Št./№ 6-7 Junij/Giugno - Julij/Luglio '97 letnik/anno VII NAREDIMO KAJ TUDI ZA SVOJO DUŠO... Prireditve in dogodki, s katerimi je bilo preplavljeno naše "tromestje" (Piran-Portorož-Lucija) letošnjo pomlad, se bodo še intenzivneje vrstili tudi v poletje. Vendar se pravzaprav pri nas ves čas kaj dogaja: seminarji, srečanja, filmski festivali, obiski tujih in domačih političnih osebnosti... Še zdaleč nismo, niti pozimi, kakšna zaspana provinca. Drugo je, koliko smo domačini (razen po delovni dolžnosti) v vse to vpeti, koliko z vsem dogajanjem okoli nas zaživimo... Kolikor pa smo le "zraven", ima največ zaslug portoroški Avditorij, ki praznuje te dni svojo srebrno obletnico. In kot se za takšno kulturno ustanovo spodobi, jo bo primerno praznovala - s premiero Straussove operete Cigan baron, "ki jo bodo izvedli člani Opere in baleta iz Ljubljane. Ne dvomimo, da bo praznovanje ob operetnih melodijah veličastno. Bolj pa se nam zdi pomembno poudariti, da je dosedanja direktorica Avditorija, gospa Fanči Kuhar, ob svojem odhajanju v pokoj z direktorjem ljubljanske Opere podpisala listino o dolgoročnem sodelovanju, ki obeta, da se bo poletna sezona opernih predstav vsako leto začela v Portorožu. Upamo, da je to res vsaj zametek bodočega tretjega kulturnega središča, vsaj tistega za poleti, kjer bi se v morda bolj lahkotnem, sproščenem vzdušju srečevali slovenski kulturni ustvarjalci in tudi njihove ustanove. Pomislite: Portorož slovensko poletno umetniško središče kot na primer Dubrovnik za Hrvate ali za Makedonce Ohrid! A kako na takšno fantastično možnost razvoja gledajo domačini - tu mislimo na tiste, ki so v turizmu ključni, ki o njem odločajo, ki dajejo denar? Nedavne predstavitve letošnjih Avditorijevih prireditev Kulturno poletje 1997 se je iz vrst turističnega gospodarstva udeležil le en (!) samcat predstavnik (iz Casinoja). Ni najbolj obetajoče, mar ne!? Kajti vse te predstave, ki jih pripravljajo v Avditoriju, so namenjene - sicer tudi domačinom - a najbolj turistom... Turistični delavci pa bi morali vsaj okvirno vedeti, kaj Avditorij pripravlja za njihove goste. Da, Portorož kot tretje kulturno središče Slovenije... Pa Lorenzeva ideja oživljanja starih mestnih jeder s festivali glasbe po Sloveniji in njegovo videnje - skozi oči umetnika Lorenza - da je povezovanje kulture in turizma lahko donosno, pa da smo spoznali, da postaja visoka kultura ena najosnovnejših sestavin slovenskega turizma... Ah, da bi le še kdo spregledal skozi njegove oči! Toplo vam priporočam, da to poletje kaj storite tudi za svojo dušo in ne samo za svoje telo. Zato, čeprav utrujeni od kopanja in dela, pojdite na katero od številnih kulturnih predstav, ki bodo polnile naš kraj in sosednji Piran... Pojdite na sprehod in prisluhnite "poletni miniaturi"- zvokom baročne ali renesančne glasbe v parku starega hotela Palace ali glasbenikom II. mednarodne poletne glasbene šole v Piranu ali... Livija Sikur Zorman * I I! i Na piranskem Tartinijevem trgu se je ob sobotah že drugo leto spet začel oglašati županov klicar. Prisluhnite mu kdaj! Povedal vam bo vse, kar se dogaja pomembnega pri nas. (Foto: L.S.Z.) PRITOŽBE POHVALE 080-19-00 COMPLAINTS COMMENDATIONS Če ste pri nas doživeli kaj neprijetnega ali če ras kaj še posebej moti in tudi če je bilo kaj, kar vas je posebej razveselilo ali se vam zdi zelo dobro, potem ne oklevajte! Pokličite na tel. 080-19-00: PRITOŽBE IN POHVALE, - ki ga je vzpostavila Turistična zveza Slovenije, in si olajšajte dušo. Acqua Relax METROPOL RESORTOCASINÖ PORTOROŽ PORTOROŽ V obnovljenem 25 metrskem bazenu z morsko vodo so obiskovalcem na voljo še: fitnes, finska savna in parna kopel, solarij, ročna masaža, limfna drcnaža, presso terapija in še kaj... Vse na enem mestu v Acqua Relax centru v hotelu Metropol, po ugodnih cenah. Za podrobnejše informacije in rezervacije pokličite na tel. 746-950 ali na 772-708! NAS OBRAZ FATAMORGANA NA NAŠEM MORJU Milan Morgan zase pravi, da je čistokrvni Istran. Z Mitjo Jančarjem, sodelavcem Portorožana, ga obiščeva na Fornačah, kjer se njegova jadralna ekipa, ki kot sekcija deluje pri Športnem društvu Pirano, mrzlično pripravlja na naglo bližajoče se Evropsko jadralno prvenstvo v razredu optimist. Priprava tekmovanja, kakršno je evropsko prvenstvo optimistov z biizu štiristo udeleženci, je tako z organizacijske kot tekmovaine plati zahtevna naloga. Zdaj pa, ko organizatorji odštevajo dneve do njegovega začetka - tekmovanje bo od 4. do 12. julija - je med domačimi jadralci vse naelektreno. Milan Morgan ne more prikriti svoje napetosti in najbrž tudi svojega razočaranja nad ljudmi v piranski občini. Preprosto ne razumejo, koliko dela, truda, potrpežljivosti, znanja... je bilo treba, da je Mednarodna jadralna zveza vendarle odločila, da bodo optimisti jadrali prav v Piranu! "Za župana in njegove svetovalce vse to ni nič. Nikogar nič ne briga...," zadnje dni pred prvenstvom z grenkobo ugotavlja Milan Morgan, ki z jadranjem in za jadranje živi vse od svojega otroštva - kakšnih štirideset let. V teh dneh, ko je organizacijskega dela čez glavo, ko se ves čas prijavljajo ekipe z vsega sveta, ko je treba vse tako pripraviti, da bo teklo kot ura in ni nikjer nikogar, ki bi priskočil na pomoč, je najbrž po malem jezen na vse, še celo na Portorožana, ki ni o tem za naše kraje zares veličastnem jadralnem projektu, napisal še nič... Delavnice, prostori za shranjevanje jadrnic, pisarne... domujejo v nekdanji tovarni Salvetti. Sedimo v njegovi tesni pisarni polni papirjev, jadralnih rekvizitov, spominov ujetih na fotografijah... Po mizi, med akti se sprehaja njegov muc, ob katerem se poteze Morganovega obraza nepričakovano, neverjetno omehčajo, malodane raznežijo. Seveda, to bo njegova skrivnost: da je trd, strog, neizprosen, zahteven do svojih jadralcev, a da zna biti z njimi potem tudi igriv, nežen, da se veseli njihovih uspehov kot svojih. In zato je lahko vzgojil že toliko jadralcev. Bili so med njimi tudi tako odlični kot na primer Samo Potokar, Dušan Puh, Tomaž Čopi in še bi jih lahko naštevali... Z jadranjem pa je prežel tudi svojega danes sedemindvajsetletnega sina Marka, s katerim soustvarjata v družinskem podjetju Morgan Boats. V njem so leta 1996 izdelali nov prototip jadrnice optimist, ki so jo poimenovali Fatamorgana. Ime bi lahko pomenilo, da je nedosegljiva ali pa, po italijansko, da je "narejena pri Morganu". Kar danes v jadralnem svetu nekaj pomeni, saj se je Morganova jadrnica, ki je od tujih še cenejša, na tekmovanjih odlično odrezala. Seveda bi Milanu Morganu takšen podvig težko uspel, če ne bi vse svoje življenje pretkal z jadranjem, ki ga pozna tako rekoč v "dno duše". Prvič je bil z jadrnico na morju kot "mule" leta 1953. V petdesetih letih je bil tudi državni prvak v veslanju; petnajst let pa je igral še rokomet, vendar so njegova strast prav vodni športi. Da si je prizadeval Evropsko prvenstvo optimistov pripeljati k nam, je razlog v njegovem hotenju popularizirati vodne športe, predvsem jadranje. Vendar se v Milanu Morganu jača občutek, da ostaja pri tem sam, da med občinskimi veljaki ni nikogar, ki bi znal izkoristiti potencial njegovega kluba, njegovih jadralcev in njega samega. tslekaj uspešnih trenerskih let je namenil mladim jadralcem ob Gardskem jezeru v Italiji, kjer je opravil tudi izpite za trenerski poklic. Danes je eden redkih slovenskih jadralnih trenerjev z mednarodno licenco. V teh dneh, ko je zaradi priprav na prvenstvo poln skrbi, da bi vse teklo tako, kot je treba, ga v trenutkih malodušja zagrabi, da bi spet odšel v tujino. "Potem grem zamenjat pasaport", je zdaj prepričan. A mu tega preprosto ne verjamem. Preveč rad ima svoj tukajšnji svet jadranja, svoje jadralce, svoje morje... Četudi gre, se bo znova vračal, ker ima tu, v svoji Istri, globoke korenine. Tu je njegova družina: sin in hči, vnuk... tukaj izpopolnjuje svojo Fatamorgano, s katero ima še veliko načrtov. Rad bi ustanovil še mednarodno šolo jadranja. Z vsem tem je povezana vzgoja otrok jadralcev. Najbrž je to edinstven primer na svetu, ko so tesno povezani vzgoja jadralcev, izdelovanje jadrnic in organizacija tekmovanj na enem mestu ali skorajda v enem človeku. Zato sem prepričana, da bo Milan Morgan tudi (ali celo predvsem) po tem prvenstvu ostal pri nas in še veliko naredil za naše jadranje in bodoče rodove jadralcev. Livija Sikur Zorman KLUB MLADIH PIRAN MLADINSKI SERVIS ZAPOSLOVANJE ŠTUDENTOV IN DIJAKOV PIRAN-ŽUPANČIČEVA 14 II. nadstropje te I./fax. 76-490 PORTOROŽ-OBALA 16 II. nadstropje te I./fax. 747-018 odprto vsak dan od 9.00-15.00 razen sobot, nedelj in praznikov — TEČAJI. MEDICINSKE POMOČI Območna organizacija Rdečega križa Piran organizira tečaj prve medicinske pomoči za voznike motornih vozil, ki se bo pričel v ponedeljek, 7. julija t.l. s pričetkom ob 17. uri. Tečaj bo potekal v prostorih Krajevne skupnosti Portorož (1. nad.), Obala 16. Informacije in prijave po tel.: 73-685 na OO RK Piran. BILI SO NA NORVEŠKEM Osnovna šola Cirila Kosmača se lahko pohvali s številnimi dosežki. Je prva UNESCO ASP šola v Sloveniji. Njihova prijateljska - sestrska šola je Fjell Skole iz mesta Drammen na Norveškem. Z njo sodelujejo že tri leta. Učenci iz Fjell Skole obiskujejo piransko šolo na njenih mednarodnih taborih v oktobru, Pirančani pa jim obisk vračajo v mesecu maju, ko Norvežani pripravijo mednarodni "human rights week". Letos so se srečanja udeležili: Anja Kalan, Darja Šikman in Samo Turk, vsi trije učenci sedmega razreda ter učiteljici Tatjana Uršič in Bojana Turk. Na pot so se odpravili 10. maja, vrnili pa so se 18. maja. MI MED SEBOJ ČESTITAMO, ZAHVALJUJEMO, VOŠČIMO * OTROKOM SKUPINE POLŽKI V VRTCU MORJE: Široka pot je pred teboj, prešerna moč je v očeh. Poštenje vzemi si s seboj in svetli mladi smeh. (W.A. Mozart) VESELE IN BREZSKRBNE POČITNICE, PRIJETEN SPOMIN NA VRTEC IN POLNO USPEHA V ŠOLI. Vajini vzgojiteljici: Snežana in Jerica * VELIKO SONČNIH DNI IN ČOFOTANJA V MORJU, PREDVSEM PA POČITKA želiva najinemu kolektivu VRTCA MORJE Snežana in Jerica. * Iskreno čestitamo naši Amandi TAHIROVIČ za prejeto prvo nagrado na tekmovanju "BISTRO GLAVO VARUJE ČELADA", ki ga je organiziral RADIO CAPRIS. BRAVO AMANDA!!!!! Otroci skupine POLŽKI in vzgojiteljici Snežana in Jerica. * Učenci in delavci Centra za korekcijo sluha in govora (CKSG) Portorož se iskreno zahvaljujemo za prijaznost in dovzetnost zaposlenih v lokalu "PUB CLUB ESKIMO". Vedno nas radi sprejmete in razumete tudi nas - otroke s posebnimi potrebami! HVALA. (Za razliko od nekaterih portoroških lokalov, kjer je naša prisotnost nezaželena) * Prisrčno se zahvaljujemo tudi VRTNARSTVU Ruzzier - Černe, Parecag 115a, Sečovlje za prijazno darilo - šestdeset sadik petunij. S cvetjem smo polepšali okolje, v katerem živimo in delamo ter s tem prispevali za boljšo vzgojo in odnose med vsemi nami. Za CKSG ravnateljica: prof. Sonja Hrabar * Našemu članu Mihaelu PRIBAC-u in njegovi soprogi, ki sta praznovala 50-letnico poroke, iskreno čestitamo in želimo še veliko skupnih let v sreči in zadovoljstvu. DRUŠTVO INVALIDOV OBČINE PIRAN * Športnicam Rokometnega kluba M-DEGRO Piran in trenerju Alešu Filipčiču za osvojeno 5. mesto na državnem prvenstvu v I. slovenski ligi in za s tem povezano uvrstitev v tekmovanje v Evropskem pokalu mest iskreno čestitamo in želimo, da ostanejo še naprej tako uspešne. Uprava RK Piran in zvesti navijači * Naši klubski soigralki Mojci HVALA in njenemu NESIJU na njuni novi življenjski poti želimo vse naj, naj, naj... in iz srca čestitamo. Soigralke in uprava Rokometnega kluba M-DEGRO Piran * Vesni in Radku MALAČIČ ob rojstvu nove "rokometašice" Veronike iskreno čestitamo. Igralke in uprava Rokometnega kluba M-DEGRO Piran * Sonji BIZJAK! Da bi Ti za vsako dobro stvar srce goreče bilo in Te upanje nikoli ne bi zapustilo. Vse dobro za Tvoj rojstni dan Ti želi Ula Miholič in starši . * Vzgojiteljicam DOLORES, KARMEN, NEVI, BOJANI, LAURI, LILI •n IVANKI iz starega vrtca v Piranu želijo njihovi ZAJČKI. RIBICE in MUCE dopust z veliko smeha, zabave, plavanja, predvsem pa počitka. * Ponosni smo na našega sodelavca Žareta LIPUŠČKA, brezkompromisnega borca za Zeleno občino Piran, ki so ga pred kratkim Zeleni Slovenije izvolili za svojega podpredsednika. Čestitamo! Portorožanovci * II 20 giugno ha festeggiato la bella eta dei 90 anni Fioretta ZANCOLA di Portorose. Auguri affetuosi di lunga vita in seno dei suoi familiari che le vogliono tanto bene: dai figli Mariucci e Claudio con le rispettive famiglie, i nipoti Lorella, Nadia, Laura, Aldo e Sandro e i pronipoti Nicoletta, Eva e Alex. Agli auguri ci assocciamo noi tutti del "Portorožan". TANTI AUGURI NONNA ETA! * 10. junija smo nazdravili 29. rojstnemu dnevu Andraža ELLERJA, člana sveta KS Portorož. Vse najboljše in veliko uspeha pri nadaljnjem študiju in delu, ter osebne sreče mu želimo člani portoroškega sveta. * Kot vsak mesec tudi tokrat kolektiv Centra za korekcijo sluha in govora iz Portoroža čestita svojim sodelavkam za rojstni dan: Heleni DODLEK (20. maja), Ljudmili FRANCA (31. maja), Ladi PANCAR (7. junija) in Mihaeli MEDVED (21. junija). Dekleta, vse najboljše! * Auguroni per il compleanno a Wanda FABIAN dagli amici. * Gli amici del Coro della Comunita' degli Italiani Giuseppe Tartini di Pirano augura tutto il bene per il compleanno ai suoi due membri Emilio STANIČ (il 17 giugno) ed Ana DERČAR (I111 luglio). * Krajevna organizacija Rdečega križa Strunjan čestita za rojstni dan svojima prostovoljkama Uči ČERNAC in Poli ROTTER, ki sta ga - obe - slavili istega dne (8. junija) ter prostovoljki Zlatki KNEZ, ki ji bodo nazdravile 5. julija. * Auguri affetuosi per il compleanno ad Antonio TRENTO - dagli amici del Trio la bora. * Naša Nika CVETIČANIN je dobila brata Luko. Naj mali bratec prinese v njen dom veliko smeha in veselja; družini CVETIČANIN ob lepem dogodku iskrene čestitke! Ninini "Polžki" s Snežano in Jerico iz vrtca Morje Lucija. * Vsem " vidnejšim praznovali rojstni dan lokalnim "dvojčkom", ki so v tem znamenju čestitamo: 25. maja sta praznovala Robert Casar, direktor "Okolja" in Božidar Opara, občinski svetnik; 29. maja je praznoval Dimitrij Živec, županov svetovalec; 3. junija Rado Be-dene, občinski svetnik; 13. junija je praznovala predsednica Turističnega društva in vodja TIC, Andreja Humar-Fatorič; 21. junija pa je praznoval naš župan, Franko Fičur. Vsem skupaj še obilo uspeha! * Ob 50-letnici poroke (zlata!) iskrene čestitke Lidiji in Mihi Pribac iz Pirana - sosedje iz Marušičeve ulice. * Če želite razveseliti svoje sorodnike, prijatelje, znance... z objavo čestitke, pozdravov, zahvale... v Portorožanu, ne oklevajte! Besedilo lahko sporočite po telefonu ali po faxu (tel. & fax.: 73-046), lahko ga pošljete po pošti, ga pustite v poštnem nabiralniku na stavbi KS Portorož (sivi z napisom KS PORTOROŽ) ali pridete osebno v tajništvo KS Portorož (kjer je tudi uredništvo). Objava je brezplačna. 