAD, LEVSTIK Ko so v New Yorku polagali vogelni kamen za nebotičnik, kjer oo nastanjeno lajnv itvo U. N., so se te pomembne slavnosti udeHeMi tudi zastopniki ameriških Indijancev in sicer iz rodu Iroquois, katerih šest izmed njih vidimo na sliki v svojih slikovitih nošah. G. WHISKERS Dve sprednji nogi ata se mu bili možgane odkrite. Nekaj tre-zapletli v čeva. Pod ognjem, kinotkov si ni upal potipati z se je podvajal, sta prhnili krili roko, prepričan, da najde lu. še enkrat narazen ter se uma- knjo. Nato se jeosrčil, potihnili, da se z zagrizenim po- pal in zagledal svoje prste rde- vrneta vnovič. Šele četrtemu ukadronu se je če cd gostega potoka kri. In občutek nad tem pogledom je oeie temu ^ j- —------------. , ob četrtem obnovljenju napada bil tako silen, da je padel v vendar že enkrat posrečilo prodreti med pfuske vrste. Prosper je vihtel sabljo in bil po pikelhavbah in temnih uniformah, ki jih je videl skozi nekakšno meglo. Tekla je kri; zapazil je, da Zefir krvavi iz gobca, in ej menil sam pri sebi, da od tega, ker je grizel po s o vražnikovih vrstah. Šum okrog njega je prihajal takšen, da ni slišal več niti lastnega upitja, dasi se mu je trgalo grlo od tuljenja, ki je moralo prihajati iz njega. Toda za prvo prusko vrsto je bila druga, nato zopet ena in še ena. Junaštvo je ostajalo brezupešno, globoke trume ljudi so bile kakor visoka trava, v kateri so' izginjali konji in jezdeči. Najsi so kosci še tako kosili, zmanjkalo je vendar ni. Streljanje je grmelo s tako silo od ■ moža v mdža, da so se užigale uniforme. Vse je padalo. Bilo je poginjanje med bajoneti sredi prebodenih teles in razklanih glav. Usojeno je bilo, da puste polki dve tretjini svojega moštva na bojišču; od tega slovitega naskoka je preostala zgolj slavna blaznost, da so ga poskusili. Maurice in Jean, ki sta zasledovala Junaški galop ška-dronbv, sta srdito vzk^ikhll^: ‘*3trela božja! Saj nt{»ne pomaga biti hrabremi.!?’ In izstreljavala jn a^pji Chassepotki, čepeča J»l,g#ljii-čjem malega griča, k^Jt sta: se nahajala kot strelca. ‘Tudi Rochas je bil pobral nejjts puško in pričel streljati. Talija Ifly-ska planota je bila $gj pač docela izgubljena; pruske čete so se od vseh strani razsipale nanjo. Ura je utegnila biti dve, združenje se je bilo naposled izvršilo. V. armadni zbor je dosegel gardo; da sta sklenila obroč. Jeana je nagloma vrglo vznak. “Jo že imam,” je zajecljal. Padlo mu je bilo po vrhu glave kakor silen udarec s kladivom, in čepica mu je odletela ter raztrgana obležala na njegovim hrbtom. Najprej je menil, d° loin čoninio odnrtn in omedlevico. V tem trenotku je dal Rochas povelje za umikanje. Neka pruska kompanija je bila le še dve do tristo metrov daleč od njih; pretila je nevarnost, da jih ujame. “Ne spešite preveč, obračajte se in streljajte ... Tam spodaj, Iza tistim nizkim zidom, se zberemo.” Maurice je obupaval. “Gospod poročnik, saj vendar ne pustimo svojega korporala tu?” “Kaj hočete storiti, če je po njem?” “Ne, ne! Saj še diha . Odnesimo ga!’’ Rochas je skomizgnil, kakor bi hotel reči, da ne gre, motiti se z vsakomer, ki pade. Na bojišču ranjenci ne štejejo več. Takrat se je Maurice obrni] k Pache-u in Lapoulle-u ter zaprosil; “Dajta, pomagajta mi! Jaz sem preslab.” Nista ga poslušala, ker ga ni-slišala v prerazdraženem sebeohrane. 2e sta se kolenih in se izgub-zidu. Pru-jedva še sto metrov daleč. Maurice je jokaje od jeze sam z onesveščenim Jea-; objel ga je z rokami ter ga hotel odnesti.. A bil je zares preslab, šibek in upehan od trudnosti in strahu. Opotekel se je in padel s svojim bremenom. Ko bi bil videl vsaj kakega nasilca! Z blodečimi očmi je iskal naokrog; zdelo se mu je, da jih vidi med ležečimi, zato jih je vabil s širokimi vz-mahi. Nihče ni prišel. Zbral je svoje poslednje moči, prijel Jeana iiznova, in posrečilo se mu je priti trideset korakov daleč; takrat je poleg njiju počila granata, in bilo mu je, ka-,kor da je pri kraju tudi z njim, "jn da umre na truplu svojega tovariša. Maurice j,e počasi vstal. Otipal se je; ničesar ni 'bilo, niti praske. Zakaj ni bežal? Se je bilo časa, s par skoki je mogel doseči nizki zid, kar je po menilo rešitev. Strah se je vrnil in iga storil norega. Že je bil skočil v beg, ko so ga mahoma ustavile vezi, silnejše od smrti. Vse njegovo lastno telo bi bilo krvavelo od tega; bra-tovstvo, ki je bilo vzrastlo med njim in med tem kmetom, je segalo do notranjosti njegovega bitja, tik do korenine življenja samega. Izviralo je nemara izza prvih dni sveta; saj se je zdelo, da je na zemlji le še dvoje ljudi, izmed katerih se ta ne more odreči onemu, ne da se obenem odreče sebi. Če ne bi bil Maurice uro poprej pojedel svojega kruha pod dežjem granat, ne bi bil nikdar našel moči, da stori, kar je storil zdaj. Sicer pa se kasneje sam ni mogel dobro spomniti. Najbrž si je bil naložil Jeana na rame in se vlekel z njim naprej, pobiraje se pač dvajsetkrat iznova, med strnišči in grmičjem, kjer se je spotikal nad slehernim kamnom in vedno zopet vstajal. Nepremagljiva sila volje ga je držala po-koncu — odpornost, ki bi mu bila dala makar moč prenašati gore. Za nizkim zidom je našel Rochasa in tistih par mož njegovega oddelka; venomer, so streljali ter branili Zastavo, ki jo je držal podporočnik pod pazduho. 1 (Dalje prihodnjič) Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bande In mamke. Operacija m televiziji. — Dr. George W. Panen, glavni zdra/vnik za operacije v Boston mestni bolnišnici operira med tem, ko je nad njim televizijski aparat, ki jasno prenaša na platno vsak njegov gib za stotine zdravnikov, ki opazujejo potek operacije na platnu v drugi sobi. Čuden jež —Glej, Mihec, kaj leze pod mizo. To je kaktus, ki zna hoditi. HALI OGLASI Sobo išče Išče se soba pri mirni družini. Naslov ali telefon je pustiti v uradu tega lista. —(230) ČE KUPUJETE ALI PRODAJATE zemljišče ali trgovino, se zglasite prt nas TUovec Realty Realtor 1366 Marquette Rd. ENdciott 4936 (Tue.