fosameKAft itevu^
* «*
JL
»ta

naročnina listu: —
Celo leto . . K12 — 2pl let« .... 6 — Četrt leta , i a 3 — Mesečno. . . , 120
Mana) Avstrije : ——
{po leto . .	» 15 —
msamezne številke -• 16 vinarjev. —
Inserat! all oznanila
se računajo po 18 räa od 6 redne petitvrste: jn večkratnih oznanilih va& — popust -**>
„Straža“ izhaja v pe# deljek in petek popoka
Rokopisi se ne vračajo
iNdnlltvo in upravnifttvo - Maribor Muroika ulica. S. — Telefon it. 113.
j Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. |
Proklamacija jugoslovanske vlade v Lju
Narodni svet prevzel vlado na Slov. Štajerju. — Nemško vojaštvo odhaja. — Av»tr - grško brodovje v p sesti Jugoslovanov. — Amerikanci in Angleži v Puli in Tr^tu Italijani v Reki. — Zmaga revolucij -narj« v na
Ogrskem — Grof Tisza umorjen. — Naši izpraznjujejo Benečijo.
Kmetje, pozor t
Slovenci! Jugoslavijo imamo, Zdaj si jo mo ramo dobro urediti. Pri tem pa morajo pomagati vsi stanovi. Za zdaj je najvažnejše, da priskrbimo za naSe ljudstvo potrebna živila. Naši bratje na Slovenskem Štajerskem ne smejo gladu nmirati. Predsednik skupnega Narodnega sveta dr. KoroSec je Sel v Svico tndi zato, da zagotovi Jugoslaviji potrebnih živil iz Amerike takoj po sklepu miru. Do takrat pa si moramo sami pomagati.
Prehrana se je za zdaj takole uredila: Kakor dozdaj, bodo tudi zanaprej predpisovala okrajDa glavarstva, koliko živil in živine je treba oddati. Kmetje ! Ne branite se dati predpisanih reči! Vse kar bodete oddali, se bo porabilo za naSe spodnještajersko ljudstvo in domače vojaštvo. (!ez meje Spodnještajerske ne sme niti trohica oddanih reči. Za to nam jamčijo vsa naša okrajna glavarstva. Imenovani so vdtf samo slovenski okrajni glavatfi -Zsapajte 'njimi V SlaribOrd fco aaferovajai urad za celi Spcdnji Stajer, v katerem bo okrajni glavar, gg. dr. Anton Jero v Se k, ravnatelj Cirilove tiskarne in poslanec PiSek kot prisednika. V Gradcu bo vso prehrano posebno še nadzoroval g. dr. Vekoslav Kukovec.
Brez dovoljenja imenovanih mož ne sme že leznica prevažati nobenih živil. Kmetje! Zanpàjte tem možem in oddajajte radi predpisana živila. Vse kar oddaste, se perabi edinole za naSe do mače ljudi. V tujino ne bo Slo nič več.
Ako bi ljudstvo ne dobilo živil, potem nàsta nejo nemiri, ropi in razna grozodejstva. Kakor se je pokazalo v Rusiji, bi pri nemirih največ trpeli ravno kmetje. Zato bo le v vaSo korist, ako se ne branite oddaje. Ko pridejo živila cd znnaj, potem bo kmetski stan rešen oddaj.
Kmetje! Še nekaj. Shranite skrbno vsa živila, ki jih imate, in varčujte ž njimi, da lahko v potrebi pomagate svojim sobratom domačinom. Oddajte le to, kar zahteva od Vas oblast, drugo pa shranite. Zadnji čas kar mrgoli po naših krajih ljudi iz Dunaja in Gradca ter iz raznih krajev nemške Štajerske, ki ponujajo za živila velike svote. Kmetje, ne dajte se preslepiti od visokih cen. Obdržite raj še blago, ki je več vredno, kakor današnji denar. Iz Spodnje Sttyerske vun naj se ne proda ne žito, ne krompir, ne fižol, ne sadje, ne svinje, ne ovce, kratkomalo nič. će imaš kake reči preveč, pomagaj z njo svojemu sobratu domačinu ali jo pa prodaj le kupcu, ki je določen od okrajnega glavarstva. Vsak, ki pomaga živila spravljati iz slovenske Štajerske na nemško, razdira Jugoslavijo in je izdajalec svoje nove domovine.
Za Staj. Narodni svet:
Dr. Karol Verstovšek, predsednik.
V resinili treaetkilu
V tako resnem položaju kot se seiaj na-ja naša domovina, še nismo bili nikoli. Av-
strije ni več, Jugoslavija še ni popolnoma urejena, vojsko je Nemčija z Avstrijo vred popolnoma izgubila, njih armade beže razkropljene pred sovražnikom in pred lakoto. Trst, Pulj in Reka so zasedene po Amerikaocih, Angležih, Francozih in Italijanih. Našim krajem se bližajo resni in hudi časi. Na tisoče in tisoče dezerterjev, beguncev in roparjev se bo razlilo prihodnje dni po našem ozemlju. Bati se je, da bodo ropi, požigi in poboji na dnevnem redu. Ščitila nas ne bo ne armada, ker je ni, ne kdo drugi
V teh skrajno resnih časih svetujemo sle deče :
Zavarujte se na vse strani. Skrijte živila, da vam jih vseh ne odvzamejo, po vaseh in občinah pa takoj osnujte narodne straže za varstvo. Posamezni kraj? naj zopet organizirajo tiled sefrojf «ažpo. «vezo, da se skupno varujejo pred napadi dezerterskih in ur^ih tolp. Skrbtit» za orožje. Ponoči naj bo v vsakem kraju starna nočna straža več mož, katera naj takòj alàr-mira prebivalstvo, če bi pretila kaka nevarnost.
Proklamacija jugoslovanske vlade v Ljubljani
Dne 1. novembra ob 7. uri zjatraj se je vr Sila ob navzočnotž večtisočere množice v deželnem dvorcu v Ljubljani proklamacija slovenske narod ne vlade. Vsa vlada, vojaštvo in pilicija se nahaja od dne 1. nvvembra nadalje v oblasti slovens ke narodne vlade. V večernih urah je vladal v L u bljani vzoren red in pc polen mir. Narodna straža je vzdrževala varnostno službo. Vse vojaštvo in u-radniStvo je priseglo nov. vladi. Po prisegi se je vrSila slovesna služba božja, katere so se novi člani vlade udeležili polnoštevilno. V Ljubljani in po vsej de eli vlada nepopisno veselje in navdušenje. Deželni predsednik grci Attems je v avtomobilu zapustil Ljubljano, 2 njim vred pa tudi nemško u radništvo.	'
Vlada na Slovenskem
V Ljubljani so razglasili slovensko vlado, kakor so Hrvati za hrvatski del Jugoslavije proglasili svojo vlado. Slovenska vlada je tako-la sestavljena: Ministrski predsednik: vitez Pogačnik, notranje zadeve:, dr. Brejc, uk- in bogočastje: dr. Verstovšek, poljedelstvo: prelat Kalan, ljudska prehrana:	dr.
[Tavčar, pravosodje: dr. Ravnihar, socialna oskrb: Anton Kristan, finance: dr. Kukovec, industrija in trgovina: dr Triller, javna dela: Vladimir Remec , narodna hramba: dr. Pogačnik, promet: dr, Pestotnik, in ljudsko zdravstvo: dr, Brecelj,
Ljubljanska manifestacija.
Nad 60.000 ljuai je v Ljubljani v torek, dne
20.	oktobra, na dan narounegai praznika, manifestiralo za jugoslovansko svobodo. Vsa Liub,jana ie bila v ov tin in zastavah Delo .« očivalc „ovsod in tnstilnè ter trgovine so bile zapne.
'Ob 6, uri zjutraj Je bila budilica igrale so tr. godbe.
