Pofttnlna plačana v gotovini.
Leto XVI., štev. 123
Ljubljana, sreda 29. maja 193$
Cena 2 Din
opiavuištvo; Ljudi jana. Knafljeva uhca 5. — reieron ftt. 8122, 8123, 8124. 8125, 8126, Lnseratiu oddeieK: Ljubljana Selen-burgova ul a. — let »492, 24»2. Pouružnica Maribor: Gosposka ulica
St. 11_ — Teleton ftt. Utt. Podružnica Celje: Kocenova ulica ftt.
2. — Telefon ftt 190 Računi pri poŠt. CeK zavodih: Ljubljana St. 11.842, Praga čislo 7SJL80, Wien ftt inft.241.
Flandlnove težave
Flandinova vlada narodne sloge se je začela tik pred poletnim zasedanjem parlamenta boriti z velikimi težavami. Že njena politična sestava je nekam izredna. Parlamentarna večina francoske zbornice je namreč izrazito levičarsko orientirana, navzlic temu je po čudnem razvoju dogodkov danes na oblasti v Parizu desničarska vlada. Kakor znano, je afera Staviski, v katero je bilo zapletenih baje več levičarskih političnih prvakov, imela za posledico razpad levičarske koalicije, ki je pri zadnjih volitvah cdnesla zmago nad strankami desnice. Doumergueu, ki je nastopal v tistih tfneh kot rešitelj domovine, je uspelo sestaviti vlado koncentracije, ki je segala cd levičarskih radikalov globoko v desnico. Toda na vprašanju ustavne reforme, ki naj bi omejila oblast parlamenta, je Doumergue padel. Njegov naslednik Flandin je bil toliko previden, da ni hotel več načenjati kočljivega ustavnega vprašanja, ki je pokopalo njegovega prednika. Vprašanje ustavne reforme je zato romalo v predale pisalne mize ministrskega predsednika in Flandin je bil do danes obvarovan politične krize. Seveda pa je vstala proti njemu druga nevarnost, ki mu skuša izpodkopati tla: finančna in gospodarska kriza.
Navzlic svojemu bogastvu, navzlic ogromnim zalogam zlata, s katerimi so napolnjene kleti Francoske banke, se bori danes Francija z velikimi finančnimi in gospodarskimi težavami. Njena vlada stoji pred težkim vprašanjem, kako naj pokrije desetmilijardni deficit državnih financ. Razrvanost gospodarstva, nazadovanje industrije in padec v zunanji trgovini, vse to so slabi izgledi, da bi se kritje deficita in uravnovešenje proračuna dalo doseči po normalnem potu. Stiskanje pri državnih izdatkih, zlasti pri plačah urad niš t va, pri javnih delih in brezposelnih podporah, grozi z odpadom radikalne stranke, brez katere pa je vsaka vlada pri današnji sestavi zbornice nemogoča. Poleg tega je začelo odtekati v velikih množicah zlato iz francoske zakladnice. Sicer znaša danes zlato kritje franka še vedno 80 odstotkov, toda izgledi na nove težke izgube in pa dejstvo, da je v današnjem izjemnem gospodarskem položaju zlata zaloga glavni temelj francoske finančne stabilnosti, povzročajo v francoski javnosti nervoznost. ki je mnogo večja, kakor bi bila razumljiva po momentanem stanju francoskih državnih financ.
Po razvrednotenju belgijskega franka se vrh tega vedno na novo pojavljajo vesti, da se tudi francoska vlada ne bo mogla več upirati razvrednotenju svoje valute. Francoskega franka se .je zato polastila nevarna mednarodna špekulacija. Vlada je sicer doslej vse devalvacijske vesti odločno zanikala in jih demaritira-la, vendar pa to očividno ni bilo dovolj. Zato se je sedaj odločila za nadaljnji energični korak: dvignila je obrestno mero novčanične banke, kar naj bi preprečilo špekulacijo in pokazalo, da so vse vesti o razvrednotenju franka le plod mednarodnih finančnih spletk.
Težaven finančni položaj pa vendar sili Flandina, ki si še vedno ni popolnoma opomogel od nedavne avtomobilske nezgode, še k nadaljnjim dalekosež-nim ukrepom. V zavesti, da bo borba za nepopularne finančne zakone, s katerimi bo moral stopiti pred zbornico, zelo težavna, in da bi lahko okupirala preveč dragocenega časa v današnjem položaju, ko preže na Francijo še druge nevarnosti, zlasti zunanjepolitične, je Flandin izdelal načrt za dalekosežna pooblastila, ki naj jih da njemu in vladi zbornica, ko se sedaj zopet sestane. Ministrski predsednik utemeljuje svojo zahtevo s trditvijo, da je današnji položaj Francije povsem enak onemu, v katerem se je nahajala Poincarejeva vlada leta 1926. Zato zahteva tudi enaka pooblastila, kakor jih je tedaj dobil Poin-care. Posebna pooblastila so pa za Francoze vedno nad vse nepriljubljena zahteva, ker nehote diše malo po diktaturi. Francoski poslanci, ki so na svoje pravice zelo ljubosumni, so ob takih zahtevah zmerom zelo nezaupljivi. Doslej je padel razen Podncareja še vsak ministrski predsednik, ki se je pojavil s takimi željami, in celo častitljivi in ugledni Doumergue ni imel z njimi sreče. Da se izogne enaki usodi, se je začel Flandin najprej pogajati s Herriotom, voditeljem radikalne stranke, ki nastopa v francoski zbornici kot glavni predstavnik narodnih svoboščin. Herriot je pokazal, da ima razumevanje za sedanji težavni položaj, v katerem se nahaja Flandin, naletel pa je na nepričakovanega nasprotnika v predsedniku finančnega odbora Malvyju, ki pravi, da položaj le ni tak, da bi opravičeval zahtevo po posebnih pooblastilih, in da je treba najprej poskušati doseči solucijo na normalni ustavni način v zbornici, ker je prepričan, da bo zbornica pristala na predlagane finančne ukrepe. Spor je še nerešen, pričakovati pa je, da bo nastopila vlada s svojim programom enotno pred zbornico.
Flandin se je izkazal doslej še vedno za dobrega taktika in je nad vse spretno manevriral okrog neštetih čeri današnje francoske politike. Čeprav mnogi ne odobravajo njegovih načrtov in ima proti sebi močne nasprotnike v
NaroCnlna znata mesečno Oln 25.— Zm taosamatvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 8122, 8123, 3124. 8125. 8126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon ftt. 2440. Celje, Stn>88mayerjeva ulica fttev. 1. Telefon ftt. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi.
Kriza francoskega franka
Resen gospodarski položaj Francije — Vlada je odločno proti vsaki devalvaciji franka in zahteva izredna pooblastila za sanacijo financ zaščito javnega kredita in nacionalne valute
Pariz, 28. maja, Na današnji seji ministrskega sveta, ki je bila glede na še šibko zdravstveno stanje ministrskega predsednika Flandina prvič v zgodovini tretje republike v ministrskem predsedstvu, ne pa v Elizejski palači, je bil izdelan zakonski osnutek o izrednih pooblastilih na finančnem in gospodarskem polju, ki ga je finančni minister Germain Martin popoldne predložil zbornici in bo nudil vladi možnost, da bo izvedla vse potrebne ukrepe za sanacijo državnih financ, za zopet-no oživitev gospodarstva, za obrambo kreditov in ohranitev stabilnosti valute.
Zanimanje za današnjo sejo zbornice je bilo zato splošno in izredno. Ko je ob 15.30 zbornični predsednik Bouisson otvoril se jo, so bile poslanske klopi polne, tribune za gledalce in novinarje pa prenapolnjene. Kakor zatrjujejo v parlamentarnih krogih, se bo ministrski predsednik Flandin udeležil seje parlamenta šele v četrtek, ko se bo začela razprava o pooblastitvenem zakonu.