25 LET PORTOROŠKEGA AVDITORIJA Ustvarjalnemu in ambicioznemu kolektivu Kulturnega, kongresnega in promocijskega centra Avditorij Portorož ob njegovi 25. letnici delovanja iskrene čestitke. In kdo vse dela v tem maloštevilnem, a žilavem kolektivu? Na fotografiji so: stojijo (od leve proti desni) Tanja Vižintin, Matjaž Ukmar, Robert Mahnič, Ada Velikonja, Katja Mevlja, Zdenko Banovič, Borut Bažec in Elvis Zemljak, sedijo pa (od leve k desni) Ksenija Benedetti, Slavica Kogoj Franičevič, dosedanja direktorica Fanči Kuhar, Sonja Ferfolja in Nada Kozina. (Na sliki manjkata Štefanija Pierucci in Milan Guček). S 1. avgustom bo sedanjo direktorico Fanči Kuhar, ki odhaja v pokoj in pod vodstvom katere je Avditorij dosegel sloves visoko kulturne ustanove, zamenjala Jana Tolja. KDO JE KDO v Ježku, enoti lucijskega vrtca V prejšnji številki Portorožana smo predstavili vrtec Morje, ki je bil lansko jesen star 20 let. Tokrat še posebej objavljamo fotografijo deklet, ki se z našimi malčki ukvarjajo v enoti vrtca Morje - v Ježku. Zanjo pravijo, da je najbolj ustvarjalni del lucijskega vrtca. Vesela, ustvarjalna ekipa enote Ježek v Uminjanski ulici v Luciji. Na sliki od leve proti desni: Leonora KADIČ, Marica ĐEHVEROVIČ, Ingrid FIKFAK VERGOLINI, Silva TEMENT, Blažena DOLNIČAR, Marija BEJEK, sedita pa Lorena BUBNIČ, Nicoletta ROŠKAR BIČIČ. Na sliki ni Pavle PAHOVIČ. (FOTO: by Vrtec) Privoščite si najslastnejše dobrote iz pekarne Stari pek. Slaščice za vse sladkosnede dobite v sladkem boutiqu pekarne Stari pek v Luciji (nasproti vhoda v videoteko) ali v slaščičarni Mignon v Portorožu. Sladek dober tek vam želita 3j borzno posredniška družba PFC IntGrfin Primorski Finančni Center Interfin Koper, Pristaniška 8 Tel.: 066/37-100 nakupi in prodaje vrednostnih papirjev na borzi, ■ nakupi in prodaje privatizacijskih delnic, z katerimi se že lahko trguje, ■ vpis investicijskih kuponov vzajemnega sklada PIKA, poleg tega pa nudimo tudi storitve terminskih poslov in leasing. ^^ ril lg 4 portorožan št. 6-7 Јишј-ЈиПШ?7 SEMTERTJA PO PORTOROŽU Vse informacije so na voljo v štirih jezikih (slovenski, italijanski, angleški in nemški), poleg tega pa je ponudba kraja predstavljena PRVI MULTIMEDIJSKI TURISTIČNI INFORMATIVNI EKRAN NA OBALI Sredi Portoroža, točneje na izložbenem oknu agencije Sun-Tours, poleg Lido bara je podjetje Elmarkt, d.o.o. v začetku junija postavilo turistični računalniški informativni ekran na dotik. Tako idejna, kot grafična in programska zasnova je v celoti delo krajevnih strokovnjakov. Namen informativnega ekrana na dotik je nuditi turistom splošne informacije o turistični ponudbi kraja, predvsem pa usmerjati gosta, kje lahko dobi take vrste ponudbo, kot jo išče. še s sliko in zvokom. Prednosti, ki jih tak način obveščanja turistov nudi, so številne. Informacije so zbrane na enem mestu, na razpolago so 24 ur dnevno čez vse leto, predvsem pa so uporabniku takoj dostopne in seveda - zastonj. V kratkem bo omogočena tudi vzpostavitev takojšnje telefonske zveze med turistom in turističnim ponudnikom. Še letos bo podoben ekran postavljen tudi na mestu, kjer stoji portoroški Turistično informativni center (TIC), saj je Elmarkt z lastnikom prostorov v ta namen že podpisal pogodbo. Ker gre za najmodernejši in tudi izredno učinkovit, a hkrati nevsiljiv način obveščanja turista, kje oziroma na kakšen način naj preživi počitnice v našem kraju, lahko z gotovostjo zapišemo, da je tudi na tem področju portoroška turistična ponudba za korak pred ostalimi. (Za dodatne informacije o informativnem ekranu lahko pokličete družbo Elmarkt na telefonsko številko 066 41 785). L.S.Z. ODDAJNIK NA VODOVODNEM DROGU Pod tem naslovom sem v Primorskih novicah (sicer že aprila, vendar je zadeva še vedno aktualna) prebral članek, ki pojasnjuje, kako in kje je bil postavljen na Šentjanah drog za oddajnik koprskega radia Capris. Šentjančani po vsem tem predlagamo direktorju RV, g. Viktorju Lozeju sledeče: Oddajnik je postavljen prav v območju Šentjan, kjer je največja strnjenost hiš. Krajani ugotavljamo, da je s tem del Šentjan razvrednoten, ker se vse več ljudi zaveda, da elektromagnetna sevanja niso nedolžna, zato se bližine oddajnikov raje preventivno izogibajo. Krajani predlagamo, da zato del najemnine, ki jo dobiva Rižanski vodovod od radia Capris in neznanega lokalnega radia, kot odškodnino nakaže Krajevni skupnosti Portorož - namensko za ureditev cest in poti na Šentjanah - ki jih uporablja tudi Rižanski vodovod. Glede obveščanja krajanov o prekrbi z vodo pa še naslednje: Šentjančani smo ostali brez vode le ob redukcijah ali če je pregorel elektromotor pri črpalki (česar pa tako nihče ne more predhodno predvideti in opozoriti). Ne vemo, kolikšna je višina na- Pa naj primer cenjenim bralkam in bralcem, ki ga ne poznajo, najprej predstavim. e Radio Capris je brez soglasja krajanov Šentjan (ki so se sicer že pred kakšnimi dvemi leti odločno izjasnili proti postavitvi oddajnika piranskega radia Tartini na Šentjanah) in Upravne enote občine Piran na vodovodnem zbiralniku Rižanskega vodovoda, ki je tudi v lasti tega vodovodnega javnega podjetja, postavil približno devet-metrski oddajni drog. Da je radio Capris le podnajemnik Rižanskega vodovoda, je v PN potrdil tudi Viktor Lozej, direktor Rižanskega vodovoda. Povedal je še, da imajo s Caprisom podpisano pogodbo, na osnovi katere med drugim ta radio v njihovem imenu obvešča potrošnike vode o morebitnih prekinitvah vodne oskrbe in podobno. Poleg radia Capris je, po direktorjevih besedah, na njihovem drogu še en lokalni radijski podnajemnik! KANALIZACIJA NA ŠENTJANAH Sklad stavbnih zemljišč občine Piran je pri INVEST biroju Koper naročil Izdelavo idejnega projekta za izgradnjo kanalizacijske napeljave na Šentjanah. Krajane Šentjan obveščamo, da bo izdelovalec idejni projekt javno predstavil v torek, 1. julija t.l. ob 17. uri v stavbi Doma družbenih organizacij, Belokriška 56 (na Šentjanah). Krajani si lahko načrte ogledajo od 17. do 20. ure. Ob 20. uri pa bo projektant (INVEST BIRO) $ krajani pripravil sestanek. Zainteresirani ste vabljeni! SESTANEK OKATV V KS PORTOROŽ V četrtek, 3. julija '97 ob 19. uri bo v veliki sejni dvorani (1. nad.) v stavbi KS Portorož, Obala 16 informativni sestanek krajanov v zvezi z izgradnjo KaTV sistema v Portorožu. Na sestanku bo - poleg predstavnikov Sveta KS Portorož g. Janeza Pečarja in g. Andraža Ellerja - prisoten tudi izvajalec izgradnje KaTV sistema direktor podjetja Cetra, d.o.o. Kranj, g. Franc Černe. Po informativnem sestanku bodo zainteresirani krajani z izvajalcem del lahko podpisali naročniško pogodbo. VABLJENI! Ker življenje potrebuje varnost fc/niG* jemnine za montažo oddajnika na vodnem hramu. Predvidevamo, da ste dober gospodar premoženja, ki ga upravlja Rižanski vodovod in da je najemnina temu primerna. Tako jo lahko del odstopite krajanom Šentjan. Pripominjamo, da sta oba oddajnika visoko aktivna, zato menimo, da pri tem ne bo velikih težav. V imenu krajanov Šentjan član Sveta KS Portorož: Miran Plevnik SEMTERTJA PO PORTOROŽU VEČNAMENSKA TENIŠKA DVORANA? ZELENI PIRANA ODGOVARJAJO - NE! Vendar pa narava ni nedotakljiva kot kakšna indijska sveta krava. Čeprav jo je nujno treba pametno uporabljati in nikakor ne zlorabljati. Bilo bi pa čez čas najbrž treba pojasnjevati in se izgovarjati marsikomu, zakaj takšne dvorane nimamo. Zdi se mi, da so Zeleni Pirana svoje negativno stališče do športnega objekta pri tenis igriščih morda le izrekli prehitro in ga niso dovolj utemeljili. Po mojem nas na našem planetu ne bo pokopala fizika; bolj me je strah "kemizacije" Zemlje in lukenj v atmosferi. Ker pa gradnja športnega stadiona sodi v "fizikalno" sfero, bi jo podprl. Oceno estetskega videza tega, za zdaj še bodočega objekta, prepustimo širši in (ali) ožji (strokovni?) javnosti. Kolikšna bo vrednost in trajnost teh ocen - pa naj vam ilustrira podatek, da sta na primer danes tako popularni in monumentalni konstrukciji kot sta Eifflov stolp v Parizu in kip Svobode v newyorški luki, ko sta bila zgrajena, uradno in umetniško veljali za kup železja in umetniška spačka! Ali je dandanes kje še kdo, ki bi o teh sijajnih dosežkih človeške ustvarjalnosti mislil enako? Ne le, da nihče ne razmišlja več tako, temveč so stoletnico teh "pošasti" proslavili z največjo publiciteto in ceremonialom... Tako torej se spreminjajo mnenja in sodbe o tem, kaj je veličastno, umetniško in kaj to ni. Po vsem sodeč še vedno velja tista latinska: "De gustibus..." oz. po domače povedano o okusih ne razpravljamo. Burja, ki jo dvigajo nameni izgradnje spornega stadiona, je takšna, kot bi investitorji hoteli dovoljenje za gradnjo poševnega stolpa ali kakšne različice Wimbeldonskega stadiona. Kolikor pa sem seznanjen, so investitorji le naročili načrte, pripravljeni so dati denar in prosili za dovoljenje, da začno z deli. A kot kaže, so predvsem dvignili velik oblak prahu, ki je dvignil tudi našega župana, da se je pritožil na lokacijsko dovoljenje. Kakšna bo zdaj usoda te dvorane - je v rokah kdovekakšne politične "rašamonijade"! Škoda. Portorož tretirajo v Sloveniji kot športni center za jadranje, tenis in šah - seveda v povezavi s turizmom. Le kako naj bi bilo možno uresničiti to idejo brez ustreznega športnega objekta? Odgovora na to vprašanje nimamo. Vsekakor upam, da bomo v našem kraju le dobili ta prepotreben športni objekt. Gradnja takšnega stadiona nikakor ni enostavna, ker imamo gradbenih terenov zelo malo, morja in obale pa še manj. Zato je potrebna še veliko večja pazljivost, da bi vse to uskladili v solidno, funkcionalno in lepo gradbeno-arhitekturno celoto. Ob koncu pa bi opozoril še na eno "naključje", ki se po svoje nanaša prav tako na športne prostore. Prostori, ki jih danes uporabljajo Zeleni Pirana na Stari cesti v Portorožu, so bili nekoč prostori šahovskega kluba Portorož, ki jih je moral zapustiti, (pa ne zaradi Zelenih). Od tedaj, ko smo šahisti morali iz prostorov oditi - od tega je že 15 let - je moja spalnica postala pisarna, arhiv, knjižnica, skladišče šahovskih rekvizitov, plakatov, brošur. Brez svojih prostorov je ostal tudi šahovski klub Piran... Mnogi menijo, da je prava norost, v kakšnih pogojih zdaj šahisti delam(o). Morda je to celo res in imajo popolnoma prav. Vendar sem ves čas, odkar sem v Portorožu - skoraj petdeset let bo - pripravljal in sodeloval pri organiziranju raznih kulturnih, športnih, šahovskih, turističnih prireditev. Če se kdo tako dolgo ukvarja s tako "norimi" stvarmi, potem ni najbrž nič čudnega, če tudi sam postane "nor". To sem napisal za ilustriracijo položaja športa v naši občini. Tudi zgoraj navedeni osebni razlogi govorijo v prid gradnji športne dvorane v našem kraju. Vem, da je dilem veliko. Toda z razumnim, strpnim in ustvarjalnim pogovorom bi morali najti pravo rešitev za nas vse in za ves kraj. Jovan Nikolić MEGA PLAKATIRANJE - Jumbo reklamni plakati so po odloku v naši občini prepovedani, vendar so kljub temu ves čas izjeme. Postavljeni so okoli steze kartinga v Luciji, pa ob parkirišču gostišča Idila v Podpadni. A saj veste, zmeraj so nekateri "bolj enaki in bolj enakopravni" od drugih. Seveda je bil od teh izjem le korak, da se mega plakati razpasejo. Zdaj jih imamo v samem portoroškem centru. Namesto, da bi poudarili pogled na morje, so nam ga - na najlepših točkah - zastrli. Kaj pa odlok? Saj veste - vsako pravilo ima svoje izjeme. Ob večjih, pomembnejših dogodkih lahko takšni plakati stojijo tudi do tri mesece. In pomembni dogodki se zdaj kar vrstijo! Najprej je bil sejem Internautice, potem je bil Primorski sejem... Potem so prišli šefi srednjeevropskih držav... Opsa! Takrat so jih sneli - da jim -ko so vozili mimo v drvečih vozilih - ne bi pokvarili pogleda. Za nas banalne človečke pa so jih zopet montirali. In najbrž bodo stali in nam lepšali vsakdan tja do jeseni, ko bo Zlati boben. Ah, da, dovoljenje izdaja naša občina, soglasja krajevne skupnosti, na katere "ozemlju" stojijo plakati, pa seveda ne potrebuje. Plakatna mesta trži Media Marketing iz Ljubljane; koliko bo od vsakega plakata kapnilo Portorožu. pa se ne ve... (NOVE) PORTOROŠKE ARHITEKTONSKE OVIRE - Ko posije prvo sonce in se otopli, gostinci na portoroške pločnike postavijo takoj več miz in stolov kot običajno. Tako ostane pešcem za hojo le kakšna tretjina pločnika ali manj. Po možnosti svoj "vrt" še lepo ogradijo - kot se za Slovence seveda spodobi. Pešci pa potem iščejo pot, po kateri se prebijajo kot vejo in znajo, izogibajoč se klopcam, zelenicam, izboklinam, rolkarjem, stojnicam, drugim pešcem in seveda gostinskim mizam, stolom in gostom... Tako na primer kot naš invalidni pešec na sliki, ki je bil prisiljen ob bistroju Riva narediti ovinek... Na občini pravijo, da se gostinski vrt lahko postavi na funkcionalnem zemljišču poslovnega prostora (okoli 3,80 metra od stavbe). Kateri odlok, pravilnik ali drug papir to določa, pa nismo uspeli izvedeti. Pešcem je pravzaprav vseeno. Ne bi pa smeli pozabiti dejstva, da je pločnik namenjen (predvsem) njim. Občina se rada kiti, da ima posluh za šibkejše, saj je lani na veliko odstranjevala arhitektonske ovire. Dovoljuje pa postavljati nove! v STRUNJANU VSE: OD TURIZMA, SOLINARSTVA, KOKOŠEREJE... Kot ljubiteljica narave se dosti sprehajam. Napotila sem se - kot tolikokrat že - iz Portoroža skozi tunel v Strunjan. Morala sem seveda dobro paziti, da me v predoru ne bi povozil kakšen mopedist, vendar sem s hitro hojo le srečno prispela "na svetlo". Pot me je peljala najprej mimo manjšega tunela, ki so ga obdelale roke vandalizma, saj je vsa el. napeljava uničena. Nato sem prispela k strunjanskem avtokampu, kjer so za "mejnike" uporabili železno ograjo. Da bi pridobili več parkirišč za goste kampa, so zasuli jaške. Bilo bi lepo in prav, da bi občinski organi, ki so dovolili (?) njihovo zasutje, ob močnem dežju prišli naokoli in videli, kako voda poplavlja cesto in dvorišče stanovanjske hiše ob cesti. Za takšen poseg bi morali soglašati prav vsi, ki stanujejo ob cesti... In kaj nato pravi strunjanska Krajevna skupnost? Ob recepciji avtokampa sem zavila na cesto, ki vodi na Beli Križ. Že po nekaj metrih mi je močno zaudarilo v nos. Ko sem iskala vir "dišav" sem desno, t.j. proti začetku solin, zagledala kokošerejo, v samih solinah pa kokošje odplake. (Glej ga zlomka, zakaj tako zaudarja!) Čudim se, da podjetju Droga Portorož - Soline zadeva ne smrdi dovolj, da bi kaj ukrenila, sanitarna inšpekcija pa najbrž tudi ni že dolgo hodila tod. Kaj šele si mislijo turisti (domači in tuji), ki se sprehajajo ob cesti, pa si morda celo predstavljajo, da se iz tiste smrdeče tvarine pridobiva sol! Domačini so povedali, da so se nekoč lahko vsi sprehajali po potki ob solinah. Zdaj je zaprta (...zaradi kokoši...). Nadaljevala sem pot proti hotelski oazi Salinera. Ob sami poti sem naletela na visoko, nepokošeno travo, umazanijo, itd... Le kdo bi moral skrbeti za to? Cesta pa je bila zaparkirana z avtomobili. Vsako leto znova enaki problemi! Naslednjič se bom sprehodila po kateri drugi strunjanski poti in vam napisala, na kaj vse sem naletela. Kaže namreč, da se iz Strunjana nihče ne upa oglasiti in povedati, kaj vse je v kraju narobe. Tako se problemi le kopičijo, razrešijo se zlepa ne. KSK ^VEL&^ na Prešernovem nabrežju v Piranu Tel.: 066/747-101, 747-102, 747-122 Fax: 066/747-100 Restavracija Pavel Piran sodi med redka gostišča, v katera se radi vračajo mnogi gostje. Slovi po izredno dobro pripravljenih darovih morja. Sicer pa vam iz bogate mednarodne kuhinje ponujajo: ribe. rakovice, jas-toge, raroge, školjke, škampov cocktail. ribjo rižoto, tartufe, livad ski bifiek. special i tete na žaru. Odlična odprta in buteljčna vina. Za obisk se priporočajo. 