Ob 9. uri se je začel premikati sprevod no »,u-blianskih' ulicah. Otvorili so ga Konjeniki: Orli in Sokoli. Nato so se vrstili okinčani vozovi iz okolice, ženstvo. socialni demokratje z 4 rdečimi zastavami Pred deželnem dvorcu se je sprevod ustavil. Spre govoril je ravnatelj Hribar. Proslavljal je dan vstajenja jugoslovanskega naroda in njegove voditePe.-n budnike ter zaščitnike: dr, Korošca, dr. T rumbi ča , PaŠiča, dr, Kreka, škofa dr. Jegliča, Wilsona. Nato so govorili: dr. Pogačnik, dr. Triller, nadporočnik dr, Rostohar, socialni demokrat Kopač, župan dr. Tavčar in knezoškof dr. Jeglič, kateri je zaklical ob koncu: „Božja modrost naj razsvetli one. ki imaio odgovorno nalogo, sezidati 'Jugoslavijo, da jo bodo vsestransko tako utemeljili in uredili, da se bo krepko razvijala, se bogato razcvetela in bo dobra mati vernega, zdravega, čvrstega, srečnega, jugoslovanskega naroda Jugoslavijo Čuvaj in vodi vsemogočni Bog! Jugoslavija naj živi!“
Vojaki prisegajo Jugoslaviji
Med govorom vojaškega zastopnik harja so se odigrali nepopisni prizorji. na balkon tudi nadporočnik dr. Rostoh sabljo in priseže, da se bodo -naši vojaki sloj je za Jugoslavijo in nikdar več za tuioa*Bta^ je hotel podjarmiti. In za njim so potegnili naši čast-ifc&ri in vojaki sablje ter prisegli sveto prisego naše-mu naroifu. «Sta sam klic je šel skozi množice- Klic. da hoče naše ljudstvo trd danes naprej prosto vseh spon samo si določati svoja .pob<2-in svojo bodočnost j v svobodni Jugoslovanski državi.
Po govorih pojejo zbrane množice ^tldk ritinu, glavami naše himne: Lepo našo domovino,, Hej’ ,Slovani, Kde domov, moj. Buči morje itd. Godbe’ 'igrajo., fanfare telovadcev done. Pred Prešernov; spomenik je narodno ženstvo položilo venec v jugoslovanskih barvah. Govorili sta voditeljici jugoslovanskega žen-stv,a dr. Tavčarjeva in’ Cilka. Krekova. Okrog polu-dneva se je ljudstvo razšlo. Povsod je vladal lep red in mir. Zvečer je bila v Unionu velika narodna slavnost«
Vtisi udeleženca,
Ljubljana je praznovala torek kot dan proglasitve svobodne Jugoslavije tako resno, dostojno in veličastno, kakor Še do sedaj nobenega dneva v svoji zgodovini. Pristaše vseh strank, ijudi vseh slojev- je združila ena sama velika misel, eno samo veliko ču- , vstvo: fSvobodni smo, prosti smo! Preki* evf joče veselje, globoka resnost, vse je odsevalo iz obrazov tisočerih udeležencev.
Podati hočem le par značilnih prizorov:
. 'Zjutraj': Dve godbi igrata budnico, jutro o‘veta krasen dan, vse hiše — tudi nemške — so okrašene s trobojnicami in drugimi zastavami. Dosledno se družijo v vsaki hiši zastave tro.mensicega, naroda, a zraven opaziš tudi amerikanske in a \ leske. V zgodnjih uraih so ulice polne meščanov m. okoličanov ; vsi so praznično oblečeni, vsi okrašeni z narobnimi znaki, mladina nosi zastavice. Neznanci si st skaj o robe, se solze od veselja in vskiikajo. Nifcier ni nereda, nikfer kake napetosti. Vse se zbit a .na cloloče-
n.n 'krajih. Delo počiva, popolnoma v vseh uradih — trgovine, gostilne: vse je zaprto, da dostojnejše ] o-zdravi dan svobode.
Iz sprevoda:	V Četverostopih koraka oddelek
za oddelkom, nepregledna je ta množica, nad eno ursJN^r hiti mimo tebe strogo urejena četa svobodnih Jugp^i Slovanov: narod.se klanja svoji prostoizvoljeni no#! oblasti: Narodnemu svetu, prisega mu zvestobo, p$v sega v srcu idejam, katerih zmago obhaja. Öko ntepš more sprejeti vseh vtisov. Videl si ijašo ljubko -šolj^M, ko mladino z zastavicami, divil si so našim Orlom ’«$1 Sokolom, navdušeno si pozdravil neprenosljivo ler-cRt to naših mladenk v narodni noši, s ponosom si zrnS* na naše častnike in podčastnike, vojake in invalide.
V šesih ti še. odmeva ropot vozov;, ki so odhiteli v zelenju in neštevilaih zastavicah mimo tebe. Nazadnje ne veš, ali bi gledal, ali poslušal, ali v sklica1*
. se je
'Čutiš radost, kakor j-e dosedaj nisi še nikoli in kličeš viedno na novo: Živel Wilson, živela Jugoslavija, živel Korošec, slava Kreku, 'živela svoboda, žiyel naš Narodni svet!
(Okna v trgovinah in pri privatnikih imajo večje in manjše slike dr, Kreka in dr. Korošca, seveda • vse v zelenju in ozaljšane s trobojnicami.
Ljubljano ob slavju poseono krasi to, 'da so vs:i nemški in dvojezični napisi izginili. Lastniki so jih odstranili prostovoljno.
Knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič med svojimi sodržavljani. Ljudstvo je s posebnim navdušenjem pozdravljalo svojega knezoškofa, ki je kakor zvest sin svojega naroda bival tudi ta dan med njim, se radostil ž n, j ji m in mu govoril globokoresne, ver -sko in narodno navdušujoče besede.
Mi odviWtìa Hrvatska in Jugo-
slavija.
Torek 2-9 oktober, je bil za Hrvate stoletja
zaželjeli» d n narodne in državne osvoboditve. Hr vatasti sor .-e jo ta dan zbral k slavnostni seji, v k ter » je b U proglašena samostojnost in neod Msuos! H t alike, Slavonije in Dalmacije. Že prej Saji dan sta general Zujarič in poveljnik hrvatske deželne brarobe podmaršal Mihalovič vso vojaško silo brezpogojno podred la Narodnemu veča (svetu) V seji tuValsHcga sabora je predsednik Medakovič poudarjal, ria je prišel čas svobode in narodnega zedinjenja Zahtevamo zedinjenje vsega našega naroda od če do Soluna Za ta velik dan se imajo Slovenci, Hrvati in Srbi zahvaliti- onemu možu, m oznanuie ideale celega sveta, Wilsoma. (Sabor se dvigne in riàvii išenovzklikne vj časlj osvobodi teJju) -Pr-vdse^nik. sporoči pozdrav hrvatskoga ' sabora Srbom - n r#hovi iunsški armadi itei- rse tudi spominja -Siovcip e v, ki so stoletja stali na straži ob A<jr j- ter v'o se junaško borili zoper nemški pntiak »n so zmagali. Nato je poslanec Svetozar P ribičevič slavil r ujni predlog, da se razločijo vse dosedanje riržavn* pravne razmere in zveze med kraljevino Hnat-ko, Slavonijo in Dalmacijo na eni strani ter meti Odrsko in Avstrijo na drugi strani. Z asti je nagodba z Ogrsko odpravljena in uničena. Dalmacija. Hrvat ka in Slavonija z Reko so na pram Ogrski m A vstr-ji popolnoma neodvisna dr žava ter na podlagi narodnosti in narodne edinosti Slovencev, Hrvatov in Srbov stopijo v skupno na rodno suvereno državo brez ozira na zemeljske in državne meje.	.	,■	,
•	r < —	{	' 'Ta ; "
Skupna narodna ustavodajna skupščina celo
ega naroda Slovencev, Hrvatov in
j določeno večino, zoper o n;
v ss ko preg!
k4e
•i
rsredhgJj	moIt «aboeMénfrlje 1
ako pravndkt-Slöveö cèv, " Hr vato v
wyi sprejet med velikanskim nav-V lem hipu so se odprla; okna zboro-te d v«, rane m zunaj stoječa godba domobranskega polka, ki je bil zbran pod poveljstvom svo »ega polkovnika, je zaigrala narodno himno.