Finančni minister o silnem odtoku zlata iz Francije
Takoj po otvoritvi seje je povzel besedo finančni minister Germain Martin, ki je poudaril, da je položaj izredno resen. Ničesar noče prikrivati, da se mu ne bi pozneje očitalo, da ni zadostno pojasnil pravega položaja. Vlada je mogla dne 10. t m. še popolnoma odkritosrčno priznati, da je finančni in valutni položaj države po-
polnoma zdrav. Takrat je imela Francija najvišje zlato kritje izmed vseh držav na 6vetu, in sicer nad 82 odst. Od tedaj pa s« je položaj močno spremenil. Po razvrednotenju belge francoski frank prav za prav Še ni bil napaden in ni bilo nobenih simptomov, da bi bil v nevarnosti. Dne 13. maja pa se je situacija popolnoma preokre-nila. (Burni medklici na levici.) Med tem ko je bil do tedaj dotok in odtok zlata precej izravnan, je dne 13. maja odšlo iz Francoske banke 236 milijonov frankov v zlatu. Od tega dne do pretekle sobote je odhajalo dnevno po 12Q do 250 milijonov frankov zlata iz tresorov Francoske banke. Z včerajšnjim dnem je odtok zlata dosegel rekordno vsoto 1.1 milijarde frankov.
V zadnjih tednih se je razen tega po vsem j svetu začela divja špekulacija proti francoskemu franku in skoraj nemogoče je samo približno navesti vsote, ki so bile zastavljene v ta namen. Francoski zakladni urad lahko po zakonu najame posojila do 14 milijard frankov, katera vsota se je zaradi oborožitvenih ukrepov povišala še za eno milijardo frankov. Od teh 14 milijard frankov je bilo do sedaj najetih sedem milijard, tako da more zakladni urad do konca leta najeti še enkrat toliko posojila. Ni še nobenega povoda za vznemirjenje, toda le pod pogojem, ako se bo vladi v najkrajšem času nudila možnost, da izda ukrepe za zaščito francoske valute. Če bo panično razpoloženje, ki traja že dva dni, naraščalo dalje ter seglo tudi na hranilnice, depozitne blagajne in banke, bodo
lahko nastale najhujše posledice.
Za sanacijo državnih financ je na razpolago dvoje sredstev: razvrednotenje franka, ali pa izravnava državnega proračuna z obširnimi ukrepi za štednjo. Vlada se je odločila za drugo pot, ker bi bili z inflacijo uničeni brezštevilni francoski rentniki in s tem temelji francoskega bogastva. Zato je razvrednotenje franka za vlado nesprejemljivo. Toda samo razčiščenje državnih financ ne bo zadostno. Izravnava proračuna mora biti izvedena s celoto ukrepov, ki bodo poživili splošno gospodarstvo Francije. Vlada je odločena storiti vse, da pospeši stabilizacijo valut ter s konstruktivnimi predlogi pomaga povečati mednarodno trgovino. Tudi na notranjem političnem polju hoče vlada delati pozitivno s tem, da bo skušala vplivati na elemente cen za proizvodnjo. V zvezi z izvedbo finančnega programa bo treba znižati tudi oorestno mero. Pozivam parlament, naj dovoli od vlade zahtevana pooblastila, ker sicer noben finančni minister ne bo mogel prevzeti garancije za ohraaitev valute.
Leon Blum o položaju
Kot vodja opozicije je govoril socialistični poslanec Leon Blum, ki je izjavil, da je finančni minister zelo razločno pojasnil položaj državnih financ, zato pa so bila njegova izvajanja glede razlogov za nenadno poslabšanje finančnega položaja manj jasna. Nekateri krogi delujejo za uvedbo diktature in skušajo ta preokret pripraviti s finančno paniko. (Medklici na
desnici. Marksistična enotna fronta ruši zaupanje in ona je vzrok za nezaupanje, ki ga sedaj uživa francoski frank). (Burni protesti na levici.) Če bo nekoč potrebno razvrednotenje franka, bi se to smelo zgoditi samo tedaj, če bi se za to izrekel parlament prostovoljno. rAkakor pa ne za to, ker bi ga vsilila mednarodna špekulacija. (Burno odobravanje na levici.)
Zakon o izrednih pooblastilih
Finančni minister je nato predložil zakonski osnutek o pooblastilih, s katerim pooblašča senat in zbornica vlado, da do 31. decembra izda vse zakonite mere za sanacijo javnih financ, zopetno oživitev gospodarstva, zaščito javnega kredita in ohranitev valute. Osnutek vsebuje tudi določbo, da bo moral ministrski svet vse v tej dobi izdane izredne ukrepe predložiti parlamentu do 31. junija 1936 v ratifikacijo.
Seja je bila nato zaključena.
Angleži proti špekulaciji s frankom
London, 28. maja. AA. Tukajšnji politični in gospodarski krogi spremljajo z velikim zanimanjem delo francoske vlade za zaščito franka. Angleške oblasti in ustanove sodelujejo pri tem kar moči lojalno s francosko vlado in tudi s svoje strani podpirajo borbo proti špekulaciji, ki se zaganja v francoski frank. To sodelovanje podpira zlasti fond za izravnanje valutnih razlik. Na podlagi teh ukrepov je včeraj francoski frank ohranil nasproti funtu svoje dosedanje razmerje, čeprav je bil frankov priliv precejšen.
Protestna stavka trgovcev
Pariz, 28. maja. AA. Deset tisoč pariških trgovcev je imelo shod proti davčni in gospodarski politiki vlade. Dne 4. junija bodo zaprli v znak protesta svoje obrate za 24 ur.
I udarci za Roosevelta
Vrhovno sodišče Je razveljavilo njegove ukrepe za normalizacijo ameriškega gospodarstva
VVashington, 28. maja. d. Vrhovno sodišče je izreklo včeraj dve razsodbi, ki pomenita hud udarec za avtoriteto predsednika Roosevelta. V prvi razsodbi je proglasilo za neveljaven zakon, s katerim se dovoljuje moratorij za hipoteke kmetovalcev. S to razsodbo je prizadetih na tisoče farmarjev v vseh pokrajinah Zedinjenih držav. Zakon je bil sklenjen v najhujši dobi ameriškega kmetijstva zaradi zaščite obubožanih farmarjev, ki jim je priznaval za primer njihove insolventnosti pravico, da zaprosijo pri sodišču za petletni moratorij hipotek.
Druga razsodba, ki jo je izreklo vrhovno sodišče in ki je prav tako naperjena proti vladi, proglaša za nezakotine določbe National Industrial Recovery Acta, ki daje vladi pravico za postavitev in izvedbo co-desov za posamezne industrije. S tem je bila v gotovi meri odvzeta pravna podlaga vsej zakonodaji Nire, ki je jedro Roosevel-tove politike za obnovo gospodarstva. V svoji odločitvi proti upravičenosti codesov za posamezne industrije pravi vrhovno sodišče, da je tretje poglavje obnovitvenega zakona protiustavno, ker pomeni nedovoljeno poseganje v pravice eksekutive. Tretje poglavje obnovitvenega zakona namreč določa, da morejo posamezne industrijske zveze za ureditev interesov in obnovo poštene konkurence predlagati predsedniku Zedinjenih držav določitev eodesa. Ako predsednik codes potrdi, postane obvezen za vso dotično industrijsko panogo, tako, da so prestopki njegovih določb kaznjivi.