20. FESTIVAL MMS: PRIČARAL NAJ BI SREDOZEMSKO VZDUŠJE Dvajset let je, odkar so v Piranu priredili zabavnoglasbeno prireditev, ki se je potem z vzponi in padci razvila v sedanje Melodije morja in sonca. Danes je to edini popevkarski festival na ravni države. Potem, ko se portoroški hotelirji niso več kaj dosti zmenili zanj, so ga tri leta gostili v Kopru. Lani - ko se je kot kakšen izgubljeni sin vrnil v Portorož - se je zanimanje zanj zopet povečalo. Seveda bo potrebno narediti še marsikaj, da bi pridobili nazaj še mednarodni del festivala, s čemer bi postal zanimiv tudi za tuje turiste. Vendar bi morali portoroški turistični delavci takšen projekt materialno podpreti v precej večji meri kot zdaj, ko so prirediteljem - agenciji Plahutnik - pripravljeni ponuditi zgolj solidne popuste za bivanje v hotelih. Za prireditev, katere stroški bodo nanesli okoli 320.000 DEM, je to odločno premalo. Ob 20. obletnici festivala bodo povabili vse, ki so od njegovega začetka do danes pomagali k njegovi bogatitvi. Slavnostni sprejem ob zaključku jubilejnega festivala bo gostil župan Franko Fičur, udeležila pa naj bi se ga tudi predsednik Kučan in minister za kulturo Jožef Školjč. Organizatorji načrtujejo letos še eno prireditev. Jeseni naj bi nastopili dosedanji zmagovalci in vidnejši pevci, ki so sodelovali na dosedanjih festivalskih prireditvah. Tudi letošnji festival bo potekal tri večere. Na portoroški plaži bo 17. julija Najstniški MMS, ki ga bo - kot kakšen poletni "žur" - vodila Deja Mušič. V Avditoriju bosta petkov večer, ki bo namenjen novostim (Nova scena) in seveda glavni, sobotni večer z bolj zvezniško udeležbo. Najboljšo pesem bodo izbirale režije radijskih postaj. Zmagovalna popevka si bo prislužila milijon tolarjev, ki jih prispeva piranski župan in kristalno skuipturo. Letos se bodo še posebej potrudili z režijo in scenografijo, ki bosta črpali ideje pri soli in solinarstvu. Z amaterskimi gledališkimi skupinami pa bodo poskušali pričarati pristno sredozemsko vzdušje. Odrsko sceno bo oblikoval Portorožan Teo Tavželj, znan tudi našim bralcem, saj je oblikoval Portorožanovo "glavo". Na odru bo pričaral solinarsko krajino, odseve dogajanja na odru pa bo poskusil ujeti v vodi. L.S.Z. ODESON d.o.o. PRODAJA VOdO INSTALACIJSKEGA MATERIALA RIVENDITA MATERIALE IDRAULICO LUCIJA-OBALA 116 TEL. 066/771-998 VSAK DAN • OGNI GIORNO 8.00 • 12.00 16.30 - 19.00 SOBOTA - SABATO 8.00 - 13.00 Mercator - Degro vaš najboljši sosi id Junij-Julij 1997 portorožan it. 6-7 7 NAŠ KRAJ: LUCIJA - OAZA BREZ VODE V Krajevni skupnosti Lucija je kar nekaj naselij, kjer še dosedaj ni tekoče vode. Hkrati pa zdaj tečejo dela za višinski vodovod od Malije do Lucana, s katerim naj bi rešili glavno povezavo vodovoda za območja Lucana, Kampolina in Liminjana, ter odprli možnosti za izvedbo lokalnih razdelilnih vodovodnih omrežij. Dela na glavnem vodovodu, ki jih sedaj izvajajo, naj bi zaključili konec letošnjega avgusta. NO, IN PRAV TU NALETIMO NA PROBLEM! pozval Občinske strokovne službe, naj pripravijo sestanek pristojnih inšpekcijskih služb, strokovne službe Sklada stavbnih zemljišč, župana, predstavnikov Rižanskega vodovoda in predstavnikov kraja, da bi se skupaj dogovorili, kako presekati ta "vozel" in kako bodo potekale akcije, da krajanom ne bo potrebno čakati na vse mogoče "če-je", ki obetajo, da bodo v najboljšem primeru prišli do vode čez dve leti... Pa čeprav pravkar kopljejo pod njihovimi okni in napeljujejo cevi višinskega vodovoda, po katerih bi konec letošnjega avgusta že lahko z vodo oskrbovali ta "suha" območja! V premislek: Ti lucijski krajani (85 - 90 družin) so šele pred dvemi, tremi leti dobili asfalt (pa ne do hiš - takrat so se asfaltirale slemenske ceste), prve telefone so dobili šele po letu 1993 in jih preplačali (priključek po približno 3.000 DEM - Občina Piran ni niti z 1 SIT pomagala pri tej investiciji), da bi imeli boljšo komunalno opremljenost so bili pripravljeni zastonj odstopiti svoja zemljišča... Tem ljudem, ki živijo na območju, kjer še nekaj časa ne bo kanalizacije - privoščimo vsaj vodo, ki jim teče pod okni! Privoščimo jim vsaj del človeka dostojnega življenja: da jim ne bo več treba meriti vode po kapljicah, ki jo shranjujejo sedaj v sodih, malih rezervarčkih in so odvisni od tega, ali jim jo bo kdo pripeljal ali ne, ali se bo cisterna morda pokvarila, ali pa bo prevozniku zmanjkalo časa... Ti isti ljudje so od svojih plač prispevali za gradnjo višinskih in drugačnih vodovodov, za boljšo komunalno opremljenost piranske občine, plačujejo davke in prispevke - in to le nekaj sto metrov od mondenega Portoroža - pa še nimajo vode. Občanke in občani, ta tekst sem napisal zato, da bi se ob njem zamislili! Kako bi se Vi počutili na mestu teh ljudi (ali bi bili jezni, apatični, zagrenjeni...?) in računam - skupaj z njimi - na Vašo moralno pomoč pri razreševanju tega perečega problema: preko Vas, Vaših svetnikov, predstavnikov v nadzornih svetih javnih podjetij... itd. Borut Valenčič, predsednik sveta KS Lucija Zdravstvena inšpekcija namreč svoje soglasje k gradbenemu dovoljenju pogojuje z naslednjim: razdelilna vodovodna omrežja in hišne priključke se lahko napelje šele takrat, ko bo na tem področju zagotovljeno kanalizacijsko omrežje in kontrola odplak odpadnih voda. Sklad stavbnih zemljišč naše občine mora torej zagotoviti primarno kanalizacijsko omrežje, za katerega šele sedaj rišejo načrte. Zaradi objektivnih razlogov - časovnih rokov pri pridobivanju potrebne dokumentacije za izgradnjo kanalizacije - to omrežje nikakor ne more biti zgrajeno pred letom 1998. Poglejmo sedaj še kronološki potek del (glede na zahteve pristojnih organov): - avgust 1997: dokončanje glavne oskrbovalne "žile" višinskega vodovoda; - sprejemanje plana Sklada stavbnih zemljišč in proračuna občine Piran za leto 1998: maj, junij 1998; - julij, avgust 1998 - začetek gradnje kanalizacije (če bodo občinski svetniki tako blagohotni, da bodo potrdili plan Sklada in - seveda - če bodo občinske službe tako dobre, da bodo to investicijo uvrstile v plan Sklada za leto 1998); - v istem obdobju bi se lahko pričelo z gradnjo razdelilnih vodovodnih omrežij in hišnih priključkov; - v začetku leta 1999: približno 85 do 90 družin iz KS Lucija se lahko priključi na javno vodovodno omrežje. PRECEJ ČRN SCENARIJ, MAR NE? V zgornji kronologiji "kdaj bo iz pip pritekla voda" se seveda predpostavlja, da bo imela občina posluh za Ш^ШШШШ krajane bez vode, pa tudi da ne bo nobenih nepredvidenih ali pomembnih akcij kot na primer: priprave na prihod predsednikov, županov drugih mest, ipd..., zaradi katerih je nujno obnavljati druge infrastrukturne objekte, pa da bodo občinski svetniki uslišali občinske uslužbence in potrdili plan Sklada, da ne bo novih pogojev pristojnih inšpekcij... Svet Krajevne skupnosti Lucija je Os&jJi . .^^yÄle t-?.. : ■ 10Т GORI ODPADKOV BO NOVI STROJ KOS Piransko javno podjetje OKOLJE se lahko pohvali z novo pridobitvijo. Na podlagi javnega razpisa so junija nabavili najsodobnejši sanitarni kompaktor, s katerim zamenjujejo sedanjega, že dotrajanega. Stroj je namenjen stiskanju (komprimiranju) odpadkov, ki se zbirajo na deponiji v Dragonji, s čemer se bo njena življenjska doba bistveno podaljšala. Dandanes mora vsaka sodobno opremljena deponija imeti tovrstne stroje. Cena kompaktorja, ki ga izdeluje eden najbolj priznanih tovrstnih proizvajalcev v svetu, je 34.104.202 tolarjev, njegova življenjska doba pa je od 5 do 15 let. Za nakup stroja je OKOLJE najelo kredit, ki naj bi ga izplačali iz občinske takse za obremenjevanje okolja približno v petih letih. Kompaktor je prispel ravno ob pravem času, še pred sezono, ko se količina odpadkov enormno poveča. (Na sliki: 26 ton težak novopridobljeni kompaktor) JEZIKOVNA UGANKA V portoroški Marini na kovinških posodah za odpadno olje in filtre stoji skrivnosten napis: WESTE OIL END FILTERS. Hvaležna bom kakšnemu strokovnjaku za izumrla keltska, anglosaška in germanska narečja, če mi bo te besede prevedel. Morda bi kazalo pojasniti in razložiti tudi to, kaj točno pomeni izraz ALT-OEL in kako gleda nanj nemško govoreči turist. Hvala vnaprej! Sonja Požar, Lucija PIRAN PIRANU PIRAN, MESTO SPOMENIK, NJEGOVE ZAPUŠČENE PALAČE, VISOKA KULTURA IN ... PASJI DREKCI Že bežni sprehod po našem občinskem središču nas opozori, da nekaj stavb sameva zapuščenih in praznih. Večina jih je prepuščenih zobu časa, ki jih iz dneva v dan vse bolj načenja. Ob pogledu nanje je Pirančanom, pa tudi bolj čutečim obiskovalcem mesta, kot bi razjedalo njihove duše. Stopamo ob mandarču. Le nekaj korakov dalje in - hopsa - še ena stavba z zapuščenimi prostori v pritličju, tik ob "Lenassijevem" parku z (še živečo) glicinijo. Prostori bivšega Modnega krojaštva vse od njegove nedavne izselitve samevajo, čakajoč boljših časov. Ti naj bi zanje kmalu prišli, saj je sedanji občinski svet sklenil, da bodo tu uredili galerijo Hermana Pečariča za stalno razstavo njegovih slik, ki bo služila tudi kot večnamenski prostor za najrazličnejše kulturne dejavnosti. V (tudi) praznih prostorih za nekdanjimi krojaškimi (nekdanja trgovina Pečenko) je predvidena knjigarna z manjšo čitalnico. Na dvorišču ob obstoječem parku naj bi bila agencija, ki bi naj tržila predvsem kulturno turistično ponudbo ali pa bi bil družabni prostor, nekakšen klub. Zavijemo v Župančičevo ulico, kjer naletimo na Apollonijevo palačo. Tu je bil še nekaj let nazaj dom za slabovidne. Pa so ga potem člani občinske skupščine, izvoljeni na prvih demokratičnih povojnih volitvah pri nas, raje zamenjali za stavbo, kjer je bil nekoč infekcijski oddelek mestne bolnišnice. Po prevzemu so Apollonijevo hišo začeli s polno paro restavrirati. Zanjo je bilo obljubljeno, da bo reprezentančna stavba, v kateri bi bile poroke, razna srečanja, sprejemi, vanjo pa naj bi se preselil tudi Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine... Po prvem navdušenju zdaj osamljena stoji, v njej se ne dogaja nič, za kar je bila predvidena... Ste opazili "rdečo nit"? Gotovo ste. Vse te stavbe so namenili kulturi, za vse so nekje v predalu visokoleteči projekti, visokodoneče besedovanje o kulturnosti, umetnosti, za vsem tem stoji iluzija o kultiviranosti, imenitnosti, želja po postavljanju, elitizmu, blišču... A -ko je treba potem kaj udejanjiti, potem ... je na primer lažje spustiti po zvočnikih klasično glasbo - češ, glejte, ljudje, kako kulturni smo... Pa kaj, če mesto - zgodovinski spomenik, medtem propada! Da bomo po umazanih, zaudarjajočih piranskih uličicah le lahko poplesavali ob zvokih glasbe od vseh priznanih vrhunskih skladateljev! Lažje nam bo pri duši, če bomo ob mili, visoko umetniški glasbi po nerodnosti stopili v kakšen pasji drekec in se zazrli v dekadentna pročelja... Lidija Dodig in Livija Sikur Zorman Palača Trevisini, nekdanji pomorski internat. Ob mandraču, nasproti Pomorskega muzeja, nam pogled obstane na stavbi (nekdaj je zaslužila ime palača) Trevisini, domačinom najbrž bolj znana pod imenom pomorski internat (ki že dolgo to več ni). Nekoč je bilo v mogočni hiši vse živo in polno radostnega živ-žava. Potem so v Portorožu zgradili nov dijaški dom; učenci pomorske šole so se preselili, staro mesto pa je izgubilo mladostno živahnost. V stavbo so se postopoma selile različne javne službe, ki so v njej delovale nekaj let (Center za socialno delo, Rdeči križ, Sodnik za prekrške...). Še potem se je rodila ideja, da bi naj iz te hiše nastal mestni kulturni hram. In ker je objekt zaradi nezadržnega propadanja postal tudi nevaren, so se iz njega službe, ki so se v njem počasi nakapljale, začele izseljevati... (Trenutno menda v "palači" trmasto vztraja le še javno tožilstvo, a ne za dolgo, saj mu že urejajo druge prostore). Stavba je torej tako rekoč izpraznjena - kdaj jo bodo začeli preurejati v hišo kulture pa ... ni vredno izgubljati besed... Streljaj od "pomorskega internata" je še en piranski "biser": Tartinijevo gledališče. O njem je bilo prelitega že toliko črnila (tudi v tej številki posebej pišemo o našem teatru), da bomo zdaj kratki. Gledališče - pravzaprav njegova stavba, teater je namreč že davno izdihnil - že dolgo umira, kar vsi vidimo, vohamo, čutimo in ob tem trpimo... Hoteli bi ga rešiti, imeti spet "naše" gledališče. 