Poslanec dr. Pavelič je stavil predlog, da se naj Narodno Veće prizna kot najvišja oblast v de žel«. Tudi la predlog je bil sprejet z navdušenim
odobravanjem, Tudi ban Mihalovič "je izjavil, da od zdaj naprej ni nobene druge vlade razen Na rodnega sveta.
Ko so se poslanci vrnili oi božje služb** v cerkvi sv Marka, je posi, Radič stavil-nujni predlog, v katerem se ban p živa, da pr epov è vsak izvoz živil v Ogrsko tn nemški d-I Avstrije Tudi ta predlog je bi enoglasno sprej- t Posl. Pavelič je nato nagovoril vojaštvo ter povdarjal, da so vo jaki sedaj prosti prejšnji prisegi; nato so vojaki pri segli zvestobo diž&vi £ HS in N? rodnen u svetu: Častniki'” so navdftšem potegnili sab!je.
N J rodno Veče je imenovalo bana Mibaloviča zopet za bana in sestavilo novo vlačo iz strank, ki so članice Narodnega veča.
Ogrski Slovenci za Jugoslavijo
Dan 20. oktobra je za ogrske Slovence — dan vstajenja k narodnemu življenju. Doseglo se je več, kakor bi dosegli v mirnih časih vi 10 letih, Madžari so mislili ta dan ukloniti Slovence zopet v verige suženjstva Obhajali so 251etnico društva, ki se imenuje „Slovenske krajine vogrščino'šireče društvo.“ Zato so vabili v glavno mesto slovenske krajine, Soboto, vse Slovence na, shod. Razpošiljali so ,v ogrščini pisane oklice, v katerem se pravi, da neki ljudje hočejo ogrske Slovence odcepiti od ogrske domovine in priklopiti z drugimi Slovenci v Jugoslavijo. Oklic je že žalil naše ljudi, rekoč, da na Ogrskem Slovencev ni, ampakb. da” so samo vindišarsko govoreči «Ogri. . Župani so dobili nalogo, naj se slavnosti udeležijo in navdušijo ljudstvo, da v velikem številu priroma v Soboto. In to se je tudi zgodilo. Ljudstva je bilo velim Madžari so pričakovali, da se bo ljudstvo pred velikim županom in pred zastopnikom v|ljade, mini -sterialnim tajnikom Nemethy, izjavilo za Ogrsko in proti Jugoslaviji Govorila sta dv,a gospoda najprej ogrski ter razlagala Jugoslavijo in svarila pred njo. Ogrski Slovenci- šle do tega trenutka niso prav vedeli, kaj je Jugoslavija. Ögri so jim pa to prav lepo razložili. Seveda so hoteli od Slovencev izjave proti Jugoslaviji. Toda že med ogrskim govorom je začelo liudstvo kričati : „Ni nam treba ogrske dobrote, nam je treba samo nagih skmensjkih pravici, pa, ne ogrske goljufije, ker v Ogrski; imajo židevje vse pravice, a mi pa nič. Zadosti dolgo smo že v. vašem jarmu; hočemo, da se ga rešimo, če hočete nam dalje govoriti, govorite nam slovenski in ne ogrski, ker Slovenci smo in Slovenci hočemo biti ! “ Vmes so se slišali tudi klici : „Bog živi Jugoslavijo! Abcug Madžars,-ko!“ Neki dr, Šumen in savojski...dekan Slepec sta res tolmačila potem še slovelnski. Ali ljudstvo se je
-----1--»fif ivWiimBBt Assam —jn
Posebno g, da se je
i za ogrskega agitatorja ter . so mu brusili tako hude in krepke besede okoli ušec, da si ne bo nikdar več upal nastopiti ,za madžarijo, O tem shodu smo dobili tri dopise iz Ogrskega. V enem se Obračajo naravnost, na. g. dr, Korošca, rekoč: „Blagovolite nam v nevarnosti roko podàti, ker drugače se* bomo sedaj za večno potopili. Usmilite se za Jugo-slavijo vzdihajočih ogrskih Slovencev!“ Drugi dopisnik pa pravi tako-le: „Dvajseti den dktobra mejseca jo biu za nas srečen dan, 'den vstajenja, den zbüje-nja našega naroda, Ta den so Vogri znaš šteli nar praviti ešče vekše hlapce,, kak smo dosegaman bili. Eli nej se njim je posrečilo. Prie .se je od Jugoslavije skoro nikaj nej gučalo, eli bole povejdauo, nišče je nej viipau gučati, zdaj se pa po vesnicah skoro
j driijgo ne guči, samo tou. Ton srečo so nam nehote
I n apravi,li . . . Vi Slovenci pa, Steri ste tod šteli, de-! lajte, napnite vse. sile, pravite driijgim, naj se vsa-I kši zave, da je Slovenec in naj zavSipa na Boga, pa pravi:
Mi smo vsi Slovenci,
Bog nam da pomoč 'Se viipajmo, Slovenci,
Sovražnik bode proč.
V bizantinski službi.
Le royaume n’ est pas pour le roi, mais le roi est pour le royaume.
Luđovik I X.
Krasno navodilo za monarhično vladarstvo je izrekel francoski kraij Luđovik I X. : Kraljestco ni za Kralja marveč kralj je za, kraljestvo, S tem načelom stoji in pade kraljeva oblast. Potomci Ludovi-ka IX. so pozabili nanj, eden izmed njih mu je podtaknil čisto drug pomen: Država sem ja,z! Njegov vnuk Ludovik XVI. je plačal to z glavo na morišču, Sivolasi prvoboritelj za prostost afrikn^skih sužnjev, dalekovidni francoski kardinal Lavigerie, je izrekel okoli 1, 1891 preroške besede: „V 50 letih ne bo v Evropi nobene monarhije- več!“ To niso bile besede kakega fanatičnega,, monarhijo črtečega repu -blikanea,, marveč jasno spoznanje v.eleumnega moža, k! j-e s svojim pronicavim duhom spoznali skrivnostne sile, delujoče v moderni Evropi. Bile so glasen o-pomin vladarjem in n e Kak Mene, Tekel,. Ph-ares nad njihovo oblastjo. Ni še preteklo 30 let in majajo- s-e prestoli, ki so navidezno stali najbolj trdno. Ruska samodržn-a monarhija se je zrušila, v cesarstvu — „straha božjega“ se ravnokar maje prestol prav močno in drugod, visi stoletna monarhična oblast na
niti A	'■«■• ■■■
Kako je prišlo do tega? Pravijo, da ljudstvo Izgublja spoštovanje do avtoritete, krivda, s-e pripisuje prevratnim idejam, ki spodkopujejo- tla avtoriteti. Toda zadnji razlog propadanja monarhičnega prin -cipa s tem ni razložen. Zakaj pa. „prevratne“ ideje dobivajo tal med doslej lojalnim ljudstvom? Tudi tu velja stara zgodovinsika resnica,: revolucije- se začenjajo od zgoraj! Po krivici se sedanjemu zarodu o -čita, da ne pozna več avtoritete.. Morda nikdar ni i -mela „avtoriteta“ tolike veljave, Kakor dandanes, -S*.' celo vsa socijalnodemokratična organizacija sloni na avtoriteti: mase gredo za svojimi voditelji. S kakim en tuzja,zrnom se drže razne politične,, stranke svojih o^kovLEnn se^j^gv niolt^meoB človeku, kar lahko	«evarnn^vtoritetU: razviti, čut
JsöfW»ih- pravice. Moderni „podložnik"* «e p.ostal krt.
ito	tFpelf z 1 o r a b e a vi t o r i t e-t e ,
■ njegov odpor ni naperjen proti oblasti kot taki, brez katere naposled niti anarhistična družba ne more obstati, marveč proti o h l, i k d in nosi it e 1| j e m avtoritete, ki morda zlorabijo svojo oblast. Ne moremo in ne smemo tukaj naštevati,, kako grdo s-e je zlorabljala proti ljudstvam monarhična oblast, o tem bože zgodovina svoj Čas govorila. Kratkoma-lo : narodi so se smatrali kot blago, s katerim gospodar lahko po volji razpolaga. Kar je najbolj demoraliziralo narode, je bila n ©umljiva trma, s katero so se vladarji in državniki krčevito upirali tudi najiprimitivjpejšim ljudskim pravicam, in kar je bilo še hujše in smo o-pažali zlasti v naši bližini, je bilo to : gospodujočima narodoma se je dovolilo vse, tam narodne težnje nikdar niso bile nevarne „državnim interesom“,, kakor hitro se je pa. Slovan oglasil, so bili po koncu ysi poklicani in nepoklicani vrači, Češ, vi ste« Sovražniki države..