Vrhovno sodišče je izreklo svojo razsodbo soglasno. Ta razsodba pomeni za Roosevelta in njegovo politiko enega izmed nai-hujših porazov.
Povod za razsodbo vrhovnega sodišča proti codesu na podlagi Nire je bila tožba pe-rutninarske tvrdke, ki je last štirih bratov po imenu Chester. Ti bratje so bili obsojeni zaradi prestopka tržnih določb v codesu za trgovino s perutnino, ki se tičejo stanja perutnine, kakor tudi delovnih ur in delavskih mezd. Baje so prekršili 18 določb, pa jim je vrhovno sodišče dalo v vseh 18 točkah prav.
Vodja Nirine administracije Donald Reichberg, ki je pred sodiščem zagovarjal vladno stališče, je takoj po proglasitvi razsodbe zapustil sodno dvorano zelo potrt in je odklonil vsako izjavo.
Pred odločitvijo ameriškega parlamenta
VVashington, 28. maja AA. V ameriških po litini h in parlamentarnih krogli h na gi a-šaj,o, da je sklep vrhovnega sodiša vse-kakiar hud udarec za gospodarske in strokovne sodelavce prede e dpi k a Roost-velta, kar pa še ne pomeni političnega poraza Roosevelta samega. Ni izključeno, je dejal neki ugledni ameriški senator, da
zbornici, vendar danes ni skupine v parlamentu, ki bi imela pogum prevzeti odgovornost, strmoglaviti vlado v današnjem nevarnem položaju in izpostaviti s tem Francijo veliki negotovosti. Poleg tega se bliža današnja zbornična doba koncu, ker se morajo tekom enega leta vršiti nove volitve. Marsikateri poslanec, ki bi bil sicer nepopustljiv, se bo mogoče omehčal pri misli, da se bo, če vlada dobi polnomočja, otresel odgovornosti za nepopularne ukrepe, ki bi mu škodovali v volilni borbi. Zato se bo Flandinovi vladi v očigled kritičnega gospodarskega in finančnega položaja mogoče le posrečilo pridobiti zbornico za svoj sanacijski program.
bo sklep vrhovnega sodišča celo koristni Rooseveltu kot takemu. V smislu sklepa vrhovnega sodišča bo moral ameriška parlament skleniti v najkrajšem času po-tirebne zakonske določbe, da spravi sklep vrhovnega sodliSča v -Vad z nekaterimi medinairodinimii pogodbami.
Vladni ukrepi
VVashington, 28. maja AA. Zvedelo se je, da je vlada sklenila izročiti kongresu poslanico, na ameriško ljudstvo pa izdati proglas o sklepu vrhovnega sodišča. V poslanici oziroma v proglasu bo vlada poudarila, da je vrhovno sodišče s potezo peresa razveljavilo nad 700 uredb in prevrnilo celotno politiko gospodarske obnove. Pristojna ministrstva so v smislu sklepa vrhovnega sodišča z brzojavnimi okrožnicami ustavila vse kazenske postopke proti osebam in podjetjem, ki so se morala zagovarjati za kršitev vladnih uredb. Verjetno je, da bo vrhovno sodišče proglasilo tudi protiustavnost uredib za obnovo kmetijstva. Obe zbornici stojita krepko za predsednikom Rooseveltom.
Stavkovni izgredi
London, 23. maja AA. Po poročilu !z Cantona v ameriški zvezni državi Ohiu je bilo tamkaj med delavsko stavko ranjenih 55 ljudii, med njimi tudi 15 otrok.
General Goring v Dubrovniku
Sofija, 28. maja. AA. Predsednik pruske vlade in letalski minister general Goring je opoldne odpotoval s svojo soprogo in spremstvom z letališča Božurište s tremi letali Junkersovega tipa v Jugoslavijo. Na letališču so se od njega poslovili kralj Boris, princ Kiril, vojni minister general Ca-nev, prosvetni minister Todor Radev, prometni minister Kožuharov, general Voiev. šef protokola zunanjega ministrstva Stoi-lov, predsednik sofijske občin* Ivan Ivanov in nemški poslanik v Sofiji g. Rume-lin z osebjem poslaništva in zastopniki nemške kolonije. Slovo je bilo zelo prisrčno. General Goring in njegova soproga sta dobila šopke cvetlic, med drugim tudi od bolgarskih letalcev in sofijskega župana Pri slovesu s kraljem Borisom je general Goring dejal: »Vaše Veličanstvo, naj-iskreneje se vam zahvaljujem za nepozabne ure, ki smo jih skupaj prebili.« Pred odhodom je general Curing pregledal četo vojakov, ki mu je izkazala vojaške časti. Generala Goringa so spremljala do jugoslovenske meje štiri bolgarska letala.
Beograd, 28. maja. M Pruski ministrski predsednik general Goring je prispel danes s svojo soprogo in svojim spremstvom v treh letalih preko Skoplja in Peči v Mo-star, odkoder je nadaljeval z avtomobili pot v Dubrovnik. V njegovem spremstvu so poleg drugih tudi princ Hesenski in dva aktivna ministra.
Preosnova angleške vlade
V kratkem je pričakovati važnih izprememb v posameznih resorih sedanje vlade
London, 28. maja. AA. Splošno smatra io kot gotovo, da bo nameravana preosnova angleške vlade izvedena za binkoštne praznike. Nekateri trdijo celo, da bo uradno objavljena 7. junija zvečer. 0 formalni strani te preosnove napovedujejo, da bo najprej vlada podala kolektivno ostavko, nakar bo kralj Jurij izročil mandat za sestavo nove vlade Baldwinu, ki mu bo že v prvi avdien-ci predložil listo nove vlade. Pogajanja o preosnovi so v polnem teku. Predvsem skušajo ohraniti koncentracijski značaj sedanje vlade. Sporazum o osebni sestavi obnovljene vlade bo dosežen že prihodnje dni. Na ta način bo rekonstrukcija dne 7. junija samo navadna formalnost. 0 sedanjem predsedniku vlade Macdonaldu trdijo, da bo do-
bil v novi vladi mesto lorda - čuvarja državnega pečata. V novi vladi Macdonald ne bo preobremenjen s tekočimi posli in bo lahko vladi koristil s svojimi velikimi izkušnjami v notranji in zunanji politiki. Minister Eden bo prevzel zunanje ministrstvo, sedanji zunanji minister pa bo postal podpredsednik vlade. Minister lord Sankev bo izstopil iz vlade in se bo najbrž umaknil iz aktivne politike. Njegov resor bo dobil po vsej priliki dosedanji minister vojske lord Hailsham. Da bi nacionalna delavska stranka ne izgubila svoje dosedanje moči v vladi, bo v novi vladi tudi Macdonaldov sin, ki je sedaj državni podtajnik v ministrstvu kolonij.
Nepoboljšljiva Madžarska
Gdmbds grozi, da Madžarska ne bo sodelovala pri
podunavskem paktu
Budimpešta, 28. maja g. Pri razpravi o proračunu zunanjega ministrstva je v poslanski zbornici izpregovoril ministrski predsednik Gombos, ki ie med dirueim izjavil:
Posebna vprašanja madžarske zunanje politike eo revizija, manjšine, enakopravnost in razne gospodarske zadeve, kolikor se tičejo Madžarske.
Gombos se je nato dotaknil trenutnih diplomatskih pogajanj o srednji Evropi in izjavil, da se jih bo Madžarska udele-žiila le tedaj, če niso naperjena proti njej Trenutno je položaj obraten, če bo šlo tako dalje, se teh pogajanj ne bo mogel udeležiti noben madžarski državnik. Madžarska ne bo prietoptila k nobeni pogodbi, fci bi samo malo kršila njene pravice
V nadaljnjem je Gomtooe ivajal, da so vselej kadar je kjerkoli v Evropi izbruhnil kak spor ali bil izvršen atentat, iskali krivca na Madžarskem. O marsejski afeini noče več govoriti, ker je bila od-
stavljena z dinevnega reda. Ta afera je imela namen, da ustvari nezaupanje proti Madžarski in izzove kampanjo s ciljem, da bi jo mednarodno uničila.