9 PIRAN PIRANU ŠE O GLEDALIŠČU TARTINI li V piranski krajevni skupnosti so z ogorčenjem sprejeli novico, da je letošnji proračun piranske občine pripravljalnim delom za obnovo Tartinijevega gledališča namenil bornih 10.000.000,00 tolarjev. Ob tem se seveda lahko vsi povsem upravičeno vprašamo, ali so ta sredstva (ponovno) namenjena izdelavi - kdo ve katere že po vrsti - dokumentacije. Zgražanja domačinov, obiskovalcev mesta, pa številni članki s fotoreportažami, ki plastično pripovedujejo zgodbo o propadanju nekdaj bleščečega gledališča, prav nič ne zaležejo, da bi kdo vendarle sprožil dolgo pričakovano obnovo. Vsi imajo polna usta kulture, tisti, ki v njej delajo bodo najbrž še naprej zgolj tarnali, da jim družba nameni premalo sredstev, storijo pa ne nič, da bi to, kar je še ostalo od gledališča, iztrgali neizprosnemu zobu časa. Piran je zgodovinsko mesto, polno kulturnih znamenitosti in dragocenosti; nekateri mu pravijo kar "biser". A kulturno mesto "par exellence" ostaja brez svojega gledališča! Mesto, kot je Piran mora imeti svoje gledališče, svoje svetišče kulture... Župan naše občine je v pogovoru za "Portorožana" (v eni od številk letošnjega Portorožana - op. ured.) pojasnil, da sta za ureditev gledališča Tartini dva pripravljena programa. Tako imenovani A-program predvideva korenito prenovo gledališča po najsodobnejših evropskih standardih, B-program pa pomeni skromnejšo prenovo obstoječega stanja. Najbrž je že slepcu jasno, da bo naša skupnost zelo težko sama zbrala dovolj sredstev za vrhunsko obnovo teatra v Piranu, ne kaže pa, da bi nam bil kdo pripravljen kaj posebej pomagati ALI BOMO OHRANILI NAŠE BOGASTVO? 874 podpisnikov pobude za referendum pod geslom "Ohranimo naše bogastvo" v naši občini predstavlja 6,4 odstotke vseh volil-cev. Ti podpisi so bili zbrani v treh tednih oziroma v 45 urah, saj so uradne ure samo trikrat na teden. Priti v Piran, se postaviti pred okence z uradnim dokumentom v roki, s katerim dokažeš svojo identiteto, ter pred uradno osebo podpisati obrazec, ni tako enostavno. Zato je število zbranih podpisov toliko več vredno. Tisti, ki smo dežurali ob stojnici, smo bili prijetno presenečeni, ker večina podpisnikov ni potrebovala nobenih razlag in utemeljevanj akcije, ampak je bila zelo dobro seznanjena tako z vsebino kot z namenom pobude. Žal je akcijo trenutno zaustavila odločitev Ustavnega sodišča o neustavnosti večine referendumskih vprašanj. Ta so tako spremenili, da to ni več referendum, za katerega smo zbirali podpise. Ustavno sodišče je namreč odločilo: - da cerkvi ni mogoče odvzeti neupravičenih privilegijev pri vračanju nacionaliziranega premoženja v primerjavi z drugimi denacionalizacijskimi upravičenci, - da veleposestnikom ni mogoče omejiti obsega vrnjenega premoženja, - da niso mogoče ponovne ocene napačnih in škodljivih pravnomočnih odločb o vračanju premoženja v nasprotju z zakonom in - da se nevrnjeni gozdovi ne morejo ohraniti v javni lasti. Za Ustavno sodišče je nesporno samo vprašanje, da se ne vrača premoženje fevdalnega izvora (razen cerkvi!), kar pa tako nikoli ni bilo sporno za večino parlamentarnih strank. Za takšno odločitev je večina članov Ustavnega sodišča potrebovala mesec dni, da je pri tem... Piran in njegovi prebivalci pa gledališče potrebujejo - tukaj in zdaj! Ne nadejajo se nobenega čudeža, ki bi priskrbel potrebna sredstva za veliko obnovo njihovega gledališča. Svoje gledališče hočejo čimprej nazaj! Piranska krajevna skupnost je zato občinskemu svetu predlagala, naj se nemudoma začne postopek obnove Tartinijevega gledali-šča po manj zahtevnemu B-programu. In nato - da bi bila mera zgodbe o gledališču polna - še novica o tem, kako so se v letošnjem proračunu oklestila sredstva za predvideno obnovo. Od prvotno predvidenega zneska za obnovo gledališke stavbe so tri milijone tolarjev (občinske strokovne službe, župan, občinski svetniki... ali kdo tretji?) namenili Športnemu centru Piran, kar je razburilo mnoge Pirančane. L.D. Med gledališko stavbo in hotelom Piran je pognala figa. (Nekoč je bil tam prehod - ulica - k morju). poiskala pravne argumente. Zanimivo je brati ločena mnenja ustavnih sodnikov (g. Slovenska Panorama št. 21, 22). Zato se ni čuditi, da je takšna odločitev sprožila mnoga pravna, pa tudi politična vprašanja. Menim, da je - glede na navedeno - pravilna odločitev predlagateljev referenduma (ZLSD, SNS in Zelene alternative ter nekaterih prizadetih skupin), ki so podprle pobudo za zbiranje podpisov, da tak referendum, kot ga dopušča Ustavno sodišče - z novimi vprašanji - ne bi odrazil volje podpisnikov pobude. Povzročil bi zgolj nepotrebne stroške, zato so se predlagatelji odločili predlog umakniti. Vendar ZLSD ne bo odnehala. Storila bo vse, da parlament podaljša moratorij na vračanje gozdov. Tako bi pridobili dovolj časa za takšne spremembe zakona o denacionalizaciji, ki bodo v kar največji meri odražale voljo nesporne večine naših državljank in državljanov. ZLSD bo sprožila vrsto aktivnosti za spremembo zakonov - če bo potrebno tudi Ustave. Da se tako prepreči možnost, da bi kdorkoli kdaj v prihodnosti - brez pravih argumentov, v demokratični državi, za kakršno se imamo - onemogočil volilkam in volilcem, da bi se na referendumu odločili o pomembnih vprašanjih našega razvoja. Tatjana Kosovel Ob boleči izgubi naše mame Jožefe Susman se iskreno zahvaljujemo zdravstvenemu osebju, posebno dr. Lakovičevi, ženskemu pevskemu zboru iz Portoroža za prečudovito petje, očetu Bojanu, ki je opravil pogrebni obred ter vsem ostalim, ki ste sočustvovali z nami. Sin Andrej ter hčeri Jožica in Anka. 10 portorožan it. 6-7 L PIRAN PIRANU mm PREUREDITEV MALEGA PIRANSKEGA PARKIRIŠČA Glede na to da premore Piran premalo parkirnih mest, je še bolj nerazumljivo, da so se na Občini odločili za takšno ureditev izogibališča na malem parkirišču pri prometni zapori pred mestom, ki je krajanom pogoltnila nekaj dragocenih parkirnih mest. Negodovanje obiskovalcev piranskega mestnega jedra in njegovih prebivalcev zaradi neprimerne lokacije, kjer vozniki sedaj plačujejo parkirnino (ob mandraču pri vhodu na Tartinijev trg) ter pogosti zastoji pri prometni zapori pred mestom, katerih vzrok je najčešče ravno ponesrečeni način plačevanja parkirnine, so bili povod, da so na malem parkirišču uredili odstavni pas. Ta naj bi voznikom omogočil plačevanje parkirnine pri izhodu iz mesta, ne da bi pri tem ovirali tekoče odvijanje prometa. Ko so v Svetu krajevne skupnosti Piran pregledovali načrt preureditve malega parkirišča, jih je v oči zbodlo, da bodo krajani ob precej parkirnih mest. Prav tako so ugotovili, da namerava investitor na tem predelu ob cestišču postaviti dve avtobusni postajališči. Članom piranskega Sveta krajevne skupnosti se je tudi porodil sum, da "gratis" avtobusi v bodoče ne bodo vozili do sedanje končne postaje Fornače na velikem parkirišču. Torej so bila večletna prizadevanja Krajevne skupnosti Piran - zaman!? Ves čas so si v krajevnem svetu prizadevali, da bi svojim krajanom zagotovili parkiranje čimbližje njihovemu mestu in da bi bila mesta na malem parkirišču namenjena prav njim. Žal pa so - protestom navkljub - na njih pogosto parkirali tudi tisti, ki jim to parkirišče ni bilo namenjeno. Zato je toliko bolj nerazumljiva odločitev, da se zaradi ureditve izogibališča ukine del parkirnih mest prav tu. Po drugi strani pa se v Krajevni skupnosti Piran zavedajo, da je dosedanja lokacija za plačevanje parkirnine popolnoma neposrečena. Obiskovalci mesta pogosto sprašujejo krajane, kje neki bi lahko plačali parkirnino. Mnogi se kar zapeljejo iz mesta, prepričani da bodo lahko plačali ob izhodu. In potem, ko ob zapori izvejo, da ni tako, povzročajo zastoje, prometno zmedo in vsesplošno negodovanje zaradi nepotrebnega čakanja. Že ob lanskem premeščanju prometne zapore na novo lokacijo pred Piranom so v krajevni skupnosti menili, da bi bilo plačevanje parkirnine najprimerneje urediti pri izhodu, vendar pa ne tako, da bi Pirančani izgubili še dodatna parkirna mesta! Piran ima premalo parkirišč, da bi si to lahko privoščil in še ta so - nekako od velikonočnih praznikov dalje - prezasedena. Vse navedeno torej zgolj potrjuje dejstvo, da Piran nujno potrebuje predvsem - garažno hišo. A do njene gradnje - kaže - je še daleč, pa čeprav so že izbirali investitorje; toda lokacija, ki bi zadovoljila vse, še ni izbrana... Torej se bodo morali Pirančani še naprej znajti, kot vse doslej - vsak, kot bo vedel in znal. L.D. "KOPALIŠČA " IMAMO, MAR NE...? V Krajevni skupnosti Piran si prizadevajo, da bi bilo vsem krajanom in obiskovalcem v njihovem mestu omogočeno dobro počutje. To seveda predstavlja tudi normalno kopanje na obalnih površinah, ki jih mesto premore. Na žalost pa Piran nima urejenih kopališč, kot jih ima sosednji Portorož. Piranska "kopališča" ostajajo žal vse leto neurejena. Tako krajani, kot obiskovalci mesta se pritožujejo nad pomanjkljivo čistočo, neurejenimi, celo nevarnimi stopnicami in ograjami za vstopanje v morje, nedelovanju tušev, nad sanitarijami, slabo ponudbo ležalnikov in senčnikov... Pred leti je KS Piran naslovila zahtevke za ureditev dveh malih "kopališč" (eno v bližini glavnega pomola pri gledališču Tartini, drugo na Punti), za najmlajše kopalce in za starejše ljudi, kjer bi jim bil dostop v morje olajšan. Toda pobude so ostale le na papirju. Toda v piranski krajevni skupnosti so potrpežljivi. Ker lani kljub njihovemu pisanju in negodovanju, ni bilo nič narejenega, so se letos nadejali sprememb. A ker ni bilo videti ničesar, so se spet lotili dopisovanja in pristojno občinsko službo ponovno seznanili s svojo zahtevo. Terjali pa so tudi odgovore, kdo je dolžan obalo od Riviere do Pünte vzdrževati, kdo je zadolžen za vzdrževanje sanitarij na Punti, kdo lahko pridobi koncesijo za upravljanje plaže, ipd... Občina Piran jim je lepo po vrsti tako odgovorila: 1. Za vzdrževanje obale od Riviere do Punte je odgovorno JP Okolje Piran - skladno s 34. členom Odloka o priobalnem pasu in koncesijah (Ur. objave št. 11/96). 2. Za vzdrževanje sanitarij na Punti je zadolženo isto podjetje - skladno s 7. členom Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Piran. 3. Ker na Ustavnem sodišču proučujejo zakonitost Odloka o priobalnem pasu, je s pričetkom postopka za podelitev koncesij smiselno počakati do razsodbe. Do podelitve koncesije pa je JP Okolje zadolženo za vzdrževanje obale in objektov na njej skladno z razpoložljivimi namenskimi sredstvi Okolja oz. proračuna občine Piran. No, po tem jasnem in nedvoumnem odgovoru zdaj vsi občani - Pirančani še posebej - nestrpno pričakujemo, da bo JP Okolje visoko zavihalo rokave in se lotilo urejanja kopališč, s čemer bo seveda krepko izboljšalo njegovo sedanje stanje - v veliko zadovoljstvo vseh. L.D. "Divje" kopališče na Punti bi lahko uredili predvsem za otroke, starejše, invalide... Pa nič... * Zalivček ob glavnem piranskem pomolu, v bližini Tartinijevega gledališča je izredno primeren za kopanje malčkov. Namesto da bi ga fetos uredili, je polno nesnage, vstop nanj pa je nek "pametnjakovič" otežil, saj je navlekel skale, beton... (gl. levo). JUNIJ SE PREDSTAVI Nekateri pravijo, da je ta mesec dobil ime po rimskih plemičih Junijih, drugi pa povezujejo to ime s staroitalsko boginjo Junono, ki ji je bil posvečen prvi dan vsakega meseca (calende). Slovensko ime za junij je ROŽNIK, stara pa so še: rožni cvet, sečnik, travnar, ivanšček, kresnik, krstnik (po Janezu Krstniku), ranoleten, senšek, šestnik. Sonce stopi v znamenje raka 21. junija ob 10,20, ko je začetek poletja. Pregovora pravita: Če vinska trta ne cvete kresnika, ostane le lesnika in Sever, ki v tem mesecu pogosto vleče, nam v deželo obilo žita privleče. Junij je mesec češenj in drugega sadja, česna, žita, sena... 21. se konča pomlad in začne poletje. Do takrat se dan daljša, nato se začne krajšati. Junij je pri nas tudi mesec praznika državnosti (25.). Pa si poglejmo še nekatere pomembnejše junijske zavetnike in vremenske pregovore. - 8. je god sv. Medarda, škofa. Za ta dan velja pregovor: Kakor vreme na Medarda kane, tako ves mesec nam ostane. - 13. junija goduje sv. Anton Padovanski. Rodil se je leta 1195 v Lizboni na Portugalskem. Kot redovnik sv. Frančiška Asiškega je deloval v Italiji, predvsem kot odličen pridigar. Umrl je leta 1235 v Padovi. Nad njegovim grobom, kjer so se zgodili številni čudeži, so zgradili veliko romarsko baziliko. Je zavetnik zaročencev in poročenih, pomočnik v vseh težavah in stiskah, posebno pri iskanju izgubljenih reči. - 15. junij je god. Sv. Vida (Vitomira), mučenca, po rodu iz Sicilije, ki je živel v 2./3. stoletju. Sodi med najbolj čaščene svetnike na Slovenskem, saj mu je posvečenih kar 76 cerkva. Je priprošnjik za zdravje živcev, oči, zoper božjast, blisk, ogenj in kačji pik. Za svojega zavetnika pa ga imajo lekarnarji, kotlarji, pivo-varji, igralci in plesalci. Pregovor pa pravi: Pred sv. Vidom muhe napovedujejo dneve suhe. - 19. junija goduje sv. Nazarij. Po ustnem izročilu naj bi bil doma iz Boršta pri Kopru in prvi koprski škof. Je zavetnik Kopra in koprske škofije. -21. junija goduje sv. Alojzij Gonzaga, jezuit, zaveznik mladine in študentov. Živel je v 2. polovici 16. stoletja. Življenje je doumel kot dar, ki naj ga deli z drugimi. Je godovni zavetnik mnogim Slovencem in Slovenkam. - Sv. Janez Krstnik, ki goduje 24. junija, je zavetnik krojačev, pastirjev in zidarjev. Janez je kot puščavnik pripravljal pot Jezusu, vzdevek Krstnik pa je dobil zato, ker ga je ob reki Jordan krstil. Janez ali Ivan -pri nas v Slovenski Istri Gio-V a n n i , Nanič, Đo-vanin - je tudi najbolj razširjeno slovensko ime, da je postalo skoraj sinonim za Slovenca. In rek: Kakršno vreme kresnic, takšno bo tudi žanjic. V preteklosti so na kresno noč (24.) po gričih kurili kresove, ob njih tekmovali in prepevali. Po Janezu se imenuje zdravilno zelišče šentjanževka, pri nas v Istri pa mu pravijo "rože od svetega Ivana". - Ob koncu meseca, to je 29. godujeta sv. Peter in Pavel, apostola. Če sta Peter in Pavel jasna, bo letina obilna in krasna, pa so o tem prazniku zapisali naši predniki. Bomo videli?! Alberto Pucer Cerkev v Borštu. w '.