LISTEK.
V
CigsàY j© Maribor?
(Dalje.)
III. Maribor kulturno in gospodarsko ognjišče.
Kar vemo o zgodovini Maribora, nam kaže, da ima vso svojo znamenitost ne kot nemška postojanka, marveč kot politično, cerkveno in kulturno središče svoj,© slovenske okolice. Pri postanku starega mariborskega gradu so pač odločevali obmejni strategič-ni oziri, vendar zgodovinski viri ne- poročajo kaj posebnega o znamenitosti Maribora kot vojne utrdbe , marveč kot središča velike savinjsko-»podravske grofije v 11. in 12. stoletju, ki je segala od Sotle gori (to razvodja med Dravo, Muro in Sulmo, kjer je še do dandanašnjega dne ostal sled prastare slovenske župe v narodni meji, dočim so kraji severno od tega razvodja, kjer j-e bila- karantanska marka, že zdavna ponemčeni. Odkar so po izumrtju mariborske spon -ha.mske panoge v 12. stol. T ravenski gospodje maorsko ozemlje združili z gornje- in srednještajer-imi kraji, je Maribor v babenberški in prvi ha.hs-rški dobi središče velike deželnoknežje čisto slo -ske žu; © (officium, Amt), ki razpada v dva Anelicela : severni se razteza levo od Drave, južni po vskem polju, V cerkvenem oziru je stara mari -ska, župnija nekje do 14, stoletja obsegala levq od ve sedanje župnije Selnica, Kamnica*,. Sv, Križ
* Ni brez podlage domneva, ki jo je izrekel že elicetti, da je župnija v Kamnici (starejša ko v Maseru, a veljati utegne to le za predmadžarsko do-
nad Mariborom, Gornja Kungota, 'Sv, Peter, Sv. Marjeta ob Pesnici, Sv. Barbara, Sv. Martin. Kako brezpomembno je bilo mariborsko nemštvo v srednjem veku za okolico, je razvidno iz tega, da si ni moglo asimilirati niti najbližje okolice, dočim so drugod celo posamezni samostani ponemčili cele okraje. -Tudi to je indirekten dokaz za slabost nemškega življa, v starem Mariboru. Kar je okoli Maribora ponemčenega., je šel,e delo smotrene in nasilne germanizacije zadnjih 60 let. Vkljub ysem naporom še Maribor dandanes ni v organični zvezi z nemškim ozemljem, kakor je nekdaj pomotoma trdil Czoernig. Govorimo torej lahko o Nemcih, v Mariboru, ne pa. o nemškem o-zemlju v Mariboru, slično, kakor se lahko govori o Nemcih na Hrvaškem, ki so že tudi tam deloma udomačeni od časov stare vojaške granice. Od- 1. 1749 ie bil Maribor sedež okrožne oblasti okrožja med Muro in Dravo, od 1. 1859 pa sedež škofije za slovenski del Štajerske, Pri vsem tem je mariborsko nemštvo bilo brezpomembno,	’
Odkar se je v Avstriji začelo ustavno, živijen-je, je Maribor tudi kulturno in politično središče štajerskih Slovencev. Tukaj so si Slovenci že 1. 1867 u-stanovili politični list „Slovenski Gospodar“, ki je sedaj najstarejši slovenski politični list. Nikakor ne odrekamo tudi celjskemu mestu važnosti v našem političnem in kulturnem živjjenju, vendar najvažnejši ukrepi za našo politično probiujo in socijalno organizacijo so se rodili v Mariboru in pomenljivo je, da je tudi sedanji jugoslovanski pokre-t dobil prav iz Ma -ribora mogočen impulz. V slovstvenem oziru so v. zadnjem desetletju izhajali v Mariboru poleg drugih trije znanstveni slovenski- listi ter je izšla cela vrsta znanstvenih, knjig filozofske, teološke, zgodovliisf p, narodno-gospodarske vsebine, dočim je mariborsko nemštvo vkljub velikemu gmotnemu in duševnemu kapitalu na znanstveno-slovstvenem polju popolnoma jalovo.
i
Kakor nam zgodovina kaže v političnem oziru tesno zvezo med Mariborom in slovensko okolico ter prav na tej zvezi sloni njegova znamenitost, tako je tudi v gospodarskem oziru 'Maribor važno središče rodovitne okolice, Maribor bre-z okolišnoga ozemlja je mrtva točka in okolica brez 'Maribora kr-votočje brez srca, Pred vsem je Maribor naravno skladišče in tržišče domačih pridelkov, Z e y sred -njem veku je slovel po svoji trgovini z vinom in sadjem, saj od zahoda, severa in vzhoda obdajajo mesto ami i teatralno vinorodni .griči in žlahtni sadonos-niki. Bližnje Pohorje in Kozjak pa dajeta obilo lesa;, v starih časih je splavarstva imelo v 'Mariboru glavno postojanko za lesno trgovino, v, srednjem voku, že za časa Babenberžanov, sploh niso, smeli splavarji drugod pristajati, kakor v Mariboru, še dandanes je splavarstvo po Dravi velikega pomena. Statistika (Statistisches Handbuch für das Herzogtum Steiermark 1912, str. 141) izkazuje v H, 1902—19Ò5 na Dravi 6601 splavov, na katerih se Je zvozilo 2,470.375 met. stotov lesa. Veliko množino lesa zvozi železnica, ki ima tukaj svoje križišče: na jugi proti LJubLani, Trstu, Italiji, Ogrski in Hrvaški, na zahod proti Celovcu, Beljaku, Tirolski, Italiji i,n Švici, proti severu v Gradec in na Dunaj. Mariborski specifikum je protoet s svinjsko mastjo:	daleč naokoli
slovijo mariborski* „špeharski sejmi.“ Kmetje iz Dravskega polja spravijo (v normalnih časih) na stotine zaklanih svinj na maribčrski trg. Že Marija Terezija jim je podelila razne polajšave in najbrž se jo ta „š /eharska“ obrt razvila od 16. stoletja, ko se je po Dravskem polju naselilo vse polno beguncev in skokov iz Hrvaške in Srbije, ki so iskali tod zavetja pred turško silo ter iz svoje dotribfine prinesli s seboj razvito svinjerejo. Maribor slovi tudi po svoji tr^jđ govini s rondinino in jajtoi..
(Konec prib.)
Konečno Je strašna svetoynovöjna, katastrofa data naj hujši sunek samodržnim vladnim zistemom. Na grozen naßin je vojna potrdila resničnost bolgarskega narodnega izreka:	Edin Vrši,; hiljado tegljat
(eden stori, tisoči trpijo). Med vojno se je pokazala nezaslišana korupcija in kvarnost samodržnih zisle-mov, ta kužni duh se je razširil celo na cerkveno polje.