O vprašanju restavracije monarhije je Gombos izjavil, da trenutno ni aktualno, kadar pa bo, bo rešeno mirno in po želji madžarskega naroda. O oboroževanju Nemčije in njegovuh posledticah za Madžarsko je izjavil, da Madžarska ne bo 6lediila nemškemu vzgledu, ker upa, da bodo končno vendar le zmagale moralne sile, saj je trenutni položaj Madžarsko naravnost izzivajoče brez zaščite. Naravna njena obrambna smer gre v smeri od Varšave preko Dunaja v Budimpešto in Rim ter morda še v Berlin. To je smer izravnanja m ne agresivnosti ter ustreza razen tega tud/i gospodarskim potrebam Madžarske. H koncu je Gombos govonii še o trgovinsiko-poliitičnih vprašanjih in izjavil glede carinske unije z Avstrijo, da je Madžarska vedno pripravljena za sklenitev takšne zveze.
Novi pomočnik bana moravske banovine
Beograd, 28. maja, p. Za novega pomočnika bana moravske banovine je bil imenovan Branko Paštrovič, dosedanji načelnik upravnega oddelka banovine v Nišu.
Iz prometne službe
Beograd, 28 maja AA. Premeščen je kontrolor prometno komercialnega oddelka direkcije državnih železnic v Beogradu g. Franjc Kravanja na glavno postajo v Zagrebu.
Turška propaganda za letalstvo
Carigrad, 28. maja. AA. V zvezi s splošnim ljudskim zbiranjem prispevkov za povečanje turškega letalstva so narodni poslanci sklenili, da odstopijo v to svrho svoje enomesečne poslanske dnevnice. Na predlog ministrskega predsednika generala Izmeta so tudi vsi ministri sklenili prispevati zelo velike zneske, člani turške letalske zveze odslej ne bodo več plačevali enake članarine, marveč je uvedena posebna lestvica po posestnem in davčnem stanju članstva Najpremožnejša skupina tega članstva šteje 130.000 oseb. Po vseh mestih vrše živahno agitacijo za vpis novih članov. Tudi med industrijci skušajo nabrati čim večje prispevke za novo turško letalstvo.
Proces v Osijelo?
Osijek, 28 maja n. V nadaljevanju procesa zaradi! našričke afere je bilo dopoldne prečita nib nekaj uradnih spisov Popoldne so branitelji stavili razne predloge, proti katerim pa ee je uprl državni tožilec dir Mavrovič Zaradi tega Je eenat ob 17 prekinil razpravo, da se odločr ele de stavljenih predfloeov Proces se jutri dopoldne ob 10. nadaljuje.
Ostavka Malypetrove vlade
Praga, 28. maja. b. Ministrski predsednik Malypetr je danes podal predsedniku republike Masaryku formalno ostavko vlade, ki je bila tudi sprejeta. Obenem je predsednik republike Masarvk poveril ministrskemu predsedniku in ostalim ministrom nadaljnje vodstvo vladnih poslov, dokler ne bo sestavljena nova vlada.
Na seji ministrskega sveta je zunanji minister dr. Beneš izčrpno poročal o zadnjem zasedanju sveta Društva narodov in diplomatskih pogajanjih v Ženevi za utrditev mirovnih razmer v Evropi. Poročal je tudi o razmerju do Rusije po sklenitvi pogodbe o medsebojni pomoči, nakar je ministrski svet odobril sklep zunanjega ministra, da bo v drugi poiovici junija obiskal Moskvo. Na dnevnem redu je bila še vrsta trgovinskih in notranjih političnih vprašanj.
S2.000 ljudi žrtev malarije na Ceylonu
Colombo, 28. maja AA. Po poročilu Reu-terjevega dopisnika je aprila meseca umrlo na Ceylonu 16.000 oseb na malariji. S tem je ta bolezen doslej pobrala 82.000 ljudi.
Ob 85 letnici
nadškofa dr. Jegliča
V	samoti in tišini starodavnega gradu ljubljanskih škofov v Gornjem gradu praznuje danes 85, rojstni dan nadškof dr. Anton Bonaveutura Jeglič.
Sivolasi cerkveni knez je nedvomno ena ftajmarkaretnejSih slovenskih osebnosti polpretekle dobe. Z njegovim imenom so posredno ali neposredno združene mnoge strani naše novejše poli-tičrte in kulturne zgodovine. Začetki njegovega slovstvenega dela segajo v šestdeseta leta prejšnjega stoletja; v sedemdesetih letih se je marljivo oglašal zlasti kot apologet, ki je zastavil svoje spretno pero v obrambo cerkvenih naukov pred kritiko zmagovito pro-dirajočega liberalizma. V osemdesetih letih je že bil kanonik v Sarajevu. Tu je spoznal bitje iri žitje bosanskega ljudstva, ki je bilo pravkar prešlo iz stoletnega turškega jarma v vprego dunajskega habsburškega imperializma. Z očitno zavestjo, da dela za narod svoje rodne krvi, se je dr. Jeglič oprijel pisateljevanja v srbohrvaškem jeziku. Med drugim je sestavil v srbovrvaščini vzgoješlovje za učitelje in učiteljske pripravnike in spisal v Vtikcrvi besedi vrsto nabožnih deL
V	svojo ožjo domovino se je vrnil dr. Jeglič kot ljubljanski škof. Bilo je ob koncu prejšnjega stoletja, 1. 1898. Naša domovina je bila takrat razkvašena od strankarskih bojev in oslabljena v odporu zoper nemštvo. Pet let po instalaciji škofa Jegliča je deputacija mladih Slovencev pozdravljala v Beogradu kralja Petra I. kot bodočega jugoslovenskega kralja. Deset let po njegovem prihodu so bliztl Škofije padle krvave žrtve za nacionalno idejo, ki se je čedalje bolj radikalizirala in iskala naslonitve na jugoslovensko usmerjeno hrvaštvo in na piemontsko Srbijo. Dvajset let po instalaciji škofa dr. Jegliča je v viharjih svetovne vojne za vedno izginila Avstro-Ogrska. Ta zgodovinska znamenja in dogodki označujejo dobo, v kateri je slovensko čuteči škof Jeglič zavzemal visok položaj cerkvenega kneza starodavne ljubljanske dieceze.
Dr. Jeglič je izšel iz preproste slovenske hiše in je bil ne le po ;zvoru, marveč tudi po osebnem značaju izrazit demokrat, kakršnih v prejšnjih obdobjih ni bilo na častitljivem mestu ljubljanskih škofov. Že v tem pogledu se je prijetno razlikoval od svojega predhodnika, poznejšega kardinala Missije in je spominjal na mecenatskega škofa Wolfa. Dr. Jegliča pisateljska delavnost, daljše bivanje v Bosni in bister čut za potrebo novega časa — vse to ga je nenehno zbliževalo z ljudstvom in oddaljevalo tistemu tipu cerkvenega kneza, kakor sta bila Missia ali Napot-nik. Nekaj gorenjskega zdravja ih možatosti je vedsio gledalo izpod njegove škofovske kape, in to ga je delalo simpatičnega najširšemu ljudstvu njegove škofije. Dr. Jeglič je bil v dolgi vrsti ljubljanskih škofov prvi slovenski škof narodnega duha v sodobnem smislu besede.