^r j -----sli';^-;- Stara veduta Pirana z dvižnim mostom za katerim je (desno) cerkvica Svetega Petra, O AZILU ZA BREZDOMNE ŽIVALI Odnos do živali je nepogrešljivi del kakovosti človekovega bivanja in zrcalo človekovega značaja. Obalno društvo proti mučenju živali si že dolgo prizadeva za zakonsko in dejansko ureditev problema zavrženih, tavajočih in trpečih živali (psov in mačk). Ker predlog osnutka zakona o varstvu živali pred mučenjem, ki ureja to področje, čaka na drugo obravnavo v Državnem zboru že skorajda dve leti (!), se je Obalno društvo proti mučenju živali odločilo zapolniti to zakonsko vrzel. Pri tem je upoštevalo dejstvo, da je tovoljnimi prispevki in s prostovoljnim Slovenska Istra večinoma turistično področje, zato je rešitev problema tavajočih živali še nujnejša. Ni dvomiti, da obstoj organiziranega zavetišča za brezdomne živali zgovorno priča o humanosti in kulturi naroda ter o komunalnem redu in urejenosti kraja. Zato je Društvo, po svoji ustanovitvi 1995. leta, trem obalnim občinam dalo pobudo za ustanovitev zavetišča (azila) za brezdomne živali. Tej pobudi sta prisluhnili občina Koper in Piran, medtem pa se ji izolska občina doslej še ni odzvala. Koprska občina je za dobo treh let najela štiri pesjake, piranska pa je v lanskem letu najela le enega. Kljub temu da izolska občina zavestno in premišljeno ignorira to pobudo ter ne sodeluje pri reševanju tega (tudi) njenega problema s finančnim deležem, brezdomne pse z njenega področja Društvo oskrbuje s pros- delom članov v dodatnih pesjakih v Kopru. Najbrž je na tem mestu potrebno pojasniti, da je bistvena razlika med komunalnim pesjakom in azilom v tem, da brezdoma žival ostane v zavetišču do oddaje novemu lastniku (čas oskrbe v azilu je neomejen). Usmrtitev (evtanazija) se lahko opravi le po predhodnem strokovnem mnenju veterinarja (neozdavljivo bolna ali poškodovana žival). Da bi imeli bralci pravo sliko o vsestranskem prizadevanju Društva za rešitev zavrženih živali, je potrebno navesti nekaj podatkov. Dne 17. junija letos je bilo v zavetišču (na obeh lokacijah: v petih boksih v Dvorih pri Sv. Antonu in v dodatnih petih boksih v Kopru) skupaj 41 psov in sicer: 4 odrasli samci, 2 mladiča, 35 samic (od teh 4 mladičke), ena samica s petimi mladički (pri smetnjaku zavržena), ena samica z dvema mladičema, 33 samic starih od 5 do 14 mesecev. Od teh je iz koprske občine skupaj 22 psov, iz izolske občine jih je 11 in iz piranske osem. V Društvu se upravičeno sprašujejo, kako bo šele v času turistične sezone, ko bodo nekateri ljudje zaradi svojih počitnic in potovanj štirinožce zavrgli!. V azilu je treba živali ne zgolj hraniti, temveč jim nuditi tudi veterinarsko oskrbo in zdravstveno zaščito, kakor tudi poskrbeti za sterilizacijo samic. Iz gornjih podatkov je očitno, da ta problematika zadeva vse tri občine. Nerazumljivo in nesprejemljivo je, da je njeno reševanje povsem prepuščeno prostovoljnemu društvu, ki deluje zgolj iz dobrodelnih nagibov. Obalno društvo proti mučenju živali poziva vse, ki bi želeli podariti svoj prispevek, da ga nakažejo na žiro račun Društva, št. 51400-678-41997. Snežna Rešek 16. junij: Dan sladkornih bolnikov SLADKORNA BOLEZEN IN NJENI ZAPLETI Sladkorna bolezen predstavlja presnovno motnjo, ko telo ne more pravilno izkoristiti hrane. Ko se hrana prebavlja, nastaja iz nje sladkor imenovan glukoza, ki ga telo potrebuje za energijo. Pri tem je nujno potreben hormon insulin, ki nastaja v trebušni slinavki. Ta omogoča prehod glukoze iz krvi v celice, kjer se uporabi za energijo ali pa se shrani v jetrih. Pri zmanjšani ali popolni odpovedi izločanja insulina je krvni sladkor trajno zvišan. Obstajata dve poglavitni obliki: - Od insulina neodvisni diabetes (Celice trebušne slinavke izločajo insulin, vendar ga je za potrebe organizma premalo. Pri tej obliki ima pomembno vlogo debelost, telesni in duševni stresi, nekatera zdravila, bolezenska stanja in sladkorna bolezen v družini). - Od insulina odvisni diabetes (Trebušna slinavka izloča le malo ali nič insulina, bolniki so zato odvisni od injekcij insulina. Ta oblika se pojavlja pri otrocih, mladostnikih in pri mladih ljudeh.) Sladkorna bolezen deluje počasi, a zanesljivo. Vendar pa z urejanjem krvnega sladkorja dosegamo pomembne uspehe. Uspešno zdravljenje je kot zgradba, ki stoji na štirih temeljnih kamnih: na vzgoji bolnikov, posebno predpisani prehrani, telesni dejavnosti in zdravilih, kadar so potrebna. Cilj zdravstvenega varstva bolnika s sladkorno boleznijo je optimalna presnovna urejenost in preprečevanje kroničnih okvar ožilja in živcev, slepote, odpovedi delovanja ledvic, arteroskleroze in diabetičnega stopala. Najhitrejše učinke lahko pričakujemo pri preprečevanju amputacij spodnjih okončin. Do tega lahko pride zaradi propada tkiva (gangrena) kot posledice zapore žil. Okvara živcev ali nevropatija se razvije počasi in neopazno. Oslabljeno zaznavanje dotika in bolečine ima lahko za posledico poškodbe, ki nastanejo ob udarcih, nošenju neprimerne obutve ali pa opekline zaradi gretja. Pogosto se pojavi infekt, še posebej, če je nega nog slaba. Tako se razvijejo kronične površinske razjede. Celjenje je posebno slabo na tistih točkah podplatov, kjer je pritisk največji, če jih seveda ne razbremenimo. Noga postane življenjsko ogrožena največkrat zaradi napredujoče okužbe. Vsaj pol - če že ne več - začetkov takšnih poškodb, lahko v kali zatremo. To lahko naredi bolnik sam - če je le dovolj poučen in osveščen - tako da skrbi za nego nog, odkriva in odstranjuje trdo kožo, pozoren mora biti na najmanjšo razpoko, rano ali ureznino. Izbirati mora ustrezno obutev in nogavice. Pogosto je to v rokah usposobljenega zdravstvenega kadra. Oskrba diabetičnega stopala zahteva timski pristop. Poleg zdravnika so ustrezno poučene in usposobljene medicinske sestre, ki delajo v dispanzerju za diabetike, najučinkovitejše pri preprečevanju pojava diabetičnega stopala in njegovem zdravljenju. Ena bistvenih nalog je presojanje (scrining), kateri bolnik potrebuje zdravljenje oz. ukrepe, ki bi preprečili pojav diabetičnega stopala. Po grobi oceni strokovnjakov naj bi v Sloveniji preprečili kakih 500 amputacij pri bolnikih s sladkorno boleznijo. To je 500 človeških usod - ljudi, ki jim je lahko prihranjeno razočaranje. Tatjana Detoni, višja medicinska sestra PATRULJASI NA DELU NOVICE TURISTIČNEGA DRUŠTVA - TIC PORTOROŽ: TURISTIČNA PATRULJA, ki deluje pod okriljem TURISTIČNEGA DRUŠTVA PORTOROŽ, je od 15. maja do 15. junija ponovno prežala za slabo ali dobro urejenimi kotički naše občine. Tokrat je bila zaradi obiska srednjeevropskih predsednikov (upamo, da ne le zato?!!?) naša občina na prvi pogled nekoliko bolj urejena, čeprav se še marsikje skriva črno odlagališče odpadkov ali zapuščena zelenica. Portorož je končno nekoliko zaživel Dočakali smo ureditev parka pred starim hotelom Palace, pa tudi ostali hoteli so poskrbeli za lepši videz svoje okolice. Pohvalimo lahko - kot zmeraj - predvsem hotel Lucija, ki se za svoj park trudi vse leto, sledijo mu Hoteli Bernardin in Krka Strunjan. Travo so sicer končno pokosili, vendar je ostalo portoroško zaledje še v slabem stanju. Pograjali bi gredico na dvopasovnici, čeravno se vrtnarji trudijo z okopavanjem in zalivanjem; vendar je za "pristanišče rož" vse preveč skromna! (Za vzgled bi nam lahko bila Opatija.) Pogled na obalo še zmeraj kazijo preštevilne oglaševalne table, propadla baraka Jestvine za bencinsko črpalko na Fizinah, avtobusni postaji v Piranu in Portorožu, za katere se potniki sprašujejo, zakaj ne obratujeta... Piran je ob obisku predsednikov doživel pravo "katarzo", tudi Bernardin, ki jih je gostil, je lepo urejen. Fiesa je še zmeraj gradbišče, čeprav je sezona že tu. V Strunjanu, na avtobusnem postajališču za Koper so v čakalnici odpadki. Pohvalimo lahko okolico zdravilišča Krke v Strunjanu in plažo v Strunjanu. Ob regionalni cesti, ki pelje od Strunjana do Valete (predvsem ob reklamnih tablah) je veliko odpadkov. Ob cesti za Portorož in Lucijo bi lahko odstranili robido med drevjem in razgrnili razgled, ki bi utegnil privabiti kakšnega turista več. V Luciji nas najbolj bode v oči malomarnost prebivalcev stanovanjskih blokov, ki ne skrbijo za redno košnjo trave in ureditev gredic. Z lepo urejeno okolico se lahko pohvalijo le prebivalci Obale 117 in Liminjanske 6. Okolica šole in vrtca v Luciji je bila tokrat kar urejena. Ograja ob avtokampu Lucija je v obupnem stanju in le še tu pa tam služi svojemu namenu. Vhod v Forma Vivo je še vedno zanemarjen. Na Seči je, kot vedno, glavni problem "črna marina" in odlagališča gradbenega materiala ob kanalu Sv. Jerneja. Podobno odlagališče je tudi ob prvem kanalu znotraj Sečoveljskih solin. Od Drogine Začimbe pa do začetka Jernejevega kanala bi nujno morali urediti cestišče, saj je luknjavo in ob deževju polno mlakuž. Sprehajalci pa so izpostavljeni nevarnosti, zato je nujna ureditev pločnika do Gostišča Ribič. Od Seče do Sečovelj, ob mejnem prehodu ter ob letališču so lepo počistili kanale ob cesti ter uredili avtobusna postajališča. Vendar so bili razlog za to lepo dejanje predsedniki! Nazadnje bi pohvalili še bencinski črpalki v Luciji in Portorožu, ki sta vedno vzorno urejeni, Policijsko postajo v Portorožu, ki je lepo poskrbela za ureditev svoje zelenice in bližnje okolice, pa poslovni objekt Droge Portorož. Opozoriti pa bi kanilo predvsem bencinsko črpalko v Piranu ter na verižno pregrado pred Elektrom Primorske, saj se pešci komaj prebijajo mimo. V nadaljno vzpodbudo pa patruljaši izrekajo pohvalo tudi TIC PORTOROŽ - Turističnemu informativnemu centru, ki ga vodi predsednica Turističnega društva in osebju za kamnite cvetlične posode, v katerih - kljub nerožnatim finančnim razmeram - skuša vseskozi vzdrževati zelenje (ki pa ga žal mimoidoči vse preradi pulijo...). - Od 11. do 15. junija 1997 se je v Novi Gorici odvijal "Mednarodni Goriški sejem". Na turistični stojnici "Slovenija v malem" \e sodeloval tudi TIC PORTOROŽ, ki je predstavil domačo turistično ponudbo s promocijskim materialom hotelov, restavracij, izletov in drugih v Portorožu m Piranu - Med sejmom so 12. junija Novogoričani pripravili tudi posvet o turizmu. Državni sekretar za turizem, g. Vesenjak, je predstavil zakon o turizmu in vladne ukrepe na področju turizma. Predstavili pa so še turistično informacijsko omrežje "Creativ", katerega bo prevzel Center za promocijo turizma Slovenije. Predstavljal se bo kot "TURIST BOARD SLOVENIJA". V to omrežje se bo vključil tudi TIC PORTOROŽ, kar je, po trditvah vodje TIC, ga. Andreje Humar Fatorič, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti pripravljeno sofinancirati v višini tretjine stroškov. Preostala sredstva pa bi morala zagotoviti Občina Piran oz. letos ustanovljeno Gospodarske interesno združenje za turizem (nabava potrebne opreme, vključitev v mrežo, mesečno vzdrževanje). Pričakujejo, da bo portoroški TIC že med letošnjo sezono ali najkasneje septembra pridobil svojo elektronsko pošto in se priključitil na Internet, kjer se bo predstavil na straneh "Welcome to Slovenia". -10. junija je PORTOROŽ in PIRAN obiskala nemška turistična novinarka LORE MARR - BIEGER; ki je že izdala turistični vodnik v nemščini (SLOWENIEN ISTRIEN). Na priporočilo turističnega predstavništva v Munchnu, sta gostiteljstvo sprejela predsednica TURISTIČNEGA DRUŠTVA PORTOROŽ in vodja TURISTIČNO INFORMATIVNEGA CENTRA, ga.Andreja Humar - Fatorič ter vršilec dolžnosti direktorja združenja PROTOUR. g.Ivan Silič. - Med sejmom Fitfesta je bil 6. junija v hotelu Metropol posvet "ŠPORT IN TURIZEM", ki sta ga organizirala Turistična zveza Slovenija in Olimpijski komite Slovenije. Iz Portoroža so sodelovali Tomi Brezovec, Zdenko Vozlič in Andreja Humar- Fatorič. Prikazani so bili primeri vzornega sodelovanja športa in turizma; npr. rafting na Soči. Predstavlili so projekt olimpijske kartice. Г ов»ИО SE V PE*eo ^h PIZZERIA - PUB * 1| PORTOROŽ - PORTOROSE tel.: 746-775 vsak dan od 17.00 do 02.00 glasba v živo Prava italijanska pizza pripravljena v krušni peči špageti, tortelini, ravioli, peresniki k Meso na žaru sampinioni na zaru in se in se ft EÜROMIB IMPORT - EXPORT d.o.o. Slovenske železnice skladišče SISAK 3, ob luki b.š. 6000 Koper, Slovenija Tel./fax: +386/66/22093, tel.: +386/66/391-144 - SANITARNA KERAMIKA - KERAMIČNE IN GRESS PLOŠČICE - KOPALNE IN TUŠ KADI - VODOVODNE ARMATURE SKLADISCE JESTVINA t CARINA GLAVNI VHOD LUKA KOPER EUROMIB za kupljeno blago nad 40.000 sit brezplačen prevoz. Možnost kredita. Se priporočamo! KOLIKO STANE KOPANJE? Če nam bo letošnje poletje vreme naklonjeno, se bomo (tudi) domačini kopali. In katero plažo si boste izbrali vi? Najbrž tisto, ki je najbližje vašemu domu. Če se boste kopali pogosto, se vam splača kupiti sezonsko karto, ki velja samo za vstop na kopališče, ki si ga boste izbrali. Žal iz ideje, da bi se župan z upravljalci vseh plaž dogovoril, naj bi sezonska karta za domačine veljala za kopanje na vseh urejenih plažah v naši občini, ni bilo nič. Tako se boste prisiljeni kopati venomer na isti plaži. Če si boste zaželeli spremembe, boste morali za drugo kopališče plačati običajno vstopnino. Pa cene? Župan, ki po odloku k ceni vstopnine za plaže v naši občini izdaja svoje soglasje, je doslej potrdil cene osrednjega portoroškega kopališča, s katerim upravlja Okolje in cene kopališča hotela Salinera v Strunjanu. KOPALIŠČE GLAVNA PLAŽA PLAŽA HOTELA V PORTOROŽU SALINERA V STRUNJANU JP OKOLJE DNEVNA 330 SIT 500 SIT ODRASLI POPOLD.* 270 SIT 300 SIT VSTOPNINA DNEVNA 220 SIT 300 SIT OTROCI POPOLD. 