—X) Iščeta stanovanje Mlad zakonski par želi dobiti stanovanje 3 ali 4 neopremljene sobe. Kdor ima kaj naj pokliče po 6. uri popoldne EX 6029. (229) Hiša naprodaj V Mentorju blizu Lake Shore Blvd. in Mentor Harbor je naprodaj nova hiša, ki ima 4 in pol sobe spodaj, sobe zgorej; je stala $10,600; jo žrtvuje vdova zdaj za $9,200, če se kmalu proda. Za pojasnila pokličite Dl 2925 v Clevelandu. i—(231) Thomas Flower Shop CVETLICE za voe prilik« Šopke in cvetlice lahko brzojavimo na vse kraje Andy, Albin in Fged Thomas (Tomc), lastniki 15800 Waterloo Rd.—IV 3200 JUTRO BREZ SOftCA , (IVAN JONTEZ) je naslov novemu, nadvse zanimivemu izvirnemu romanu, ki izide v začetku decembra. % ROMAN OPISUJE LJUBEZEN DVEH MLADIH LJUDI, MILANA IN OLGE IN NJUN BOJ ZA SVOBODO IN LEPŠE ŽIVLJENJE. "Napeto dejanje . . . romantična ljubezen dramatični zapletljaji . . . pretresljiv finale! Krasno vezana knjiga z lepo, pomenljivo umetniškb sliko na platnicah, ki je sama vredna cene knjige. ZELO PRIMERNO DARILO ZA PRAZNIKE!.{i; • Cena $3.00 — Po peiti $3.25 —V Kanado po poiti $3.50 i. Denar je ppa)ati(*;nfropjlom( ,, ■ • ’ ' . r V.-!• . ■ P. KNJIGO LAHKO NAROČITE ŽE ZDAJ PRI ( ■% AMERIŠKI DOMOVINI ,, , Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki. ... Posluje že 56. leto Članstvo 42,000 , Premoženje nad $7,500,000 Solventnost K.'S. K. Jednote znaia 126.94% Os bočeč dobre seH In irojtal dmta. amrsi n tet natoUII. Mini In nnasotrentnl »odporni ensbJneUi KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JKDNOTl kj« h isnnjed n nrtnls*. fl«n» nottodbe. • »otoclje. botaml in eoeuwdaeK. K. S. K. JKDNOTA »prejem* motke m tonike oil*. do *a lemi otroke oa tekal pe rujetra In de Id. M* nod stoje okrUIe. i K. S. K. JKDNOTA ledu* eajmoderoelte tlele eerWlksle tedanje dobe od SIM M d* #NMt K. 8. K. JKDNOTA Je or»t» ne« rdeelnelrsl. CobenJn Use *U čl*nice le nesoče«, ta bocMe Mlollibe eedeerne orgmtanclje. n* tend! n ta nrlateet takoj. Z* poJ**nlla e ■starotnnje ta t» tte drnce podrobno*!! w dMrnfta ■» mdnike In tndtiW Viknilb to"** C g. K. »H w w$t GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Rabite postrežbe? ZADOVOLJI boste, če se obrnete n« tvrdko: AUGUST HOLLANDER 6419 St. Clair Ave. Tel. HE. 4148 Cleveland 3, Ohio ( POŠILJAMO denar v Jugoslavijo, Trst, Italijo in v VBe druge države. Vsaka pošiljatev je zajamčena. PRODAJAMO < karte za prekomorske kraje in nazaj po originalnih cenah. AMERICAN EXPRESS travel čeke in denarne nakaznice za vporabo v naših državah. ZABOJE za pošiljanje blaga ali živil v staro domovino. Če želite, nabavi tudi določeno blago za v pakete tvrdka sama. PREVZEMAMO zavitke od rojakov in iste točno od-premljamo na naslovnike. SPREJEMAMO naročila za moko in druge že pripravljene zavitke kakor tudi za streptomycin za Jugoslavijo, Avstrijo, Italijo, Nemčijo in druge države. POMAGAMO pri nabavi POTNIŠKIH DOKUMENTOV; nudimo pomoč potnikom. SODELUJEMO pri ureditvi raznih starokrajskih in tudi BEGUNSKIH zadev. OPRAVLJAMO NOTARSKE posle. Rojaki v Kanadi tudi lahko pošljejo denarna in druga naročila potom naše tvrdke. Za nadaljna pojasnila PIŠITE, PRIDITE, KLIČITE zanesljivo in dobro znano tvrdko A. HOLLANDER MARY A. SVETEK riff2? KE 3177 478 E. 152 St. : KRASNI, SPOŠTLJIVI POGREBI PO XMERI^CENAH . Ambulančna postrežba floč iS dm NOTARY PUBLIC -AND THE WORST IS YET TO COME -in najhujše šele pride Joliet, I1L