Ko so mogotci v svojo grozo spoznali,, kaj so ■ napravili, so se zatekli k cerkveni avtoriteti, češ, ti pomagaj in konečno vzami na sebe mržnjo za naše grehe! Iz starega Bizanca nam zgodovina krivih ver poroča žalostne zglede klečeplaznosti grškega epis -kopata, kar so na dvoru rekli, so s ploskanjem sprejeli in če se je zistem spremenil in jutri na dvoru odločilo ravno nasprotno, so pa ploskali tistemu. Pač so bile svetle izjeme n7, pr, veliki Škof carigrajski Janez Zlatoust, ki mu je bila resnica vleč kakor strah pred dvorom, seveda dvorni svetnik ni postal, rpar -več je moral v pregnanstvo. Tudi iz naše polpreteklosti vemo, kako se je godilo Rudigierju, Slomšeku, Strossma'eriu in najnovejšji čas ljubljanskemu vjla-diki, ker niso hoteli vpogniti kolen pred malikom ko-ruptnega zistema. Splošno pa. tičimo v bizantinizmu najslabše vrste. V teh usodnih časih povzdigujemo glas: nikar zlorabiti verskih svetinj v obrambo tega, kar se vzdržati ne da in tudi ne zaslužil
Kako neprijetno nas je dirnilo, ko smo slišali in brali od strani, ki je poklicana oznanjevati, le Čisto evangeljsko resnico — seveda na povelje vlade — debelo neresnico o krivdi in nekrivdi pri sedanjem prelivanju krvi. Predpostavlja se pač precejšnja merica naivnosti in slepote, ki bi mogla verjeti, da tista država nima nobene krivde, M je bila že pol stoletja vzor nereda in krivic in v svoji politiki slepi privesek tuje moči z njenimi imperialističnimi težnjami, Kako nepsihološko je, s takimi neresnicami hoteti u-tolažiti razjarjena ljudstva in zakriti prave krivce ! To se pravi kompromitirati dobro stvar,.
Čudno dirne človeka, Če se sedaj v petem vojnem letu ljudstvu zabičuie spoštovanje do „avtoritete." Ljudstvo je dalo svoje najboljše sine, ki so izgubili življenje ali zdravje za „avtoriteto“, žrtvovalo .te svoje imetje do zadnje kravice, iz Žepov so mu skušali potegniti zadnji groš vi razne fonde, pri kae terih sedi visoka gospoda, ki je nihče ne sme nadzirati, kratko: kri in imetje je dalo ljudstvo. Kaj Še hočete več? In ko se ljudstva loteva gnev, žalost in obup, pridejo vračniki in mu skušajo vbrizgati opij, da še naprej slepo služi koruptnemu zistemu.
Res je, postavno oblast treba spoštovati in slušati, |oda Če; tai oblast krši najprimitivlnejše človeške pravice, si je sama kriva, če si spodbije tla, Schiller lepo pravi: noben cesar ne more oddati, kar je naše. Božja previdnost ima v zgodovinskih dogodkih svoja pota. ona postavlja in odstavka prestole, V 5, Mojzesovi knjigi v 17. pogj, se izraelskemu ljudstvu na krasen način priznava načelo samoodločbe: izvoli si naj vladarja iz svoje krvi,, toda ta, se mora držati postave Gospodove in stroge' pravičnosti na levo in desno in ne se povzdigovati nad svoje brate . Res demokratično ! Toda, po smrti Salomonovi je Ro-boam poslušal svoje centralistične svetovalce in hotel na bremena svojega očeta dodati še nova, tedaj je orina,dio od niegta 10 rodov. Z orožjem si je hotel Roboam podvreči nepokorna! plemena, toda prišel je prerok Seme]a in po božjem povelju svlaril kralja: nikar se ne vojuj zoper svoje brate, tako je volja Gospodoval Dasi je dinastiji Davidovi bil obljubljen prestol na veke, ni bila ta obljuba z ozirom na politično gospodstvo brezpogojna. Rodovina se je ižkva* rila, prišli so Asirci in Babilonci, narodni Judje so hoteli rešiti domačo dinastijo, toda preroka Izaija m Jeremifa sta. svarila, češ, vdajte se, tako je volja Gospodove. In dogodki so storili konec vladi niše Davidove.
Mi smo storili svojo dolžnost, upora nismo zakrivili, Ce so poklicani faktorji bili slepi in gluhi, nismo mi krivi. Sedaj naj govori višja velja po svetovnih dogodkih. Hoteti pa z verskimi svetinjami naše ljudstvo spraviti ob njegove pravice, se pravi grdo zlorabljati svete reči. Ne igrajte se z ognjem;. V ljudski duši preti verska, kriza, nikar ne skušajte z verskimi motivi podpirati, kar se vsled neizprosne logike svetovne zgodovine podira.
Franjo Neubauer:
N *.»si*, bodočnost.
Prihajaš nam ti,	j j !
ki vse te želi.	' „ :
ovenčana naša kraljica!	;
Oči ti žare,	j	;
kipi ti srce,	I
* odseva milina ti z lica.
Na slave ti pot	: . ; i '
j	hitijo' naprot
svobodni in smeli sokoli.
Z žarenjem gozdov
in giorskih vrhov	j j, H :
blesteči se kosajo doli.
Za tvoj je sijaj	.	;
pripravljen naš raj,	. , '
vsi gledamo, čakamo nate.	.
In vè nam srce,,	i ; j
da bliža si Že,	:	,\
svoboda bodočnosti zlate!
--v-.........-	„	-	—-—!
Avstro Ogrske brodovje v {colah za Jugoslovanske "
(bža e.
*
Vest, da so Angleži m Amerikanci zasedli Trst in da se je avstro-ogrska mornarica, izročila Jugo -

Slovanom, se je obistinila. NŠŠe urje bilo o tem že obveščeno že dne 31, oktobra, zjutraj.
Predaja brodovja se je izvršila tajko-le Dne 29, oktobra sp jugoslovanski in češki pomorščaki po posebnem odposlanstvu naznanili Narodnemu svetu v Trstu, da mu predajo brodovje. Odposlanstvo N. S, še je takoj odpeljalo v Puljo in je prevzelo brodovje v posest Narodnega veča. Nekatere vesti pravijo, da j« prea predajo prišlo do bojev med slovanskimi in nemško-madžarskimi mornarji. Zmagovalci so ostali naši. Na ladjah so razobesili jugoslovanske zastave.
Vojno ministrstvo f mor n ar iški oddelek), je dne 31. oktobra odredilo prediajp broi^ovja, (mornäjri£küh naprav in imetka Jugoslovanom in je zaukazalo, da se neslo,vhnsk^ mornarji lahko takoj podajo domov.
Pogajanja radi ententine p j moči za
Trst,
Tržaški odbor za splošno blaginjo, v ka-teretfe so Slovenci, Italijani in socialni demokrate	cino z jugoslovanskim Narod
nim svetom poslal dne 31. oktobra v Benetke brezzano brzojavko poveljniku tamkaj le žečega ententinega vojnega brodovja, v kateri ga prosi, raj pripelje entcntino brodovje v Trst, da zasedejo ententine č-.te mesto in okolico ter ga tako šč tijo t red navalom umikajoče se avstrijske benečanske armade. Poveljnik je brzojavil iz Bemtk, da lahko pošljejo iz Trsta torpedni čoln ententinemu brodovju naproti. Nato je odplul torpedni čoln III. pod poveljstvom f regatnega poročnika Yuketióa s tremi parlamentar ji eiitentinemu ladjevju naproti.
„Slov, Narod poroča iz Zagreba dne 31. oktobra, da je eskadra ameriških vojnih ladij že dospela pred Trst. Najprej so se izkrcale čete v Tržiču. Ljudstvo je Amerikance navdušeno pozdravljalo.
Ametikand in Angleži v Polju in Tritìi.
Kmalu nato, ko je N ar rodni svet prevzel avst-ro-ogrsko brodovje in arzenal v Pulju v posest jugoslovanske vlade,' je priplulo pred Puljo in Trst a-meriškp in angleško vojno brodovje. Amerikanci in Angleži so zasedli obe mesti,
„T ribus Unit s-* potopljen.
Dne 1. e o v. zutraj, ko se je izvršila predaja vojnega brodovja jugos ovanskemo Narodnemu svetu, so na način, ki še ni pojasnjen, udrli italijanski mornariški častniki v veliko pöljsko pristanišče, so položili mine pod vojno ladjo »Viribus Uni-tis« in jo potopili. Častniki in moštvo je bilo ve činoma rešeno. Med potopljenimi se tudi nahaja novoimenovani poveljnik jugosiov anske mornarice Janko pl. Vukovič.
A gleži v Ljubljani.
# Ljubljana, 1. novembra.
Dva angleška štabna častn ka sta že prispela v Ljubljano. Angleške čete je pričakova ti v najkrajšem času v Ljubljano. Dospela je vest, da se angleške čete s častniki na čelu vozijo v velikih avtomobilih iz Trsta proti Ljubljani. Okrog opoldne so prispele v Postojno. Tudi z vlaki se bodo pripeljale angleške čete v L’ubljano, odkoder bodo d Vigilane naprej v jugoslovanske dežele.