165 SIT 200 SIT SEZONSKA KARTA ODRASLI 2.200 SIT 2.000 SIT** (ZA OBČANE PIRANA) OTROCI 1.100 SIT - 7 DNEVNI 2.000 SIT 2.500 SIT ODRASLI 10 DNEVNI 2.600 SIT 3.500 SIT 15 DNEVNI 3.900 SIT - ABONMA 7 DNEVNI 1.300 SIT 2.000 SIT OTROCI 10 DNEVNI 1.740 SIT 3.500 SIT 15 DNEVNI 2.600 SIT - "upom be: * po 13. uri ** za krajane Strunjana in invalide je brezplačno COMUNICATO Comunichiamo che la biblioteca "Diego de Castro" della Comunita' degli Italiani "Giuseppe Tartini" di Pirano nei mesi di luglio e agosto rimarra' aperta al pubblico tutti i mercoledi' dalle ore 9.00 alle 11.00. ODSTOPAM, ODSTOPAŠ, ODSTOPA... AU NE PELJI ME V SKUŠNJAVO Opravičujemo se bralkam in bralcem za objavljeno vest v prejšnji številki Portorožana zaradi katere ste se nekateri zaman veselili. Žal je bila preuran-jena. Član občinskega sveta in hkrati direktor javnega podjetja OKOLJE ni po faksu odstopil kot član sveta občine, ampak le iz neke manj pomembne komisije. Opravičilo seveda dolgujemo tudi njemu, ker smo ga nehote navedeli na bogokletno misel, da bi morda le kazalo odstopiti. Trdno se svojih svetniških stolčkov -kaže - do poslednjega diha nameravajo držati tudi ostali, ki bi že zaradi mentalne higiene (če jim že zakona ni mar) morali odstopiti. NASMEJMO Si S PORTOROŽANOM Janezkova domača naloga VISOKI GOSTJE V NAŠEM KRAJU (PROSTI SPIS) V začetku junija smo bili priče dogodku, v primerjavi s katerim je Portoroška noč samo milo nedeljsko jutro: obiskalo nas je kar osem evropskih predsednikov! Vsa občina je bila na nogah in moja mama je rekla, da jo to spominja na dneve, ko se moj tata pripravlja, da bo prebelil kuhinjo ali zabil kakšen žebelj. Tata je dostojanstveno preslišal to pripombo in dejal, da je bil na vsak način že skrajni čas, da so prišli, saj se belih oznak na cestiščih sploh ni več videlo. Njim na čast so jih na sveže začrtali, pa tudi asfalt v Portorožu, Dragonji in Sečovljah je dobil bolj zdravo barvo. Tudi sicer so komunalci zelo temeljito in vztrajno prali vse občinske ceste, ne samo tistih, kjer stanuje kakšen funkcionar - kot to počnejo ob navadnih priložnostih. Moj tata je rekel, da spričo tolikšne porabe vode sploh ni čudno, če je občinska vlada ukazala sezonsko podražitev vode. Sprašujem se, če so gostje sploh videli, kako so ceste čiste, ko pa so njihovi avtomobili kot blisk drveli skozi naselja in ko so jim itak vsepovsod pogrinjali preproge. V zvezi z vodo sem tudi pomislil, kakšna škoda, da gospodje niso načrtovali obiska v piranskem akvariju, saj bi tedaj država hitro našla že davno obljübljeni denar za novega. Ko sem to omenil mojemu tati, je ta resno odvrnil, da bi bil obisk akvarija čista izguba časa, saj so gospodje tudi brez tega videli mrtve ribe - pa še zelo okusno ocvrte in lepo servirane. Ob teh besedah je moja mama povedala, da je izrezala iz časopisa objavljeni seznam jedi, s katerimi so postregli predsednikom. Sklenila je vsako nedeljo pripraviti eno od teh jedi in moj tata je takoj zračunal, da bo seznam izčrpan v približno štirih letih in pol. Moram pa reči, da so komunalci kljub dobri volji in neobičajni vnemi le zagrešili manjšo napako - verjetno zaradi pomanjkanja izkušenj s smetmi in pa seveda zaradi utrujenosti spričo količine dela. Ko so namreč klestili grmovje ob cestah, kosili travo in še kako drugače lično čedili zelene površine, so ob tem hvalevrednem početju razkrili svetu neslutene količine pločevink, plastične embalaže in drugih predmetov neznanega izvora. S svojimi motornimi kosami in drugim orodjem so se jim med delom spretno izogibali in pustili tam, najbrž zato, da bi ljudje, ki so vse te predmete izgubili, lažje spet prišli do njih (v svoji poštenosti si komunalci niso prilastili niti enega!). Pomislil sem celo, da morda v jarkih in v gošči ob cestah živijo skrivnostna bitja, ki vse te reči pač uporabljajo. Mami se moja razlaga ni zdela verjetna; ona namreč trdi, da so komunalci kratkomalo slepi za vse, čemur se reče smeti. Moj tata pa je dejal, da ga ta površnost pri čiščenju okolja spominja na star izrek o pavu: bolj ko ta ptič dviga in širi svoj sijajni, blesteči rep, bolj odkriva očem sveta svoj goli, neugledni zadek. Ne samo komunalci, tudi policisti so se dobro odrezali. Moj tata pravi, da si svoj živ dan ni mislil, da jih Slovenija premore toliko! Zdi se mu, da je policija izkoristila obisk tujih državnikov za lastno parado in praktično vajo (nekakšen NNNP): vsepovsod smo videli prekrasne avtomobile, zlikane uniforme in postavne, šolane cucke. Tako lepo varne smo se počutili nekaj dni, ko je izza vsakega vogala budno oprezala kakšna modra kapa! Pa tudi obnašali so se policisti precej drugače: niti enkrat samkrat v dveh dneh nismo slišali sirene, s katero si dostikrat utirajo pot skozi promet, četudi niso na nujni vožnji. Resnici na ljubo je treba reči, da so užugali tudi divje motoriste in druge povzročitelje hrupa (celo na go-kart stezi je vladala blagodejna tišina), tako da so tisti konec tedna majhni otroci, bolniki in starčki resnično sladko spali. Moj tata pravi, da pa si odlične ocene vseeno niso zaslužili, saj so njihovi helikopterji na sobotni dan leteli prenizko in bi lahko kakšen nepoučen tujec mislil, da na predvečer mafijskega sodnega procesa iz ene ječe v drugo prevažajo pomembne priče. Ob tolikšnem direndaju večina občanov sploh ni vedela in opazila, da sta bila (nekako v sredini maja) gosta v Piranu tudi londonski župan in predsednik Estonije; moj tata trdi, da so ju uporabili kot generalko za junijsko srečanje. Mama je bila malo huda in je rekla, da tako neumno lahko blekne samo tisti, ki sta mu vročina in politika načela možgane. Tata je vdano prikimal in rekel, da je torej skrajni čas, da v svoje življenje vnese malo svežine, katere imajo menda na pretek v bifeju "Pri žejni sipi". Odšel je torej reševat svoje počutje, jaz pa sem se lotil domače naloge. m ZGODILO SE JE 6. JUNIJA (šala iz domačega kraja) Gospa na pločniku čaka na mimohod predsedniških limuzin. Na vrvici ima psičko, ki se dolgočasi in skuša gospodarico zvleči kam drugam. Policist, kateremu se zdi, da se je psička preveč približala robu pločnika, strogo opozori gospo: "Pazite vendar na žival, da ne plane na cesto!" Gospa se veselo začudi: "Oh, kaj se bo peljal mimo tudi Drnovškov Artur?" S.P., Lucija PA SO FANTJE PROTI VAS ŠLI (prosto po narodni pesmi) So gospodje prof Piranu šli, lepe stvarce si povedali. Jaz pa nisem šel, nisem bil vesel, saj prav nikjer nisem parkirat smel! S.P., Lucija 1 SI fe; " hm a » !•'; ■dk џ M m 11 fi t 1 B L- M , i i Ш ^-«т---fll ■ Ш vt m КЛ Jž» , L s-wxEämL л-а $ ЈЦ LjyR 7 »f PORTOROŽANOV ŠPORTNI KOTIČEK ŠPORT, KI SI TUDI V PORTOROŽU UTIRA SVOJO POT Kinološko društvo Portorož si s svojo aktivnostjo prizadeva ljudem približati privlačno športno disciplino agility, ki ima dolgoletno tradicijo ne le v tujini ampak tudi v Sloveniji. Tako imamo Slovenci reprezentanco, ki je sodelovala na prvem svetovnem prvenstvu v agilityju oktobra' 96 v Švici in - v izjemni konkurenci - dosegla lep uspeh. Kaj je agility? Na zemljišču, ki se mu reče parkur, so postavljene različne ovire: palisada, most, guma, slalom, gugalnica, miza, tunel, viadukt, skakalnice v višino in daljino, bazen. Te ovire morajo biti izdelane natančno po predpisanih normah (dolžina, širina, višina, naklon) in obdelane tako, da se pes na njih ne more poškodovati (npr. na štrlečih žebljih ali zaradi zdrsa na gladki površini). Tudi tla morajo biti ravna. Najboljša je trava ali šota (da bi preprečili zvine, izpahe ali zlome). Ker so psi ra- pAL)£A£>A JTi GdG,ALfi//c/\ Skaicalmiča ^ zlično veliki, so pri tekmovanju razdeljeni v dve n j Ä) * - -__skupini: na stan- IL-i-Jj 4fvl/l dardne, kjer so veliki psi ter na mini, v kateri sodelujejo manjši psi. Srednje velike pse pa uvrstijo glede na željo lastnikov v eno ali drugo skupino. V obeh skupinah so nekateri šele začetniki, drugi pa so že bolj izkušeni, zato so razdeljeni še na podskupine - v agility 1 in 2 (na primer: standard A1, standard A2 ali mini A1, mini A2). Obstaja pa še dodatna disciplina jumping, t.j. hitrostni tek čez ovire. Tudi višina preskakovalnih ovir je prilagojena psom posamične skupine. Če se želimo ukvarjati z agilityjem, potrebujemo najprej psa. Pa še dobro voljo, kajti pes preskakuje ovire, mi pa tečemo ob njem in mu ukazujemo. Vse poteka kot igra, saj se pes rad igra. Ne vrzimo puške v koruzo, če na začetku nismo dovolj uspešni! Za uspehe je potreben vsakodnevni trening. Tudi za tiste, ki se ne mislimo uvrstiti v slovensko reprezentanco, je to zanimivo. Predvsem je izvrstna oblika Nekatere ovire, ki jih morajo premagati psi na agility-ju. rekreacije za psa in lastnika. Da bo pes pri učenju uspešen, je najpomembnejše, da je poslušen ter da se med vodnikom (ni nujno, da je to lastnik) in živaljo vzpostavi dober stik. Vodnik si pri tem pomaga z glasom, rokami ter položajem v prostoru. Pomembno pa je tudi, v katerem trenutku je bil stik vzpostavljen. Kot glasovni ukaz je najučinkovitejša kratka in razločna beseda. Uporaba besede "ne" ali "tuj" je lahko problematična, ker psu pomeni, da je naredil nekaj narobe in se mora ustaviti, vrniti ter napako popraviti. Za psa je pomembna pohvala, ki se stopnjuje od "priden", "zelo priden" do pravega izliva navdušenja. Podobno je z grajanjem, ki se stopnjuje od "ne", "stoj", "sem" pa vse do najvišje stopnje vodnikovega nezadovoljstva, ki ga poskuša živali pokazati z vsem: glasom, govorico svojega telesa... Kinološko društvo Portorož letos ponovno pripravlja mednarodno tekmo v agilityju za pokal Alpe Adrija, ki bo 12.07.97 v poznih popoldanskih urah na travniku pri mini golfu pod Metropolom. Prostor je dovolj velika ravnica, tudi dovolj blizu centra Portoroža. Za ogled prireditve društvo ne pobira vstopnine. Vsako leto so si tekme ogledali številni obiskovalci, tako domačini kot turisti, ki so prispevali h krasnemu navijaškemu vzdušju, saj so s ploskanjem bučno pozdravljali vsakega tekmovalca, ki je uspešno pretekel parkur ali pa prizadeto zavzdihnili ob vsaki napaki. S takimi prireditvami se Kinološko društvo Portorož uspešno vključuje v turistično ponudbo našega kraja. Obenem v društvu upajo, da bodo za ta lep in atraktiven šport navdušili mlade (leta niso pomembna) in njihove ljubljence. spec. IVI. Novinec dr. vet. med. ROKOMETAŠICE ROKOMETNEGA KLUBA M-DEGRO PIRAN V EVROPI???! Piranske rokometašice so uspešno zaključile tekmovalno sezono 1996/97 v I. državni rokometni ligi na solidnem 5. mestu. Uspeh je toliko večji in pomembnejši glede na dejstvo, da imajo ekipe iz zgornjega dela lestvice (Krim Electa Ljubljana, Robit Olimpija Ljubljana, Mlinotest Ajdovščina in Juteks Žalec) neprimerljivo večji finančni proračun in so okrepljene s tremi ali več tujimi igralkami. Sploh pa so uspehi in dosežki slovenskih rokometašic in rokometašev in s tem seveda tudi celotnega slovenskega rokometa vse bolj odmevni. Naši igralci rokometa segajo vse višje. Tako so rokometašice RK Robit Olimpija osvojile naslov evropskih prvakinj, kadetinje in kadeti so se uvrstili na evropsko prvenstvo, ki bo v Avstriji in Estoniji, mladinke in mladinci so se preko kvalifikacij uvrstili na svetovno prvenstvo, ki bo na Slonokoščeni obali in v Turčiji, prav tako bo ženska članska reprezentanca nastopala na svetovnem prvenstvu v Nemčiji, ženska in moška reprezentanca se udeležujeta Mediteranskih iger v Bariju v Italiji. Pri tem so te uvrstitve in uspehi toliko bolj pomembni za piranski klub, saj za selekcijo državnih kadetinj igrajo kar štiri piranske rokometašice, in sicer: Ivana Batistič, Andreja Juraga, Barbara Panger in Martina Vrčon, v selekciji mladinske reprezentance pa zastopa barve piranskega kluba, sicer Portorožanka, levoroka Ivana Batistič. To pa še ni vse. V reprezentanci starejših deklic sta še dve piranski rokometašici: Tjaša Nižetič in Alenka Popič. Piranska članska ekipa je po končanem rednem državnem prvenstvu sicer zasedla 6. mesto, vendar se je v končnici z dvema prepričljivima zmagama nad ŽRK Vegrad Velenje povzpela eno mesto višje in osvojila končno 5. mesto na državni lestvici. To pa vodi ekipo na evropsko tekmovanje - POKAL MEST - če le bodo za to zagotovljena finačna sredstva. Tako bi v lucijski Športni dvorani imeli priložnost videti igralke in igro drugih evropskih klubov. F.B. PORTOROŽANOV ŠPORTNI KOTIČEK PISMA PORTOROŽANU EVROPSKO PRVENSTVO JADRANJA V RAZREDU OPTIMIST - ŠE ENA PRILOŽNOST ZA PROMOCIJO PIRANA V SVETU Od 4. do 12. julija bo v Piranu, oz. na Fornačah in na Bernardinu potekalo odprto Evropsko prvenstvo jadralcev v razredu Optimist, ki ga pripravlja jadralna sekcija pri Športnem društvu Pirano. Glavni "motor" tega projekta je Milan Morgan, tudi sam jadralec, trener in izdelovalec "optimistov". (Predstavljamo ga v tokratni številki Portorožana.) Prvenstvo bo k nam pritegnilo kakšnih osemsto ljudi -okoli 300 jadralcev in še več njihovih spremljevalcev ter drugih - iz dvainštiridesetih držav, ki bodo bivali v Bernardinovih hotelih. Uradna otvoritev prvenstva, ki mu krajše pravijo EPOR bo na Tartinijevem trgu v Piranu, regatno središče bo na Bernardinu, kjer bodo tekle tudi različne spremljevalne prireditve. Regatno polje bo v Piranskem zalivu, tako da bomo lahko tekmovanje dobro spremljali tudi z obale. Tekmovalci v razredu jadrnic optimist so stari povprečno od 12. do 14. let, pa tudi manj. Slovenski jadralci imajo na tem prvenstvu veliko možnosti za dobro uvrstitev, saj se v jadranju z optimistom uvrščajo v sam svetovni vrh, tekmovalno polje pa seveda tudi dobro poznajo. L.S.Z. frizerski salon metropol Slavica Udovič s.p. GH Metropol Portorož, Obala 75a Tel.: 066/74493 Nega las Vaši lasje Vam bodo hvaležni in v ponos. Storite kaj za njih! Z veseljem in strokovno Vam bomo pomagali v salonu za zdravljenje in nego las. PIRAN, KDO BO TEBE LJUBIL...? Piran je doživel v letošnjih junijskih dneh evropski dogodek, ki se dogodi pri nas precej redko, enkrat vsakih sto let. Piran je gostoljubno, urejeno in dostojanstveno sprejel svečane goste Slovenije in njenega predsednika Milana Kučana. Gostil je osem evropskih predsednikov, predstavnikov srednje Evrope, naših najbližjih sosedov. Pri tem je potrebno izreči vso pohvalo organizatorjem, vidnim in nevidnim, in ne nazadnje našemu županu Franku Fičurju, za uspešno izveden ogromen organizacijski zalogaj. Piran pa je istočasno doživel še mnogo več. Po dolgih letih je zadihal s polnimi pljuči in pokazal Pirančanom in njegovim gostom svojo pravo podobo, ki jo običajno zakriva skoraj do zadnjega kotička natlačena gomila smrdeče pločevine. Piran se je v teh svečanih dneh spremenil iz provincialne garaže v evropsko zgodovinsko mesto, kakršno je bilo recimo še pred borimi 50 leti in osupnil predvsem mlajše Pirančane, ki ga takega sploh ne poznamo. Samo malo je potrebno, dragi Pirančani in spoštovani obiskovalci Pirana, kot smo imeli priložnost videti nedavno: nekaj (samodiscipline in Piran bi bil spet