Nade, da bo novi škof »knez slovenske sloge« se niso izpolnile. Ločitev duhov, ki je dobrih deset let pred njegovo vrnitvijo v ožjo domovino razcepila Slovence, cerkvenemu knezu ni več omogočila nevtralnosti. Seveda borbe, ki so se vršile, bi bile morda manj strupene in z ene in druge strani čeSto manj malenkostne, da je bilo v drju Jegliču manj temperamenta. Toda narava se ne da premagati, škof dr. Jeglič ni imel Strossmayerjevega okolja. Goreč v službi Cerkve je neredfko prišel v politične konflikte, ki niso bili ne v interesu cerkve ne v interesu naroda. Ali baš s tem, da je bil dr. Jeglič V vsem svojem dejanju in nenehanju tako izključno naslonjen na Cerkev, je Sebi in svoji duhovščini olajšal prelom s habsburško dinastijo in si je v kritičnem trenutku preloma med interesi apostolskih cesarjev in priprostega svojega ljudstva omogočil možato odločitev za narod in njegovo idejo. Tako je škof Jeglič ne teoretično, marveč praktično desauiral Mahničev rek, da je narodnost poganstvo.
S prihodom škofa Jegliča se je pričela pri nas doba modernizacije katoliške politike. Dr. Jeglič je pokazal velik smisel za drobne, a vzlic temu pomembne preosnove, ki kažejo, da je skušal hoditi nova pota. Z njegovim prihodom je pričel škofijski list prinašati slovenske odloke, škof dr. Jeglič se je ponovno zavzel za razširjenje šolstva in je v nasprotju s svojimi predhodniki poudarjal potrebo najširše ljudske pro-svete. Prvenstveno v cerkvenem interesu sicer je dal na svoje stroške zgraditi v št. Vidu nad Ljubljano škofijsko gimnazijo s konviktom, ali ni pozabil misliti tudi na narodno stvar: njegov zavod je bila do prevrata edina popolnoma slovenska gimnazija. Prav tako je skrbel ža slovenske Učne knjige. Njegovo politično daljnovidnost izpričuje dejstvo, da je v političnih borbah leta 1905.—1907., ko so se tudi v nekda-nj: ljudski stranki spoprijeli konservativni in demokratični življi, zastavil svoj vpliv za demokratična načela dr. Kreka.
Najvažnejše je stališče škofa dr. Jegliča v deklaracft&kem gibanju med svetovno vojno. Majniško deklaracijo je podpisal z nekako demonstrativno gesto. Pri presojanju tega akta ne smemo pozabiti, da je bil cefkven knez v katoliški državi, in da ni mogel iti v radika-lizem, kakor ni šla večina Slovencev. V razdoru, ki je nastal v SLS, je podpiral Krekovo jugoslovensko smer: to je bila zanj zadostna radikalizacija, M
jo morajo priznati tudi politični in svetovnonazorski nasprotniki. Tako je dr. Jeglič omogočil svoji duhovščini prehod v jugoslovensko politiko poprevratnih dni, in da je pri tem stri avstrofilske-ga šuSteršiča, je dovolj mmo.
Njegova zasluga je tudi, da se je oni del naših političnih ljudi, ki je stal pod njegovim vplivom, v trenutku prevratnega vrenja, odloČil za realno politiko v novi državi — kraljevini, kar je bilo i z narodnega i s cerkvenega stališča največje važnosti. Za časa mirovnih pogajanj je bil dr. Jeglič ves predali službi za neokrnjenost jugoslovenskega ozemlja na severozapadu in s tem oču-vanja celotnega njegovega slovenskega dela. Vodil je takrat posebno deputaci-jo v Pariz. V tistih letih je škof Jeglič sodeloval tudi z mnogimi politiki iz do-
takrat nasprotnih taborov, ki so »e naučili ga ceniti in spoštovati kot moža.
Dr. Jeglič je mnogo deloval tirti na tnoralno-vagojnem in karitativnem polju. Če je pri tem prišel v konflikte z javnim mnenjem, je to spričo naših tedanjih razmer dovolj timljivo. Glede nekaterih slabih ukrepov ga je popravil čas sam in Cankarjevo »Erotiko«, ki jo je dal sežgati, je po vojni izdala katoliška založba.
Trenutek jubileja tako visokih let ni primeren za kakršnekoli rekriminacije. Delo nadškofa dr. Jegliča že pripada zgodovini, njegova osebnost pa še živi med nami, in pred tega častitljivega starca, ki je iz kmečkega sina postal knez rimske Cerkve ter delil z narodom vso usodo na največjem prelomu naše zgodovine, polagajo danes svoje častit-ke pristaši in nasprotniki. Kajti zgodovina nas uči, da za obči blagor storjeno uspešno delo traja tudi tedaj, ko Čas odplavi minljive osebne ali strankarske namene, ki so ga vodili. Ali z drugimi besedami: kar je zdravega, to obvelja.
Aktualni problemi
mariborske občine
Gradnja dveh novih Sol In Mladinskega doma — V 10 letih nad 20 milijonov za socialno skrbstvo - Hvale" vredna skrb občine za bodočnejst mesta
Maribor, 28. maja.
Danes popoldne je povabil mariborski župan g. dr. Lipold zastopnike mariborskih jn ljubljanskih listov ter jim dal pojasnila o raznih perečih mariborskih komunalnih problemih. Sestanka sta se udeležila tudi finančni referent mestne občine in načelnik mestnih podjetij, mestni svetnik g. Sabothy in načelnik gradbenega urada gradbeni nadsvetnik inž. Baran.
Uvodoma je župan dr. Lipold pojasnil novinarjem zadevo glede mestnega proračuna za letos, ki ga je finančno ministrstvo z nekaterimi spremembami odobrilo. Ker je zahtevalo znižanje doklad od 45 na 40 odst., je mestna občina dobila zagotovilo, da bo smela pobirati davščine na vozila, k-i bodo vrgle v letošnjem budžetnem letu občinski blagajni okrog 350.000 Din. Ker so odobrene tudi še nekatere druge trošarinske davščine, je s tein letošnji proračun uravnovešen. Finančni referent gospod Sabothy bo odšel v kratkem ponovno v Beograd in ukrenil vse potrebno, da bo ministrstvo čim prej izročilo pravilnik, nakar bo proračun javno razglašen, kakor ga je odobrilo ministrstvo.
šolsko vprašanje
Mestna občina je dobila od Pokojninskega zavoda v Ljubljani 7 milijonov Din za gradnji II. deške meščanske šole in 11. dekliške osnovne šole ter za gradnjo Mladinskega doma v magdalenskem okraju. Posojilo bo amortizirano v 25 letih, če se bodo pa prilike izboljšale, je upati, da bo vrnjeno še poprej. Občina bo sedaj takoj prosila za principielno odobrenje načrtov, kf jih bo popreje izbral in odobril krajevni šolski odbor. Gradnjo bo občina forsirala, ker želi, da bi bile stavbe pod streho še pred jesenjo. Preko zime bi se dobro posušile/ tako da bodo odprte že s prihodnjim šolskim letom. V tem posojilu so upoštevani tudi gradbeni stroški za pre-potrebni Mladinski dom, ki bo zgrajen na drugem prostoru. Dosedanji Mladinski dom v Ljudskem vrtu je za Maribor razmeroma pretesen. Zato bo občina v V. okraju poleg Mladinskega doma zgtadila še dnevno zavetišče, kjer bodo čez dan otroci zaposlenih staršev. Odločitev glede prostora za to zavetišče še ni padla.