Nemški mornarji-v Ljubljani1 so razo roženi.
Na glavni ko* od vor v Ljubljani so pri3pe-j le remške mornariške čete Jugoslovansko vojaštvo jih je razoroži o in jim odv elo veliko svile, municije in obilo drugega materijala Pričakujejo še nadaljuih nemških čet, da jih razorožijo.
Pogajanja med A stro-Ogrsko in entento za premirje.
Iz Dunaja poročajo uradno dne 31. oktobra,, da je naše armadno vodstvo že dne 29. oktobra poslalo odposlanca k italijanskemu armadnemu vodstvu, ‘da bi se dosegio premirje. Vovražnik je prvotno odklanjal ponudbo. Se le ‘dne 30, oktobra se je generalu Weberju posrečilo s svojim odposlanstvom prekoračiti bojno črto in stopiti z italijanskim armadnim vodstvom v stik glede pogajanj za premirje. Do sedaj še pogajanja niso imela uspeha.
Londonski list „Daily Graphic“ piše, tla se bo Avsf/ro-OgrsKi takoj dovolilo premirje.
V poučenih krogih prevladuje mnenje, da bode ententa dovolila Avstriji premirje samo pod pogojem, da dovoli prehod ententinih čet skozi Avstrijo proti Nemčiji. Načelnik generalnega štaba general Ar,z jo izjavil, da cesar takega pogoja ne bo sprejel.
Naše dete izpraznijo Benečijo
Iz Dunaja se dee 30. oktobra 1.1. uradno poroča:
V beneški ravani se nadaljuje prodiranje italijanskih in angleških čet, katerim se je severno in južno od gorovja Montelio posrečilo bistveno razširiti črto, na kateri so udrli v naše postojanke, Da se sklene premirje, katero smo ponudili in kateremu bi naj sledil mir, češe čete, ki se bojujejo na italijanskih tleh, zapuščajo zasedeno italijansko ozemlje.
Jugoslovanske dete sfc vračajo.
Narodno Yeče je ukazalo jugoslovanskim četam v Benečiji, da se naj nemudoma vrnejo v domovino. Maršal Bonević je s svojo armad) že na poti v jugoslovanske dežele.
Zasedeno srbsko ozemlje izpraznimo.
Uradno poročilo z dne 30. oktobra pravi, da smo vzhodno krilo naših čet, ki se je nahajalo na srbskih tleh, umaknili na severni breg reke Donave. Umikanje ob Savi in Dr.n» se nadaljuje po načrtu. Zadnje straže naš h čet na albanskem bojišču so zapletene samo na nekaterih mest h v praske s četaši.	*
Hum unija zasedla D^bruđžo*
Iz Črnovic se dae 29. oktobra por:ča, da so rumnnske čete zasedle Dobrudžo ter da nameravajo skupno z ententinimi četami udreti na ogrska, oziroma sedmogr&ška tla.
Padec Hoksisoileni cev
Itahjajnski list „Corriere della Sera“ od 16, o-ktobra razpravlja v dolgem članku sledeči predmet: „Zakaj j'e potrebno, da konča vojna s padcem nemške vladarske hiše“ v obliki pisma. Obravnava zgo -dovinski razvoj Nemčije, zasluge dinastije Hohenzol-lerncev, zaključi pa: „Da pridejo Evropa in Nemčija končno do miru, da prihodnji rodovi ne bodo tr -peli novih krvavih vojn, je treba, da se dopolni padec nemške dinastije. Treba je, da pokaže ta Svojo nezmožnost rešiti vojsko pred porazom. Smo na dobri poti; poizkus napolparlamentarne vlade 'Maksimilijana Baidjenskega je obupen poizkus rešitve. Pa Še več: ako bi se poizkus posrečil, bi dinastija, ko bi bila rešena, pač hitro vrgla v kot to, česar se je poslužila ,v nevarni uri; in stara igra ustvarjanja nevarnosti bi zopet rodila svoj sad. Le kadar bode Nemčija videla, da ni nič pomagala njena podložnost nasproti vladi in ko se bo prepričala, da je dinastija „po božji volji“ privedla vojsko in deželo v pogin; le kadar bo sprevidela, da je bil mir po zahtevah a-liirancov pravičen mir in ne nasilen za njeno narodno ednoto, še le potem ji pade mrena z oči. Videla bo potem, da ni potrebno odpovedati se svoji moči na korist skupini opravnikov, M so odgovorni santo Bogu in ne narodu, da se ima vojsko, sposobno za obrambo narodnega ozemlja; da ga cesarjeva vojska ne bo znala braniti, med tem ko bodo imeli voji zaničevane latinsko-angleško-saksonske demokracije vojske zbrane v navdušenju naroda., moč pognati napadalca in ga potisniti nazaj v njegove častne .meje. In tedaj bo prišla poravnava med nemškim narodom in med civilnimi narpdi sveta;, in za dolga leta bode imela Evropa mir,“
Revolucija ni Dunaju.
Vesti, ki prihajajo iz Dunaja, pravijo, da je izbruhnila revolucija na vseh koncih in krajih, /.e iz listov je posneti, da so nastali na Dunaju veliki izgredi in nemiri. Glad je prisilil ljudi, da lopajoin kradejo.
Zmaga revolucije na 0>rsktm
Revolucija je na 'Ogrskem dosegla, popolno zmaigo. Vlada je premagana. Vojaštvo je stopi.o na stran revolucij on ar je v, in i ristorilo k narodni gardi. Cesar je imenoval grofa Karolyja za ministrskega predsednika. Častniki so odstranili rozete. Generale in višje Častnike, ki niso hoteli ; riseci narodni vladi, so zaprli. Stražijo jih navadni vojaki.
Giof Tisza umorjen
Iz Budimpešte poročajo dne 31. oktobra:
Nacionalna garda je umorila groia Štefana Ti-szo. Narodni gardisti so napadli hišo,, v kateri je stanoval Tisza, Vojaki, ki jih je imel Tisza na razpolago, so se postavili v. bran. Razvil se je boj. Med tem je grof Tisza odprl duri in eden izmed narod -flih gardistov ga je .ustrelil v trebuh. Po drugih poročilih so baje Tiszc ustrelili, ko je bil na sprehodu S svojo soprogo.
Podrobnosti o umera.
Uradno poročajo iz Bud mpešP, da se je u-mor zgodil ob 6. uri zrtčer. V salon, kjer se je
nahajal Tisza, so vdrli tri vojaki z nasajenimi ba joneti Nasproti jim je stopil grof Tisza z revolver jem v roki Vojaki so ga pozvali, naj odloži revolver. Obenem so zahtevali od grofice Tisze in grofice Almassi, naj stopita na stran. Ženske šoto zahtevo odklonile. Nato je stopil vojak k Tisci in mu je rekel : »Vi ste krivi, da je poginilo na milijone ljudi, kajti Vi ste povzročili vojsko!« Tisza je odg-voril: »Obžalujem s cele duSe, da je poginilo na milijone ljudi, a jaz vojske nisem zakrivil«. Vojak je opetovano pozval Tiszo, naj odloži rei volver, kar je tudi storil. Nato so vojaki namerili l>uške in zaklicali:	»Ura obračuna je prišla«. In
tri streli so prebodli prsa grofa Tisci. Vojaki so mio zrpustili hišo.

e«l ts
novice.
Slovensko ministerstvo, ki ga je imenoval Na rodni svtt, ima v rokah vso civilno in vojaško
obiast.
Jugoslovanska vlada. Narodno Veče je dne 29, oktobra imenovalo vlado za vse jugoslovanske dežele. Za predsednika vlade je imenovan dr. Korošec, za namestnike pai dr, Pavelič in PribičeviČ.
S ovensKim okrajnim glavarjem na Štajerskem je podvržena odslej tudi žandarmerija.
Stara zakonodaja ostane tako dolgo v veljavi, dokler nova zakonodaja ne uda novih postav.