ozdravljen. Vsak dan bi bil lahko tak, kot so bili oni junijski dnevi. Pravzaprav - ozdravljeni bi bili mi, vi: ozdravljeni majhnosti in provincializma. Piran je zdrav že od nekdaj, samo žalostno se je potuhnil za vsiljene kupe pločevine. Radovan Planine Piran, Župančičeva 30 KDAJ BO PEŠ POT ZA FIESO VARNEJŠA? - DRUGIČ V tretji številki Portorožana smo zasledili krajši članek z naslovom "Kdaj bo peš pot za Fieso varnejša?" z izjavo Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, na katerega ne moremo, da bi ne dali svoje replike. Že dolgo let trajajo prizadevanja KS Piran, da bi se pot uredilo in da bi bila varnejša za vse pešce. Nazadnje smo v lanskem letu, natančneje v mesecu avgustu, naslovili našo zahtevo za ureditev peš poti na občino in sicer Urad za premoženje in gospodarske javne službe. V našem zahtevku smo zapisali, da se iz leta v leto odlaša z ureditvijo te poti, ki je postala nevarna. Z minimalnimi sredstvi bi jo lahko očistili, "zbuldožirali" obstoječo pot (in ne širili!) nasuli z gramozom in postavili varovalne ograje, ki so nekoč obstajale (nekaj ostankov je še!). Občina je naš zahtevek posredovala že omenjenemu Medobčinskemu zavodu, ki je prvič (!) po mnogih letih naših prizadevanj odgovoril oz. izvolil izraziti svoje mnenje o tej poti. V zvezi z njim smo MZVNKD odpisali, da so našo zahtevo narobe razumeli. Prosili smo jih, da bi se skupaj sestali, si ogledali dejansko stanje in se dogovorili o ureditvi. Omenjenega ogleda in dogovora do danes še ni bilo. Letos smo v predlogih plana za rekonstrukcijska dela na območju naše KS med drugim ponovno predlagali ureditev peš poti Piran -Fiesa in postavitev varovalnih ograj. Seznanjeni smo bili (če je to res), da se bo naredil projekt ureditve tega dela poti. Kdaj pa se bo začelo z urejanjem, nam ni znano! Toliko v vednost bralcem. KS Piran W\\ PISMA PORTOROŽANU JAVNO VPRAŠANJE NAŠEMU ŽUPANU: KAKO PREPREČITI HRUP? Konec meseca maja (29.) letos je - na pobudo nas, nekaterih prizadetih krajanov - svet Krajevne skupnosti Portorož pripravil razširjeno sejo, na kateri je tekla razprava o problemu hrupa v Portorožu in o tem, kako ta dolgoletni problem razrešiti. Žal se sestanka zaradi prezaposlenosti niste utegnili udeležiti. Udeležili pa se ga niso niti drugi predstavniki pristojnih služb, ki so dolžne spoštovanje javnega reda in miru nadzirati, kršitelje pa kaznovati (opravičili so se le s Policijske postaje, ker so bili zaradi priprav na srečanje šefov srednjeevropskih držav preobremenjeni). Hrup je v Portorožu najbolj moteč v času turistične sezone; to je poleti. Namen omenjenega sestanka je bil ugotoviti, zakaj so pristojne službe neučinkovite pri nadziranju uresničevanja zakonov, odlokov in pravilnikov... s področja javnega reda in miru. Zakaj se iz leta v leto ponavljajo enake kršitve in isti kršitelji? Okolico motijo s preglasno glasbo, katere predvajanje podaljšujejo v zgodnje jutranje ure. Pa ne zaradi kakšne večje, dobro razpoložene družbe, temveč le za nekaj nočnih pivcev, ki žulijo v nedogled svoje mrzlo pivo. Na lastne oči sem se o tem prepričala, ko sem se te dni sprehodila po nočnem "mondenem" Portorožu. V Portorožu ste, predvsem po zaslugi Vaših komunalnih redarjev, uspeli skorajda povsem pregnati tako imenovane "vrečarje". Kako je torej mogoče, da Vam hrupa ne uspe preprečiti? (Kljub zakonodaji, ki je na Vaši strani)! Vemo, da se tudi kršiteljem izdaja dovoljenja za podaljšano obratovanje gostinskih lokalov (po 22. uri), za katera je potrebno tudi Vaše mnenje. Vse dokler gostišče obratuje, lahko ima tudi glasbo - seveda v mejah, ki jih določa zakonodaja (jakost zvoka!). Vse je torej na papirju kristalno jasno in nedvoumno. Problem pa nastane, ko je ta glasba preglasna. Človek, ki ga preglasni zvoki motijo, pokliče policijo, da bi ukrepala. Na Policijski postaji pa mu odgovorijo, da za nadziranje glasnosti glasbe niso pristojni in ga napotijo na sanitarno inšpekcijo, ki se pa sploh ne odzove. Potem človeku "poči film" in vloži ovadbo pri okrožnemu državnemu tožilstvu in pri okrajnemu sodišču v Piranu, kjer obstane v kdo ve katerem predalu.... Problema se človek nato loti sam. Stopi do lastnikov ali najemnikov gostinskih lokalov in jih prijazno prosi, naj znižajo jakost glasbe, naj za božjo voljo vendarle zmanjšajo hrup. Pa se mu le smejijo v brk. Potem se človek začne z njimi celo prepirati, jeza in nemoč v njem naraščata... Po vsaki neprespani noči je večja... Skratka: ■ KDO NAJ NAM TOREJ, OD HRUPA PRIZADETIM KRAJANOM PORTOROŽA, POMAGA PRI NAŠIH LEGITIMNIH PRIZADEVANJIH ZA ZMANJŠANJE ONESNAŽEVANJA NAŠEGA OKOLJA S HRUPOM? • KAJ LAHKO VI, Z AVTORITETO ŽUPANA, STORITE ZA SPOŠTOVANJE ZAKONODAJE IN ZA VAROVANJE ZDRAVJA PREBIVALCEV VAŠE OBČINE (hrup je namreč zdravju škodljiv)? Prosim Vas, v imenu krajanov, ki smo prizadeti od hrupa; da nam javno odgovorite, kaj nam je storiti. S spoštovanjem. Za društvo za kulturo bivanja predstavnica Portoroža Magdalena Frančeškin PORTOROŽ BO JULIJA GOSTIL EVROPSKO MLADINSKO PRVENSTVO V PLESU 1. junija '97 se je v mariborski Union dvorani odvijal finalni turnir v akrobatskem Rock'n Roll-u za pokal Slovenije, na katerem sta v pionirskem 2 razredu Tina Pribac in Aleks Šuštar iz Izole zasedla odlično 1. mesto. Sledila sta jima s 6. mestom Tjaša Bedene in Niko Sardoč, prav tako iz Izole. V razredu mini sta se na 3. mesto povzpela Nicoletta Tul in Tirni Kos iz Portoroža, prav tako pa sta bila tretja v skupnem seštevku točk pokalnih tekmovanj za plesno sezono 96/97. Takoj za njima sta na 4. mestu pristala Maša Mati-Prodan in Rudi Kovač iz Portoroža, kar je njuna letošnja najboljša uvrstitev. Pravkar pa so se plesalci vrnili z državnega prvenstva v show plesih, od koder so predstavniki Skupnosti Italijanov Piran v kategorijah Mixing Blues in Akro Mixing Blues prinesli domov kar štiri prva mesta. Pri pionirjih sta zmagala Tina Pribac, pri mladincih pa Tjaša Bedene in Niko Sardoč. Oba para sta se uvrstila na EVROPSKO MLADINSKO PRVENSTVO, ki bo 3., 4. in 5. julija v portoroškem Avditoriju. Upamo, da bo naših navijačev veliko, saj to ogromno pripomore k uvrstitvi. VSI JIM ŽELIMO VELIKO SREČE IN ČIMBOLJŠI REZULTAT. Mirna Veselinovič in Boris Tonejc sta se iz državnega prvenstva vrnila z dvema prvima mestoma, v Mixing Blues-u in Akro Mixing Blues-u. Mirna POZVLsX ŽELEZNINA, Obala 111 v Luciji * Expres izdelava ključev * Računalniško graviranje * Pokali, športna priznanja * Štampiljke Za nakup nad 5.000 SIT: 3% popust nad 10.000 SIT: 5% popust nad 20.000 SIT na obroke. Tinta d.o.o. Obala 55 - Portorož (Splošna plovba) 066/76 793 vsak dan od 8.00 do 15.30 ure - fotokopiranje A4, A3, barvno, na termo folijo (folija za grafoskop)... - tipkanje in oblikovanje vseh vrst besedil - vezava dokumentov, seminarskih nalog - izdelava reklamnih letakov A5 in A4 format NOVO! Nudimo vam tudi informacije preko interneta. Za študente, dijake ter upokojence posebni popusti pri naših storitvah! MAYGUT APARTMANI FIZIOTERAPIJA FIZIOTERAPIJA Letoviška 11, 6320 Portorož - Portorose tel.: 066/747-057, 747-058 FiZIOTERAPEVTSKA MEDICINSKA GIMNASTIKA / GINNASTICA INDIVIDUALE ROČNA MASAŽA /MASSAGGI MANUALI ANTICELULITNA MASAŽA / MASSAGGI ANTICELULITE LIMFNA DRENAŽA (ROČNA) / DRENAGGILINFATICI MANUALI KOPER ELEKTROTERAPIJA / ELETTROTERAPIA FANGO/FANGO SAVNA/SAUNA POREČ PORTOROŽ CENTER MAYGUT FIZIOTERAPIJA VZDRZEVANJE STANOVANJSKIH IN DRUGIH OBJEKTOV Tabakouić Senad s.p. Marxova 18, 6330 PIRAN, tel: 066/76-719 - adaptacije stanovanj - postavitev pregradnih sten - montaža vseh vrst stenskih in stropnih oblog - pleskarska dela - montaža stavbnega pohištva in ostalo po dogovoru ARCHITECTA d.o.o./s.r.l. TARTINIJEVTRG 15, 6330 PIRAN P.ZZA TARTINI 15 6330 PIRANO TEL 066/75-594, 75-982, FAX 74-562 POSREDUJEMO PRI NAKUPU, PRODAJI, MENJAVI IN NAJEMU VSEH VRST NEPREMIČNIN NA SLOVENSKI OBALI. PRODAMO: - dvosobno stanovanje v Luciji 55 m2 - v Luciji končno vrstno hišo 150 m2 s prizidkom 80 m2,500 m2 zemljišča - v Luciji atrijsko hišo 95 m2,500 m2 zemljišča - v Dragonji hišo 300 m2,116 m2 gospod, poslopja, 7000 m2 zemljišča KUPIMO: - za znanega kupca enosobno stanovanje v Luciji do III. nad. plačilo z gotovino - v Fazanski ali Šolski ul. dvosobno stanovanje do III. nad. URADNE URE od PO-PE od 8-15 ure in SR 8-17 ure (za naročene stranke tudi po dogovoru). PISMA PORTOROŽANU ŽUPANU ZELENE OBČINE Portorožan je povsem korektno povzel poročilo o spoštovanju proglasa o Zeleni občini Piran, ki smo ga pripravili Zeleni Pirana ob drugi obletnici sprejetja tega dokumenta. Užaljenost, s katero je na poročilo Zelenih reagiral župan, pa kaže, da kljub temu da je nosilec javne funkcije, ne sprejema javnega nadzora in argumentirane kritike. Županov odgovor objavljen v majski številki Portorožana je predvsem poskus diskreditacije tistih, ki so na napake pokazali. Župan piše o abstraktnosti navedb Zelenih in stanje v okolju opravičuje s prepletenostjo interesov ter nemočjo občinskih služb. In prav zato gre! Ko so interesi prepleteni, mora župan poskrbeti, da bo prevladal javni interes nad zasebnim in za to mora hoteti in znati izkoristiti vso moč, ki mu jo daje zakon. Marko Zorman v argumentiranem članku majskega Portorožana zaključuje: "Župan združuje kar okoli 90% dejanske in formalne politične moči v občini Piran." Da zadeve ne bodo ostale na abstraktni ravni, si poglejmo nekatere konkretne županove odločitve: - G. Franko Fičur je podpisal pogodbo, s katero zasebniku omogoča izvajanje hrupnih karting treningov in dirk sredi stanovanjskega naselja Lucija, hkrati pa obvešča svoje občane, da so za merjenje hrupa odgovorne državne službe. To ni zgolj udinjanje privatnemu interesu na račun zdravja ljudi, ampak tudi norčevanje iz svojih občanov. - Enako velja za primere, ko občina oddaja javne površine (celo javni park), ali pa župan izda pozitivno mnenje za podaljšanje obratovalnega časa lokalom, ki so že leta znani kot žarišča kršitev javnega reda in miru. - Občina ima kot lastnik letališča v Sečovljah vse možnosti, da vpliva na dejavnosti, ki se tam izvajajo. Študija o vplivih Sečoveljskega letališča na okolje, ki jo je naročil občinski svet in mnenje Ministrstva za promet in zveze jasno pravita, da je letališče s sedanjo dejavnostjo velik okoljevarstveni in ekonomski problem ter, da zaradi svoje lokacije nima realne razvojne perspektive. Vrsta konkretnih predlogov za izboljšanje stanja iz študije se ne izvaja, saj le ta leži v "županovem predalu". - Črne gradnje so za piransko občino velik okoljevarstveni in ekonomski problem. Župan si umiva roke, rekoč: "Črne gradnje nadzirajo državne službe, naši komunalni nadzorniki nimajo pooblastil za ukrepanje." Imajo, gospod župan! Poleg tega, da bi lahko sumljive posege prijavljali inšpekcijam, vi pa bi morali zahtevati od države da ukrepa, lahko vaši nadzorniki v kali zatrejo marsikateri črn poseg v prostor, ki ni v skladu z občinskimi odloki. - Še bolj nespametna je poteza piranske uprave, da kanalizacijske odplake črnograditeljskega naselja Mala Seva iz izolske občine spelje preko piranske čistilne naprave v Piranski zaliv! Piranski občinski svet se zaveda, da je od kvalitete okolja odvisno zdravje občanov in ekonomski uspeh turizma. Zato je sprejel zeleni proglas, naročil okoljevarstveno študijo za letališče, zahteval pripravo sprememb in dopolnitev prostorskega plana... Ker občinska uprava tega dokumenta še do danes ni pripravila, se na osnovi starih preživetih prostorskih aktov izdajajo dovoljenja za popolnoma neprimerne posege. Zato je tudi pritožba, ki jo je vložil župan proti lokacijskemu dovoljenju za centralni teniški stadion, le umivanje rok (češ, mi smo naredili, kar je bilo mogoče). Stadion pa se bo verjetno gradil, ker uprava že tretje leto rojeva spremembe občinskega plana. Za to pa nosi največjo odgovornost župan. Žare Lipušček, Parecag Kšf3 SREČANJE SKUPNOSTI STARIH MEST PISMA PORTOROŽANU Tri slovenska mesta - Škofja Loka, Ptuj in Piran - so se povezala in 14. oktobra 1993 v Piranu slovesno podpisala sporazum o ustanovitvi Skupnosti starih mest v Republiki Sloveniji, da bi s skupnimi močmi poskusila zagotoviti boljše materialne pogoje za prenovo in oživljanje starih mest. V počastitev te skupnosti, obenem pa v počastitev svojega občinskega praznika, je občina Škofja Loka 14. junija letos pripravila koncert, na katerem so se srečala vsa tri mesta s svojimi župani in glasbenimi skupinami. Duhovni in organizacijski vodja tega obsežnega projekta je bil gospod Tomaž Tozon iz znane družine pevcev - Tozonov. Na koncertu so sodelovali iz Pirana: Ženski pevski zbor "Lucija", ki ga vodi Helena Jureš in ansambel Primorski fantje, iz Ptuja Moški komorni zbor Ptuj, iz Škofje Loke pa Mešani pevski zbor Lubnik, prvak ljubljanske opere solist Jurij Reja ter organist Tone Potočnik, pa Mestna godba na pihala. Škofja Loka nima dovolj velike dvorane za takšno prireditev (že v predprodaji so prodali 400 vstopnic), nastopajočih pa je bilo okoli 160, zato so organizatorji pripravili sceno za koncert na dvorišču škofjeloškega gradu. Pred nastopom predstavnikov vsakega mesta je občinstvo nagovoril župan tega mesta. Naš župan je žal tja poslal svojega namestnika. Zbori so odpeli vsak svoj program, zborovodje in soliste so obdarili z znamenitimi škofjeloškimi kruhki. Mestna godba na pihala je odigrala venček melodij iz zakladnice Beatlov, zatem pa je spremljala združene zbore, ki so skupaj zapeli tri pesmi: Na bregovih Eufrata iz opere Nabucco, Domovini Benjamina Ipavca in Slovenija, moja dežela Vinka Štrucla. Po koncertu na bogati večerji so se članice ženskega pevskega zbora Lucija uspele o svojem nastopu pogovoriti z glasbenikom Tomažem Tozonom, ki je našim pevkam izrazil svoje občudovanje. Prihodnje leto bo enako srečanje gostil Ptuj, potem bo na vrsti Piran. VELJKO TOMAN V CASINOJEVI GALERIJI Od 28. junija razstavlja v galeriji igralnice Casino1 Portorož akademski slikar Veljko Toman. Tokrat so na ogled Tomanove slike iz cikla Palme in cikla Ribe. S slednjim se predstavlja le v drobnem izseku nekaj zadnjih ustvarjalnih let. Njegov opus je raznolik, a zaradi živih barv in živahnih potez s čopičem tudi izjemno prepoznaven. P.S.: G. Fičur me v svojem pismu Portorožanu obtožuje, da sem kot eden od devetih članov takratnega