Socialno delo mestne občine
Nato je župan odgovarjal nekaterim ljubljanskim listom, ki so očitali mariborski občini, da v socialnem pogledu vse premalo skrbi za siromašne meščane, da otroci blodijo od vrat do vrat, da brezdomci tavajo brez dela, gladujejo in nimajo kam položiti glave in da so primorani Izseliti se iz mesta. Župftn je naglašal, da je bi! Maribor v socialno skrbstvenih zadevah vedno na prvem mestu v državi in se mu s temi inkriminiranimi očitki godi krivica Znano je vsej javnosti, da je Maribor žrtvovaln težke milijone iz svojega budže-ta in da je že pred leti uvedel pomožno akcijo« ki je skrbela za siromašne sloje mesta Maribora. Nato je točno navedel vse zneske od leta 1925 do 1935, iz česar je bilo razvidno, da je v 10 letih občina žrtvovala nad 20 milijonov za socialne namene. Občina je skrbela za siromašno fn zapuščeno mladino bolj kakor drugi. V Mladinskem domu stalno oskrbuje 35 otrok v popolni, nad 100 otrok pa V dnevni oskrbi, za 130 otrok plačuje vzgojne prispevke in rejnino, 10 otrok ima v drugih zavodih in zavetiščih. Na njen račun je letovalo 140 otrok. Za onemogle ima mestha občina 2 oskrbnišnici za 150 oskrbovancev, dočim da 441 oskrbovancem stalno mesečno podporo. V mestni Ljudski kuhinji dobivajo brezposelni prehrano, občina daje podpore za razne Živilske potrebščine itd.
Mestna občina je v zadnjih letih zgradila dalje več sto stanovanj na lastne stto-ške in je tudi v tem pogledu zelo skrbela za prebivalstvo. Glede odpfave beračenja je občina storila Vse, kar je bilo t njenih močeh, toda opažati je vedno večji dotok beračev z dežele iri nastalo je vprašanje, kako na i se za ježi dotok brezposelnih.
Regulacija Maribora in okolice
Ker so se o programu za regulacijo Maribora in okolice čula in objavljala razna mnenja in želje, ki niso utemeljene niti v gradbenem zakonu, niti v dejanskem stanju, niti v današnjem in bodočem gospo darskem položaju ter imajo svoj izvor v pogrešnih principielmh vidikih in neume-vanju najvažnejših določb gradbenega zakona. je župan dr. Lipold pojasnil temelj, na katerem je bil zgrajen načrt za regulacijo Maribora in okolice. V programu sta zapopadeni po jašnfh določbah gradbenega zakona rešitvi dveh temeljnih nalog ,in sicer naSin in obseg zazidave mesta Maribora in okolice glede na pričakovani razvoj v bodočih 70 letih. Prdgfatil 2a re-
gulacijo obsega ožji in širši okoliS in zaščitni pas. Ožji gradbeni okoliš je določen za zidavo, širši za ozemlje, ki se bo povsem zazidalo, zaščitni pas pa za ozem-Ije, ki je nezazidljivo. Ker polovica Maribora še ni zazidana, je pač pozdraviti hvalevredno skrb občine za bodočnost našega mesta.
Nato je župan odgovarjal Še na razna druga stavljena vprašanja. Glede mariborskega gradu je pojasnil, da bo o tem prin-cipielria odločitev padla na eni izmed sej mestnega sveta. Inž. Dev je izdelal v sporazumu z arhitektom Plečnikom načrt glede adaptacije gradu za magistrat. Če bo magistfat nameščen v gradu ali ne, o tem bo sklepal šele mestni svet. Namerava se ustanoviti tudi tujsko-prometni odsek. Nadalje je župan pojasnil vprašanje zamenjave vojašnic, zadevo uslužbencev m na-stavljencev pri mestnih podjetjih. Inkor-porieija okoliških občin, ki je postala prav sedaj aktualna, bo v kratkem izvedena na ta način, da se bodo v splošnem upoštevale tudi želje okolice^
Beležke
Nadškof dr. Bauer v Beogradu
Zagrebški nadškof dr. Ante Bauer se je mudil nekaj dni v Beogradu, kamor je do-potoval v spremstvu škofa dr. Njaradija iz Križevcev. Dr. Bauer je bil, kakor poročajo listi, sprejet v avdienci pri knezu namestniku Pavlu in pri kr. namestniku dr. Stan-koviču. Nato je posetil predsednika vlade g. Jevtiča, ministra vojske in mornarice generala Petra Živkoviča, ministra prosvete Stevana čiriča in ministra financ dr. Milana Stojadinoviča.
Nov nacionalni dnevnik v Novem Sada
V	Novem Sadu je pričel izhajati n<>v dnevnik »Dane, ki ga izdaja skupina okoli senatorja in odličnega narodnega delavca, bivšega ministra in bana g. Dake Popoviča. Novi list napoveduje v programskem uvod niku, da bo neodvisno nacionalno glasilo in da bo delal v duhu predvojnega, tako visoko stoječega vojvodinskega srbskega tiska. Saj so izhajali pred vojno v Novem Sadu kar trije srbski dnevniki. »Dane pravi, da nima nobenih posebnih političnih ciljev, pač pa je trdno odločen, stati na braniku jugoslovenske misli in politike, ki jo je in-avguriral pokojni kralj Aleksander. Z novim časopisom je dobilo jugoslovensko Po-dunavje svoj nacionalni list, ki je bil kaj potreben, če se pomisli, da izhaja danes tam šest manjšinskih dnevnikov z nad 40.000 izvodi naklade.
Konference JNS
V	ponedeljek dopoldne je sklical predsednik steske organizacije JNS za kranjski srez g. Ivan Lončar sestanek strankinih funkcionarjev v srezu. Sestanka se je udeležilo lepo število nacionalnih delavcev iz kranjskega sreza Uvodoma je poročal o pol Nični situaciji in poteku volilne kampanje g. Lončar, nakar se je vršila Živahna razprava, v katero so posegli med drugimi
župan notar Sfevo Šink, župan Ciril Pire, Šrrtidt iz Selc, KtfŽnar in mnogi drugi. Na sestanku fe bilo ugotovljeno enodUS-no gledanje na vse poteče politične probleme; sprejeti so bih sklepi za poSvljenje dela med narodom.
Enak sestanek se jfe vrši? tudi na Jesenicah. kjer je pred funkcionarji JNS ln povabljenimi župani poročal o politični situaciji narodni poslanec g. Ivan Mohorič. Njegovo poročilo je bito sprejeto z odobravanjem na ananje.
Iz Narodne stranke
Predsednik Narodne stranke dr. Sveti-slav Hodžera je sklical za Š. jormij Sejo članov centralnega odbora stranke, ki se bo Vf5il>a v Beogradu. Dan kasneje pa se bo vršila seja članov glavnega odbora Narodne stfahke. Na obeh sejah se bo vršila razprava o Bodoči taktiki Narodne stranke. ■ ■ ■ Hi n -
Železniške olajšave za gasilce
Be&grad, 28. maja. p. Današnje »Službene Novine« so objavile Uredbo, ki jo je izdal prometni minister v sporazumu z ministrom za telesno vzgojo naroda o znižanih vozninah na državnih železnicah in ladjah za gasilske organizacije kraljevine Jugosflavije. — Prav tako je objavljen pravilnik o ustanovitvi centralnega fonda za sanacijo glavnih bratovskih skladnie za zavarovanje delavcev in nameščencev v podjetjih, ki spadajo pod rudarske zakone.