Avstrijski cesar Karel pobegnil. Na Dunaju je izbruhnila reVclucija. Cesar je pobegnil. Cesarsko zakladnico izpraznujejo. Na Dunaju vlada hud glad. Živil je sk ro popolnoma zmanjkalo.
Uradni jezik. Predsestvo Narodnega sveta je sk eniio v seji dne 28. oktobra 1918. javno potom Časopisja pozvati vse javne urade, ki se nahajajo na Slovenskem ali v Istri, da uradujejo izključno v slovenskem ali srbohrvaškem jeziku. S ovenski in srbohrvaški jezik sta občevalni in poslovni jezik naših javnih uradov.
Tržaški cesarski namestnik zbežal. Tržaški ce sarski namestnik baron Fries-Skene je dne 1. novembra v.ož em spremstvu na dveh avtomobilih se odpeljal proti severu.
in angleške čete v naših krajih, ik- . Angleži in njih zavezniki raje, ne bojte se jih, ne bežite pred njimi, jih prijazno in- ubogajte njih poveljnike.
» .o k nam kot zavezniki in prijatelji Jugo-
■ • XW.MV«
UM rova cesta — Ljubljani. V seji ljuo -
brniškega občinskega sveta je stavil i občinski svet -nik dr. Novak nujni predlog, ‘da se iz‘hvaležnosti do velikega osvoboditelja Jugoslovanov izt spon suženjstva, predsednika Združenih držav Severne Amerike Wilsona, imenuje Dunajska cesta v Ljubljani v bodoče Wilsonova cesta. Nujni predlog je bil z velikim odobravanjem soglasno sprejet.
Nemška Avstrija že ima svojo vlado. Izvoljeni so trije predsedniki narodne skupščine:	poslanci
Dinghofer, Fink in Seitz. Narodna skupščina je zborovala dne 29, in dne 30. oktobra. Dr. 'Sylvester je predložil resolucijo, v kateri protestira nemška narodna skupščina proti prošnji za mir zunanjega ministra Àndrassyja, izročeni Wilsonu. Resolucija je bila sprejeta Socialni demokrat dr, Ellenbogen je ù-govarjal proti prelomitvi zaveteniške zvestobe napram Avstridi Čudne pojme imajo Nemci! Na eni strani pravih, da želijo mir, na drugi strani pa ugovarjali? proti resnim korakom, ki so se storili za dosego miru. Za predsednike vlade Nemške Avstrije so se izvolili: Dinghofer, prelat Hauser in Seitz. Izvalili so se tudi člani državnega sveta in državnega sodišča’. Predsednik Dinghofer je izjavil, da bo po volit-VI državnega sveta isti takoj prevzel izvrševalno o-blast in u raro Nemške Avstrije v svoje roke.
Reka je v rokah Jugoslovanov. 'Madžari so mesto prepustili Narodnemu Veču.
Izgredi in dogodki na Dunaju. Dne 30. oktobra
te nrišlo na. Dunaju do velikih izgredov. Tisočera
množica se je zbrala pred poslopjem vojnega mini -strstva ter zali te val a s silo vhod v ministrstvo. Vojno ministrstvo je zahtevalo pomoči od kornega p.o -veljstva, ki pa ni ugodil zahtevi, marveč je o-tem obvestil nemški narodni odbor, ki je odposlal na lice mesta odposlance. Odposlanci so pozvali množico^ da se na-j razide, kar se je tudi izvršilo. 'Množica je vojaštvu snela rozete raz Čepic, jih nadomestila z na-
rodnimi trobojnicami ter zahtevala, da se iznuste iz
nodali b predsedniku deželne upravne komisije grofu Suiicnbornu, kateremu so istotako sporočili, da takoj prevzame Narodni vybor vsa deželna poslopja i,n u-pravo deželnih zadev, kar se je neoviranoi zgodilo. Na slični način so imenovani člani sporočili zahtevo še tudi državnemu policijskemu načelniku, načelni *-kom vseh ostalih uradov ter vojaškemu poveljstvu . Oddaja vladnih poslov na Narodny vybor se je na Češkem izvršila nemoteno in brez izgredov.. Čeprav so morali po vseh čeških mestih izginiti nemški napisi in cesarski orli, ni nikjer prišlo do kakih izgredov, Na Češkem vlada nepopisno navdušenje,
Predsedstvo Narodnega sveta v Ljubljani javlja, da ima dne 26. oktobra 1918 naprej vsaki dan posvetovanje.
Slovenski uradii jezik so vpeljali naši organi zirani železničarji na celi glavni progi od Trsta do Maribora in na vseh postranskih progah. Ravno-tako so do Celja Odstranili popolnoma vse nemške in dvojezične napise in razglase ter jih nadomestili s samo slovenskimi. Ljudstvo je iz vlakov pozdravljalo ta samozavestni čin železničarjev in so se povsod slišale opazke: »Prej se nam je pravilo, da s slovenskim jezikom nikamor ne pridemo, sedaj pa z nemškim ni k jo ne bo shajal.« — Na svoji zemlji smo postali res sami gospodarji. Čast in slava našim samozavestnim sinovom južnim že lezničarjem !
Zopetni napad mariborskih pobalinov. V sredo večer so se zopet zbirali najeti mariborski nem-čurski pobalini. Z gorjačami in kamenjem oboroženi so stikali v bližini Narodnega doma. Bilo jih je kakih 15. En sam Slovenec jih je razpršil, dva pa izročil policiji. Nekako ob 9. uri je Robausov pekovski učenec Birnstingl vrgel debel kamen v okno Narodnega doma in razbil debelo šipo. vredno 100 K. A dolgo se ta nahnjskaui paglavec ni veselil svojega »junaškega« čina. Zgrabila ga je trda pest slovenskega podčastnika. Ko so mu vojaki lepo poplačali velik trud, ki ga je imel pri svojem »delu«, so Ugotovili, kdo da je. Izročen je bil na to mariborski »roki pravice « Ker se bodo ti napadi gotovo ponavljali, bo treba mariborskim Slovencem seči po samoobrambi.
Ornig pobegnil. »TagespoSta« poroča, da je jugoslovanski Narodni svet (krajevni) prevzel v Ptuju vodstvo uradov. Župan Ornig je »odpotoval « — Druga vest pravi, da je bil Ornig pri »odhodu« tepen in da je celo zakfcal »Žirijo Jugoslavija!« Županske posle bo baje vodil dr. Jurtela.
Spremembe v jušličnl šlnžbi na Kranjskem. Ju-stični šef n ve slovenske narodne vlade, dr. Ravnihar, je odpustil iz ju slične službe med drugimi tudi siedete:	dežiInc sodnega predsednika Adolfa
pl Ei3ner, podpre isedaika dvornega rvetnika Jos. Pajk, drž. pravdnima Pajnič, predsednika okrožnega sod šč i v Novem jdestu Franca pl. Garzarolli itd. Istočasno je proglasil slovens i in srbohrvatski jezik za uradni jezik ter odredil, da se odslej na prej izrekajo sodbe »v imenu zakona « Končno je še tudi določil, da bodo v bodoče vse vloge na sodne oblasti na Slovenskem, spisane v nemškem jeziku, rešene samo v slovenščini.
Za Narodni svet so vplačali v Mariboru: Alojz Čižek, divizijski župnik, 100 K; Janez Kaiser v Ribnici 200 K; Neimenovani v Mariboru 15 K;
J.	Bajt v Mariboru 100 K; J. Cajnkar, župnik v Središču, 100 K; L.ud Rantaša, vojni kurat, 25 K; Alojz Jager, župan v Gornjem Jakobskem do lu, 100 K; Fr. Kotnik, nadučitelj pri Sv Jakobu, 60 K; Fr. Koser v Juršincih 6 50 K kot preostanek pri nekem vplačilu; A Š urm v Marborn 20 K; Fr. Š imenjak v J trenini 20 K
S huivereinovci vežejo svoje calice. Nadučitelj na šulferajnski šoli v Ceršaku pri Š:. Uju, Lenart Okcrn (rojen koroški Slovenec) je te dni z/ezal svojo culo, zatvoril šolo in jo popihal brez slovesa priti severu O Vorn je bil poleg Gordona eden najbolj zagrizen h in fanatič ih nasprotnikov obmejnih Slovencev.