izvršnega sveta zaviral komunalno opremljanje občine. To pa je pristojnost Sklada stavbnih zemljišč. Ta organ je bil v prejšnjem mandatu telo občinske skupščine, katere predsednik je bil g. Fičur. Sedaj, v času njegovega županovanja, pa je povsem slučajno g. Fičur tudi predsednik Sklada. Zato je g. Fičur nedvomno človek, ki je zadnjih sedem let imel največji vpliv na komunalno opremljanje občine Piran. POGLED NA DRUGI POGLED Na enega od pogledov na delo Sklada stavbnih zemljišč občine Piran z naslovom Sklad stavbnih zemljišč v občini Piran ali moč neznanja, ki je bil objavljen v majski številki Portorožana pod nadnaslovom En sklad - dva pogleda in ga je napisal Marko Zorman, odgovarja načelnik občinskega Urada za prostor. Da poslovanje Sklada stavbnih zemljišč (v nadaljevanju Sklad) ni tako porazno, kot ga skuša prikazati g. Zorman, bomo poizkusili pokazati s številkami in opisom izvedenih del, čeravno vas v glasilu KS Portorož (Portorožan - op. uredništva) sproti obveščamo o delu in poslovanju Sklada ter o načrtovanih in dokončanih investicijah. Skušali bomo opisati tudi težave, ki smo jih morali premostiti, če smo hoteli izpeljati začrtane investicije. Že prejšnji Upravni odbor (UO) Sklada je spredvidel, da bodo investicije v izgradnjo kanalizacije nujne in to predvsem v zalednih naseljih naše občine. Tako bi zagotovili vsaj približno enake pogoje za bivanje in razvoj večini naših prebivalcev. V ta namen je bil že v letu 1993 naročen lokacijski načrt za odvodnjavanje odplak v Sečoveljski dolini. Ta dokument je bil sprejet v letu 1994 in delno dopolnjen v letu 1995. Sredstva, ki so se v tem času nabirala na računu Sklada, so se hranila s posebnim namenom: za gradnjo vsaj 1. faze odvajanja kanalizacijskih odplak v Sečoveljski dolini. Vrednost izgradnje B 2. takšnega sistema je bila ocenjena na skoraj 500 mio SIT, kar je tudi za občino, kot je naša, velik zalogaj. Zato torej so se finančna sredstva hranila - da bi se zgradila vsaj 1. faza kanalizacijskega sistema (obe čistilni napravi in kanalizacija v Sečovljah ter v Dragonji)! Kljub temu je Sklad uspel zgraditi in sofinancirati kar nekaj (drugih) komunalnih naprav: kanalizacijo in vodovod Strunjan - Punta, sofinanciral je obnovo komunalne deponije, vodovoda na piranski ulici IX. korpusa, asfaltirale so se lokalne in krajevne ceste, napeljala javna razsvetljava... Novi UO Sklada se je oblikoval šele junija 1995. V tem letu se je spremenila tudi lokalna samouprava. Bilo je še vedno nekaj problemov glede razmejitve pristojnosti med državo in občino. Novi UO je, po uvajalni dobi v letu dni in pol speljal nekaj investicij, ki bi jih bili lahko izpeljali delno tudi prej, če bi ne bilo pravno-premoženjskih problemov. Ovira za delo strokovne službe niso samo finančne narave, kot navaja g. Zorman, temveč tudi lastniki zemljišč, ki postavljajo včasih že absurdne pogoje za izdajo svojega soglasja. Danes - v spremenjenem družbenem sistemu, ko je lastnina zaščitena bolj kot prej - je pridobivanje soglasij ali odstopnih izjav dosti težje, kot bi lahko kdo pričakoval. Ljudje postavljajo neverjetne zahteve! Dejstvo je, da se tudi zaradi tega sedaj investicije uresničujejo veliko težje. Da delo Sklada le ni tako slabo, se bo najbolje pokazalo že v letošnjem letu. Sklad je v letu dni in pol, odkar deluje, uspel pripraviti precej tehnične dokumentacije, ki bo podlaga za investicije v prihodnjih letih, kar se je predvidelo s sprejemom terminskega plana izgradnje kanalizacije v občini Piran do leta 2004. S to doku- kvT pisma Portorožanu IÜV menlacijo se bo pridobilo ustrezna dovoljenja ter finančna sredstva na raznih razpisih, saj Sklad sam ne premore vseh potrebnih sredstev. Letos se bodo dokončale sledeče investicije (številke v oklepajih so vrednosti investicij): čistilna naprava in kanalizacija I. faza Sečovlje Košta (90 mio SIT); čistilna naprava iri kanalizacija I. faza Dragonja, cesta in vodovod (130 mio SIT); vodovod Lucan Mala Seva (42 mio SIT); obnova Tomšičeve ulice v Piranu (45 mio SIT); kanalizacija Vinjole - Malija (90 mio SIT). Če ne bo nepredvidenih zapletov, je ob koncu tega leta predviden tudi pričetek izgradnje tretjega voznega pasu v Luciji na Podvozni ulici in mostu čez potok Fazan. Predvideli smo tudi sredstva za pričetek rekonstrukcije križišča v Strunjanu, kar je dogovorjeno z družbo RS za ceste. Nameravamo nadaljevati z asfaltiranjem piranskih ulic. Predvidena je obnova Župančičeve ulice. Za te investicije nismo navedli zneskov, saj so to manjše investicije od prej naštetih (razen Župančičeva ulica, katere obnova bo potekala v dveh ali treh fazah -prav zaradi visokega zneska finančnih sredstev). Poleg naštetih pa bomo izvedli oz. nadaljevali še z nekaj drugimi investicijami: npr. z asfaltiranjem lokalnih in krajevnih cest, ureditvijo peš poti, javne razsvetljave z izdelovanjem tehnične dokumentacije (v vrednosti skoraj 45 mio SIT), kar bo dobra podlaga za nadaljevanje del. Že s samim seštevkom prej navedenih številk boste ugotovili, da se bo letos račun Sklada izčrpal ter da Sklad denarja ni hranil le zato, da bi od njega imele koristi samo banke, medtem ko "lačno ljudstvo hira". Populistične navedbe g. Zormana bodo škodovale predvsem ljudem, ki računajo, da bodo v bližnji prihodnosti le dobili dolgo pričakovano komunalno opremo. Za kar pa si prizadevamo tudi v strokovnih službah, skupaj z UO Sklada. Načelnik Urada: Boris Kočevar POUK IN IZPIT PRVE POMOČI h/h Mama od sošolca Jana je prihajala v šolo. Vsak petek je za eno uro postajala učiteljica. Prišla je z namenom, da nas nauči, kako moramo pomagati obolelemu ali hudo poškodovanemu človeku preden pridejo rešilci. To ji je tudi super uspelo, saj je cel razred naredil izpit. Ure pri pouku prve pomoči so bile zelo lepe in zanimive. Tudi naša učiteljica se je nekaj naučila. Sedaj bomo lahko kakšnemu človeku rešili celo življenje in če se bo zgodila kakšna prometna nesreča, bomo lahko človeku tudi pomagali in ne vsi panični stali okoli njega. Kot sem že povedala, je izpit opravil cel razred. Izpit je potekal tako: Trije učenci so sedli na stole. Izmed trinajstih listkov si je vsak izbral enega. Na listku so bila tri vprašanja. Če je učenec pravilno odgovoril na vsa vprašanja, je izpit naredil, če je odgovoril pravilno na dve vprašanji, je izpit tudi naredil, če pa je odgovoril pravilno samo na eno vprašanje je izpit ponovil. Upam, da bomo dobili tudi diplome, tako da bom imela spomin na te nepozabne ure. Mateja Prunk, З.г. OŠ Cirila Kosmača Portorož Številka / numero 6-7 * junij / giugno - julij / luglio 1997 * letnik / anno VII * Portorožan je vpisan v register časopisov pod št. 990 - predsednica časopisnega sveta: Majda VLAĆIĆ * UREDNIŠTVO / REDAZIONE: Marko ZORMAN (gl. in odg. urednik), Mitja JANČAR, Boris KOČEVAR, Jovan NIKOLIČ, Rudi MRAZ, Vlasta IVANIČ-TURK, David BOŽIČ, Uvija SIKUR ZORMAN * oblikovanje naslovnice / copertina di Teo TAVŽELJ, dia * računalniški prelom Edi * urejanje in lektoriranje Uvija SIKUR ZORMAN * tisk/stampa PIGRAF, d.o.o. Izola * naklada / tiratura 3.000 * izdajatelj / editore: KS PORTOROŽ / CL DI PORTOROSE * NASLOV UREDNIŠTVA / INDIRIZZO DELLA REDAZIONE: Obala 16, Portorož / Lungomare 16, Portorose * E-mail: portorozan@bigfoot.com * tel.: 066 / 73-046 * cena enega izvoda / prezzo di un esemplare: O SIT. V TEJ ŠTEVILKI SO SODELOVALI ŠE / A QUESTO NUMERO HANNO COLLABORATO: Marta BESENIČAR, Andraž ELLER, Miran PLEVNIK, Borut VALENČIČ, Sonja POŽAR, Lidija DODIG, Tatjana KOSOVEL, Alberto PUCER, Andreja HUMAR-FATORIČ, Franc BERGANT, Biserka ZABUKOVEC, Snežna REŠEK, Tatjana DETONI in še kdo... Vinjete: Sandro SAMBI. PROSTOVOLJNI PRISPEVKI: Za to številko PORTOROŽANA so prispevali: družina POSEGA iz Pirana 2.500 tolarjev, Anica IBRIŠEVIČ iz trgovine Souvenir v Portorožu 2.000 SIT, Sonja DUGARO s ceste Obala 1.000 tolarjev, družina RUSJAN iz Portoroža 2.000 SIT, Ivanka PLOJ iz Pirana 1.000 SIT, družina KOVAČIČ z Belokriške ceste 2.000 tolarjev, Lidija BARRILE iz Pirana 1.000 tolarjev, družina GREGOROVIČ 2.000 SIT in Mafalda PAHOR iz Pirana, 1.000 tolarjev. Portorožan se vsem zahvaljuje in se priporoča! Za Portorožana lahko prispevate osebno v tajništvu KS PORTOROŽ (I. nadstropje levo) ali po položnici na žiro račun KS Portorož št. 51410-645-50022 s pripisom "Za Portorožana". NAGRADNA KRIŽANKA OB 25. OBLETNICI AVDITORIJA PORTOROŽ Rešitve pošljite uredništvu Portorožana, Obala 16, 6322 Portorož čimprej, najkasneje pa do srede 9. julija t.l., da bomo lahko pravočasno izžrebali srečnega dobitnika dveh vstopnic za obisk operete Cigan baron, ki bo - v čast 25. obletnice Avditorija -vpetek 11. julija. Med pravočasno poslanimi, pravilno rešenimi križankami bomo izžrebali tri nagrajence, ki jim Avditorij Portorož poklanja naslednje nagrade: 1. nagrada: sezonska vstopnica za VSE PRIREDITVE v organizaciji Avditorija, značko oblikovalca Oskarja Kogoja SONČNA PTICA in VHS kaseto novoletnega koncerta 1996 2. nagrada: abonma za FILMSKE PREDSTAVE v juliju in avgustu, značko oblikovalca Oskarja Kogoja SONČNA PTICA in VHS kaseto novoletnega koncerta 1996 3. nagrada: 2 vstopnici za obisk operete CIGAN BARON 11.7.1997, značko oblikovalca Oskarja Kogoja SONČNA PTICA in VHS kaseto novoletnega koncerta 1996. Na poslane rešitve ne pozabite pripisati še svoje telefonske številke, da vas bomo lahko čimprej obvestili, če boste izžrebani! OB 25. NAGRADNA KRIŽANKA LETNICI AVDITORIJA PORTOROŽ Kulturni, kongresni in promocijski center Avditorij Portorož ob svojem 25. rojstnem dnevu bralkam in bralcem "Portorožana" podarja nagradno križanko z lepimi nagradami. PRIPADNIK VLAHOV SLOVEN. KOŠARKAR (JAKA) VEČKRAT. PONOVIT. ISTE BESEDE NAROD V JUŽNI INDIJI IN CEJLONU IZDELOVALEC ORODJA REKA V FRANCIJI (RHONE) PREBIVALCI IGA LJUDSKA PRITR-DILNICA STARA PLOŠČ. MERA 4160 KM DOLGA AFRIŠKA REKA GEOMETR. TELO MESTO V ITALIJI SL. PISAT. SMILJAN KRAJ NA IRSKEM SOL CIAN-VODIKOVE KISLINE SINTET. MAMILO IGR. LISI SL. JEZIKO SLOVEČ UTRJENA POSLOPJA GRAŠČA-KOV RADIJ NAGLAS POUDAREK VSI POTOMCI ISTEGA PREDNIKA STIL JAZZ A NEKD.SP ENKLAVA V MAROKU PREGLED POSLOVANJA ZNANA OSEBA IZ GR. MITOLOGIJE ŽENSKO IME SLOVEN. DRAMATIK (IVAN) IT. PESNIK PISATELJ SLIKAR AVELLINO KEM. SIMBOL ZA SILICIJ TO KAR NASTANE Z DELITVIJO CELOTE AVTO. OZNAKA ANCONE KALCIJ OKUSNA IZBRANA JED DELOVNI NALOG JAKOB ALEŠOVEC SL. PESNIK (KAJUH) 25 IN TAKO DALJE DROBEC LESA TRSKA MELODIJA ARIJA GL. MESTO S. ARABIJE VODJA NAR. ZAB. ANSAMBLA (OTAVIO) 13.15 DAN RIM.KOLED VRTNA RASTLINA NAPOVED. KOROŠEC RAZTOP SMOLE V TOPILU SESTAVIL JOLE OSEBNI ZAIMEK BROM NADIMEK ONASSISA MOŠKO IME OP PEVEC BARONIK UUBK. ŽENSKO IME LASTNOST ZNAČIL. TOPLEGA PTIČJA SAMICA KORALNI OTOK USESNI ZDRAVNIK NOČNA PTICA OTOK V KVARNERJU AM. KNJIZ. NOVINAR ZVIJAČA UKANA OLAJ JOŽE ST. RIMSKI VOJSKOVODJA NEGOVANA TRAVNATA POVRŠINA SORODNIK PO OČETOVI STRANI MOŠKI M. OKRASEK PRIPADN. BASKOV ROBERT GRAVES NEPREK. TRAJANJE AVT. OZN. UROŠEVCA J. AFRIŠKA ZVER ZEMELJSKO ŠCENE NASELBINA KOT ZAKLJUC. ENOTA VOŠČENA CELICA V ČEBELJEM PANJU PORTOROŽANOVI MALI OGLASI ♦ Jasnovidec Matej in vedeževalka Erika vam prerokujeta osebno, po pošti ali po telefonu. Zvedeli boste vse o prihodnosti. Tedenski in mesečni horoskopi. Telefon: 061/132-93-67! ♦ Mizarstvo Dean Klarič, s.p.: opravljam montažo in servis pohištva na terenu. Tel.: 066/65-726. ♦ Uspešno nudim pomoč pri učenju matematike za srednje šole. Pokličite na 74-536, Anela. ♦ PRODAM OTROŠKI VOZIČEK znamke Prenatal. Tel.: 32-357, zvečer. ♦ Prodam dobro ohranjen pianino PETROF, redno uglaševan, mahagonij mat. Informacije 066/75-477, zvečer. ♦ PRODAM LESENO BALKONSKO OKNO (mere: 1,40 x 1,40 m) in BALKONSKA LESENA VRATA (mere: 0,80 x 2,20 m), dvojna zasteklitev z že vgrajenimi žaluzijami. Tel.: 771-575. ♦ Ljubitelju živali podarim psička, mešančka med pasmama bull mastif in nemškim ostrodlakim žimavcem. Mladiča lahko oddam sredi julija. Za informacije pokličite na: 746-201, int. 231, Boris. ♦ PODJETJA - POTREBUJETE KNJIGOVODSKE USLUGE? Za vse informacije pokličite na tel. 746-815 od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. ♦ V INŠTITUTU ZA RAZISKOVANJE MEDIJEV, MEDIANA D.O.O. bomo v juliju, avgustu in septembru v krajevnih skupnostih Izola-Polje, Livade, Škofije, Koper-center in Portorož opravljali terenske ankete o branosti, gledanosti in poslušanosti medijev. K sodelovanju vabimo vse, ki vas terensko anketiranje zanima in imate z anketiranjem že izkušnje (kar pa ni pogoj). Informacije: MEDIANA, d.o.o. Vilharjeva 27/II Ljubljana od petka do ponedeljka od 8. do 16. ure, tel.: 061/13 77 100, fax.: 061/13 76 222. ♦ Ugodno prodam beli dvoposteljni pograd, z jogiji vred. Informacije: 061/557-156 ali 066/746-156. ♦ Nudim šiviljske storitve: popravila in šivanje oblačil. Informacije^ 772-070. ♦ Prodam avtoradio in CD izmenjevalec znamke ALPINE. Informacije: 746-582. V Portorožanu lahko svoj mali oglas objavite brezplačno. Besedilo malega oglasa pošljite po pošti ali sporočite po telefonu (na 73-046, dopoldan, ob sredah tudi popoldan) do 20. v mesecu. Oglas bo objavljen v Portorožanu, ki bo izšel v istem mesecu. Lepe počitnice vam želi Portorožan Plačilne kartice Banke Koper d.d. Pridružite se 155.000 imetnikom prve vseslovenske plačilne kartice Activa in kombinirane mednarodno veljavne kartice Activa-Eurocard/MasterCard ter spoznajte prednosti enostavnega in varnega poslovanja. Banka Koper ponuja sledeče plačilne kartice iz družine Activa: Activa, • Zlata Activa, • Activa-Eurocard/MasterCard, • Zlata Activa-Eurocard/MasterCard, • Poslovna kartica Activa-Eurocard/MasterCard • in nova kartica Activa-Maestro. Natančnejša pojasnila o pridobitvi in uporabi plačilnih kartic lahko dobite v vseh poslovnih enotah Banke Koper, vabljeni! Dokazujemo z dejstvi Banka Koper 24 portorožan it. 6-7 Junij-Julij 1997 r J, (i) tU f) VRTEC LA CGCCINELLA ИзУ VPISUJE OTROKE OD ENEGA LETA DO VSTOPA V SOLO V ODDELKE VRTCA V PIRANU - LUCIJI - SEČOVLJAH - STRUNJANU IZBIRATE LAHKO MED NASLEDNJIMI PROGRAMI: CELODNEVNI PROGRAM POLDNEVNI PROGRAM KRAJŠI PROGRAM (samo priprava na šolo) od 6 do 9 ur od 4 do 6 ur 3 urni ZA DODATNE INFORMACIJE NAS POKLIČITE NA TELEFON 770-411 VESELI BOMO VAŠEGA OBISKA! OTROKE VPISUJEMO V VRTCU "LA COCCINELLA" LUCIJA, FAZAN 3, 6320 PORTOROŽ e ß (?) i