Bratsko slovo v Sofiji
Po sijajno uspeli turneji po Bolgariji prispe nal učiteljski pevski zbor zopet domov
Beograd, 28. maja t. Po slovesu pevskega zbora slovenskih učiteljev od Sofije kaže vse, da se je dela za krepko ubrdii-tev zbližanja bolgarskega in j*igo»k>ven-
skega naroda oprijelo že mnogo organizacij in društev, saj se je istočasno z na-md postavilo od bolgarske prestolnice par
sito članov Jugoslovensko-bolgarske Lige. Peron sofijskega glavnega kolodvora je zelo velik, vendar pa bržkone na nJem ni bilo mnogokrat tolSko tfu&i, kolikor JKb je bilo ob našem slovesu. Ves nag vte-k je bel v jugoslovenskih in bolgarskih tro-bojnieah. Precej svoiih vagonov so imeli t/Udti Hgaš4.
Pred našima d<vema vagonoma je pevsko d»ru6tVo »Rodlna«, tel mm pni sprejemu niso dovolili sodelovati, ker ni včlanjeno ▼ zrez.i, zapelo našo himno, mi pa »šumi Marica«, nato pa skupaj »Rodno pesem«. Brilo je slovo, polno ljubezni in zadovoljstva ter tako prisrčno, kakor hi se bratje po dohgem razetantou zopet srečali. Vsi tisoči domačinov, ki so bili zbrani na peronu, par 6to Mgašev Iz Beograda ln mfi, kri s>mo ftdlhajiaM, eo vzklikali živlo! Zdravo! Ura!
Ko 6e je vlak premaknil, so se videle ganljfive slike, ki Jih je težko opfisatii. Ivfiudije so jokali kakor otroci, solze sreče in navdmšenja, ki jiih ni mogoče i>ozabitii. še na postaji so bili jugoslovenskii gostje obdarovani od mnogih novih znancev in prijateljev. Na vse mogoče načine so Jim izkazovali svojo pozornost. »Vi ste nam
naša najdražja go6tje, naša aajl(}ube6 prijatelji, bratje in sestre! Nikar ne dvomiti o tem!« so vzkiMkali. Preveč je btilo presrčnih dokazov vsepovsod.
Zjutraj ob 5.30 smo izstopili v Miade-novcu in se ob 6. z avtotrasfi odpenjalo po-kltonit ee na grob kralj« UecNindtelj«. Na Oplencu je zbor v grobnici zapel TajČe-vičeve stihe in »Blagor mu«, v cerkvi pa »čače moj«. Na grob smo potožite tovor-jev venec s tTobojnfloo. Z lepim govorom je počastil sveti kraj ln spomin pokojnega Viteškega kralja Uedinitelja učitelH Drago Supančič. Na Oplenac sta prispela budi predeednik JUU Ivan Diimnik in podpredsednik Dijordtje Mirkov. Tudi predsednik je počasti! spomin našega največjega raučereika z lepim govorom. Vrnili 6mo se nato z avtomobili v Mladenovac in ob 14. smo bdLi r Beogradu, kjer nas je pričakovalo mnogo znancev. Nastani K smo se v Učiteljskem dom«. Zastopniki zbora, pevovodija Milan Pertot, tXra£o Sta-pančič in Emil Adamiič so s predsednikom JUU Iv. Dimnikom poeetiki popoldne prosvetnega ministra, da mu sporočijo pozdrave bolgarskega prosvetnega ministra generala Radeva ln se nsu zahvalijo za vso pozornost in naklonjenost učiteljskemu pevskemu zboru ob pniMkl pravkar tako sijajno zaključene turneje.
Zvečer smo še imeli skupno večerjo v hotel« »Petrogmad« ob 23. pa smo odipoto-vali iz prestolnice domov. V sredio ob pol 10. dopoldne bomo v Ljubljana. — A.
Omerza straši
v moravški dolini
Krvav spopad z zločincem na Vrhpolju pri Moravčah — Dva orožnika hudo ranjena
Ljubljana, 28. maja Ob 18.30 je ljubljanska reševalna postaja dobila nujen brzojavni poziv, naj avto takoj odhiti na Vrhpolje pri Moravčah. Iz skopih besed telegrama reševalci niso mogli posneti, za kakšno nesrečo gre, a tri minute pozneje je njihov voz že hu. al skozi Ljubljano. Dve minuti pred deveto so nato na kirurškem oddelku obče državne bolnišnice oddali dvoje žrtev izrednega, težkega zločinskega napada: 401etnega komandirja moravške orožniške postaje Franca Vrička in 351etnega podnarednika Franca Štefančiča, ki bi bila danes okrog 5. popoldne v neki koči na Vrhpolju svojo službeno vestnost skorajda plačala z življenjem. Podrobnosti, ki smo jih utegnili poizvedeti pred zaključkom lista, so v kratkem nasiednje:
Moravški orožniki so bili danes popoldne obveščeni, da se na Vrhpolju v hiši bajtarice Brigite Gaberškove skriva neznan človek, ki ga vedenje izdaja, da hodi okrog po sumljivih, nepoštenih poslih. Komandir se je s svojim mlajšim tovarišem takoj odpravil v vas, ki leži kakšne četrt ure pred Moravčami, da legitimira neznanca. A ko sta vstopila v bajto in vprašala zagonetnega gosta, odkod in kako, je tujec namesto legitimacije na lepem potegnil revolver iz žepa in Oddal iz neposredne bližine na orožnika sedem strelov. Oba orožnika
sta bila nevarno ranjena v trebuh, bila sta pa vendar še toliko pri močeh, da sta zadala napadalcu 3 vbodljaje z bajonetom v glavo in vrat. Med divjim ruvanjem v koči je neznanec sprožil še en strel komandirju v roko in krogla mu je zdrobila kost. Nato je zločinec pobegnil iz bajte m izginil v gozdu nad vasjo, revolver pa je ostal v rokah orožnikov.
Vest o senzacionalnem spopadu v vrh-poljski bajti se je takoj raznesla po vsej moravški dolini in razen reševalne postaje so bili o zločinu takoj obveščeni tudi orožniki po vsem okraju. Ranjenca, ki sta izgubila precej krvi, so pri Gaberškovih takoj položili na posteljo in ju negovali, kakor so vedeli in znali. Medtem so v Moravče pričeli prihajati orožniki od blizu in daleč, tako da se jih je okrog bajte kmalu nabralo kakšnih dvajset. Po navodilih, ki sta jim jih dala še hudo ranjena tovariša, so se nato na vse strani odpravili po sledi za zločincem. Kakor sta izpovedala ranjenca, je bil zločinec po vsej verjetnosti glasoviti vlomilec in razbojnik France Omerza z Blance pri Sevnici, ki ga že kakšnega pol leta preganjajo vse žandarme-rijske postaje po dravski banovini in čigar sliko je še prav pred dnevi objavilo »Jutro«. Stanje Vriska in Štefančiča daje 1<» malo upanja na okrevanje.
Ukradeni denar najden, tat aretiran
Škofja Loka, 28. maja
Velika tatvina pri Guzeljevih je pojasnjena. Tat je 3Iletni brezposelni delavec Alojzij T. Po tatvini se je potikal ves dan kar v neposredni bližini Škofje Loke, na Kamnitniku, kjer je prebil ob denarju brez hrane in pijače. Na večer pa jo je ubral v Selca proti domači hiši. Toda že spotoma po dolini ga je opazil cestar Štiglic, videli pa so ga tudi praproški fantje, ko je prestopal brv čez Selščico. Orožniki, ki so bili ob 21. še v gostilni pri Matiji Dolencu na Praprotnem, so bili kajpak o prihodu Ix>jzeta takoj obveščeni in komaj je dobro prestopil domači prag, že so stopili v hišo m mu napovedali aretacijo. Lojze se je brez vsega udal in tatvino v vsem obsegu prignal. Pri njem so tudi dobili ves denar, 17.6S6.25 Diu. Lojzeta »o prevzeli v svoje varstvo orožniki iz Železnikov, ker spadajo Selea že v njihovo področje, danes pa so ga privedli v zapore loškega sodišča.