Cesar Viljem odstopi Iz B^rofna se dne 30 oktobra portča, da bo nemški cesar Vihem odeto pil š«* te dni in se odpovedal prestolu v prid svo jen u v tuku. da tako reši preste! vladarski rodo vini h< h-m ol-ruski.
Poziv uradnikom v tujini in. vpokojenim uradnikom. Aivfstriska admj iistnacija je razkropila naše slovenske uradnike po celi Avstriji. Radi tega se na-
vojaokih jefcnišnic vsi vojaški kaznjenci. Padlo je tudi več strelov ter pobitih je mnogo izložbenih okènj	_________
in sip. V spričo zelo vznemirljivih dogodkov so izpra- ha,ja v tujini mnogo jako sposobnih in narodnih u -znii: cesar evo zakladnico, dragocenosti pa bodo s - radnikov. Narodni svet v Ljubljani poziva uradnike, pravdi bržčas na Ogrsko.	j ki bivate izven jugoslovanskega ozemlja, da sporoči-
Narodny vybor v Pragi prevzel vlado na češ- V io nemudoma Narodnemu svetu v Ljubljani svoj ,na<-kem. Vest, o avstro-ogrski noti predsedniku Wilsonu, f slov ter natančno opišejo posel, M ga, izvršujejo. Pri-ki romeni kapitulacijo Avstro-Ogrske, je» došla, na j pravijo naj se tudi, da se vrnejo y domovino takoj. Češko v, ponedeljek, dne 28. oktobra, predpoldne, Ža- j ko jih bo Narodni svet pozval. (Ravno tako poživlja-
Se enkrat pozivamo naše ljudi, naj bodo mirni m naj vzdržujejo povsod red. Današnja, doba je tako resna, da se mora na vsak nalčin opustiti vse, kar bi kalilo mir in red. Voditelji ljudstva, izobraženci, naj povsod v tem smislu upliv ajo na ljudstvo.
Položaj v Mariboru. V: Mariboru se je glede prehrane dosegel med strankami sporazum, V mestni prehranjevalni odbor in urad pridejo sedaj tudi zastopniki Slovencev in socialnih demokratov. Nemški zastopniki so izjavili pri skupnem posvetovanju, da se popolnoma udajo v položal in da hočejo Nemci biti odslej popolnoma nepristranski.. Skrbeti hočejo za popolno varnost vseh meščanov in prosijo, da naj bo to, kar je bilo v preteklosti, pozabljeno.
Na Spodnjem Štajerskem so imenovani sami slovenski okrajni glavarji in sicer: dr. Lajnšic za Maribor, dr. Pirkmaier za Pluj, dr. Ratej za Celje», dr Koropec zx Brežice, dr. Lipovšek za Mozirje, dr. Trstenjak za Konjice, dr. Ipavic za Slov. Gradec in dr. Vaupotič za Ljutomer. — Mariborskemu okraj, glavarstvu se je pridelil upravni odbor Narodnega sveta za celo Spodnje Štajersko. V tem so: dr. Auton Jtrovšek, dr. Kukovec in poslanec P šek. Dr. Kukovec bo začasno še nadzoroval delovanje pri centralah v Gradcu, dokler se ne izvede popolna ločitev.
Vojaška oblast na S’ov. Šfajerju je Narodni svet izročil slovenskemu generalu Maistru. Podrejene so mu vse čete na Slov. Štajerskem.
Proč v nemškim vsiljevanjem ! Od višjih Soških ob’asti se priporoča učiteljstvu nabava lista »glätter für den Abteilungsunterricht« (listi za ponk v oddelkih), spisal prof. Peerz. Čudno je to priporo-čevanje. Prof. Peerz ni poseben prijatelj Slovencev. Po Slovenskem Štajerju so večinoma večraz-rednice s 5 do 6 razredi. V teh ni treba poučevati po oddelkih. Sicer imamo svoje slovenske šolske liste, ki nam ponujajo dovolj snovi, da nam ni treba iskati pomoči v nemških listih. Peerzovih »Blätter für den Abteilungsunterriiht« si he bodemo naročevali. Gg. nadzorniki si naj to dobro zapomnijo!
Vsak izvoz u Spodnještajerske je prepovedan.
Ako bi torej prišli tuji kupci h kmetom kupovat sadje in druge reči, ne prodajte jim nič, kèf he smejo nič odpeljati. Prodajte pa takim knpčeih, ki imajo legitimacijo za nakuvanje od domačega okrajnega glavarstva.	^
Jabolka in korenje kupuje prehranjevalni tirad okr. glavarstva v Mariboru. Za jabolka plača pri posestniku 1 K za kilo. Za korenje pa plačuje 40 v na postaji ali pri okr. glavarstvu v Maribora. Dpbrp, je, če se prej vpraša pri prehranjevalnem uradu v Mariboru (Edmund Schmidova ulica), kam se naj korenje uelja.	’
Dr. Fric Adler je oproščen in spuščen na prosto.
Poziv sl i venskim vojakom.
Poveljstvo mariborske posadke ‘se jö podelilo slovenskemu generalu Maistru. Jugoslovanska domovina potrebuje za svojo obrambo vojaštva. Vsi moški sodržavljani od 17. leta naprej se poživljajo, da se priglasijo prostovoljno va narodno obrano. Vojaki se naj priglasijo pri svoj h dosedanjih poveljstvih,- nevojaki pa pri Narodnem svetu v mestih pa pri narodnih o brana h.
TPùjì
h $ && !
& S»
stopnici Narodnega vybora Svelila, dr. Rasin, dr. Soukup in Stribeöny so se takoj podali v! poslopje c. kr namestništva v Pragi, da v, imenu Narodnega vybora prevzamejo vladne posle na Češkem. Ker je pa cesarski namestnik odpotoval na Dunaj, so zali -(evo s. oroe li namestniku cesarskega namestnika, ki ie takoi sntregel zahtevi. Imenovani člani so se nato
mo tudi vse gg. uradnike, ki so že vpokojeni, ne gle- | de na to, ali bivajo v domovini ali v tujini, da. spe - j roče .nemudoma Narodnemu svetu svoj naslov in mi- j tančno opišejo posel, ki so ga v zadnjem Času svoje- ; ga uradovanja izvrševali. Prosimo, da se tudi ti go- j spod:e pripravijo, da bodo po svo|ih močeh služili j domovini. — Predsedstvo N, S.	*
Maribor. Na glavarstvu velika sprememba. Pri vhodu vojaška straža, z narodnimi jugoslovans -kimi kokardami na čepicah. Pozdravljajo „Nazdar!“ Uradne posle prevzel dr. Bajnšič. Narodni svet posluje na glavarstvu v bivši Weissovi sobi. General Maister in jugoslovanski Častniški zbor zbar na glavarstvu.
Na Pragarskem so od torka na sredo ljudje takoj opaizili, kako sci premikači in sprevodniki ‘poslovali v slovenskem jeziku. Slišal si odločno in glasno večno: „Pozor!“ — „Naprej!“ — „Sloj!“- — itd.Itd. Radostno so se čudili in njihova narodna samozavest je vidoma rasti a.
Celje- Da se prihrani razsvetljava,in, kurivo, se ? ri c. kr. okrajnemu glavarstvu v Celju od ponedeljka, dne 4. t. m., naprej uvedejo uradne ure neprenehoma od 8. ure zjutraj do 3. ure popoldne, U -radni dnevi za razprave s strankami ostanejo kakor do sedaj v sredo in soboto. Po 3. uri popoldne pa daja pojasnila v izvanrednih, nujnih zadevah vsakokratni nadzorovalni uradnik. Navedeni1 predpisi so tiče'o tudi okrajnega gospodairiskegia, urada v hotelu „Pri zamorcu“ in okrajne podporne komisije v Narodnem domu.
Mul»**«
g o S t a n j : Prepozno. — Šmar jet eni prihodnjih številk.
Vi