Lojze pravi, da je imel namen vzeti hlapcu Megušarju kaj malega, pač zato, ker je bila priložnost, »aj soba ni bila nič zaklenjena. Ko pa je opazil v njegovem suknji-čo kuverto z napisom »denar«, se je polastil pač te, ne da bi bil slutil koliko je v njej- Ko je začel zavitek odpirati, ga je postalo samega strah, ker je spoznal, da bo imelo njegovo nepremišljeno dejanje še hude posledice. Lojze je bil uslužben prejšnja leta pri rasnih Škofjeloških gospodarjih, do pred kratkim pa je delal v loškem kamnolomu, kjer pa je delo opustil, češ, da se premalo zasluži. Njegovo sodbo bo omililo dejstvo, da doslej še ni bil kaznovan in pa, da je imel pri sebi še ves ukradeni znesek. Okradenec, g. Jelov-čan Franc, z Gorenje vasi na Poljanskem je dobil takoj zjutraj ukradeno gotovino nazaj in mu jo je prinesel Balantov sin gospod Igor Guželj.
Delegacija anglikanske cerkve pri predsedniku vlade
Beograd, 28. maja. p. Davi ob 9.30 je pred-
sednik vlade g. Jevfič sprejel zastopnika anglikanske cerkve dr. Higsta in njegovo spremstvo. Dr. Higftt se je Zahvalil g. Jevtiča, ker je pripomogel, da je njegova misija v Jugoslaviji Uspel«. V razgovorih z novinarji je nato poudaril svoje zadovoljstvo z uspelimi razgovori, ki jih je imel z zastopniki pravoslavne cerkve v svrho zbližanja anglikanske in pravoslavne cerkve. Delegacijo anglikanske cerkve je snoči sprejel v avdienci Nj. Vis. knez Pavle. Nocoj je odpotovala v Bukarešto
Pristopajte »Vodnikovi družbi"
Sanacija Prve hrvatske štedionice
Beograd, 2S. maja. č. Na osnovi uredbe o zaščiti denarnih zavodov je bilo na predlog komisije, ki je podrobno proučila vsa vprašanja o sanaciji Prve hrvatske štedionice, temu zavodu s posebnim odlokom trgovinskega ministra ter v soglasju z ministrskim svetom odobrena valorizacija zavodovih nepremičnin, ki jih je komisija ocenila na malone 250 milijonov Din. Iz tega zneska se izvršijo potrebni odpisi, ostanek 85.5 milijona Din pa bo služil kot fond za kritje škode, ki bi nastala pri realizaciji aktive.
Komisija, ki je proučila stanje Prve hrvatske štedionice in ki je ugotovila zdravo osnovo tega zavoda, je bila sestavljena iz treh delegatov Narodne in Državne hipotekarne banke ter Poštne hranilnice, poleg teh pa še nekaterih ekspertov. Rezultate njenega dela je strokovno presodilo posebno poverjeništvo, ki ga je pri ministrstvu za trgovino in industrijo ustanovil bivši minister Juraj Demetrovič. Po omenjeni odredbi bo Prva hrvatska štedionica za stare vloge in obveznice plačevala od 1. maja L 1934. po 2 odstotka obresti.
Obenem bo izplačilo starih vlog odgode-no za dobo 6 let. Razen tega je Prvi hrvatski štedionici odobreno, da sme povišati delniško glavnico za 50 milijonov Din in to s starimi vlogami, ki se pretvorijo v prvenstvene delnice s prvenstveno dividen-do po 4 odst., toda le, če na to prostovoljno pristanejo prizadeti vlagatelji. Za nove vloge bo Prva hrvatska štedionica plačevala tudi nadalje normalne obresti po 4.5 odstotke. Te vloge niso vezane na ni-kak rok in se lahko kadarkoli dvignejo. Smatrajo se kot tekoči račun hranilnice. Prva hrvatska štedionica ima sedaj že okrog 146 milijonov novih vlog. Končno so bile Prvi hrvatski štedionici priznane razne finančne olajšave, navedene v čl. 13 in 34 v zvezi s čl. 68 uredbe o zaščiti denarnih zavodov in vlagateljev. Tako upnikom Prve hrvatske štedionice ne bo treba doprinesti nikake žrtve za sanacijo tega zavoda, ki spada nedvomno med nase največje denarne ustanove.
Vremenska napoved
Vremensko stanje 28. t. m.: Visok pritisk in vedro po vsej Evropi z izjemo v F^nancijii in v območjiu Alp, kjer je deže-vaio. V Jugoslaviji je deževalo le v okolfl-cl Zagreba, Užica, Kraljeva, Rrnševca. Temperatura se Je dvignila na zapadu, pa-dHa na skrajnem vzhodu. Mfinfinunsn Mrzle Vodflce 4, maksiihum Mostar 80.
Novosadška vreftienS-ka napoved za sredo! VeA-o. poohlačenje aa severu, ponekod pfjnsfcf dežja.
Dunajska vremenska Krapoved za srede Oblačno, soparno, morda t nevihtami.
Samo s čiščenjem zob"
odpraviš zobni kamen,
zato vzemi
SKALO D □ NT
PROTI ZOBNEMU KAMNU
Kaši kraji in ljudje
Jubilej nadškofa dr. Antona B. Jegliča
V zatišju svojega bivališča v Gornjem gradu praznuje danes svoj 85. rojstni dan bivši ljubljanski škof, nadškof Anton Bo-naventura Jeglič. Na njegovo izrecno željo so vse nameravane slavnosti odpovedane. Nadškof dr. Jeglič se je rodil kot sin pre-
	
	'i
ipgl	f
	
1 m	
	
ne električne naprave dopoldne do 12 in potlej od 14. do 18., da bodo naročniki radia nemoteno poslušali radio med 12 in 14. uro ter po 18. uri, ko so glavne točke na sporedu. Tako bo najbolje ustreženo
obema platema, stoodstotna zadovoljitev ene plati pa je nemogoča. S tem seveda postaja nepotrebno vsako blokiranje električnih zdravilnih naprav, ki bi samo stalo lepe denarje brez prave koristi. Dr. černič
Gradbeno ministrstvo in cesta do št. Vida
možnih kmetskih staršev v gorenjskih Begunjah dne 29. maja 1850. Po dovršenem bogoslovju v Ljubljani je bil leta 1S73. posvečen v mašnika, nato pa je nadaljeval študije kot gojenec dunajskega Augusti-•nea, kjer je 1878 položil doktorat iz bogoslovja. Nekaj časa je dr. Jeglič bil kaz-nilniški kurat v Begunjah, kmalu pa je postal podvodja v ljubljanskem bogoslovnem semenišču ter je predaval na bogoslovju cerkveno zgodovino in dogmatiko. -Leta 1882 je bil imenovan za kanonika v Sarajevu, kjer je postal 1890 generalni vikar. 1897 je dobil dostojanstvo posvečenega škofa, eno leto pozneje pa je bil kot naslednik škofa Misije imenovan za škofa ljubljanske dieceze. Leta 1932. se je dr. Jeglič odrekel ljubljanski škofiji in pri tej priložnosti ga je papež imenoval za nadškofa. Nadškof dr. Jeglič se je umaknil v zatišje škofovskega gradu v Gornjem gradu, kj er v čvrstem zdravju in v polni duševni čil os ti preživlja pozno jesen svojega žiivljenja.
Kakor smo prejšnji teden poročali, se je mudila v Ljubljani posebna ministrska komisija, da določi nekatere podrobnosti načrta za gradnjo nove ceste od Ljubljane do Kranja. Pri tej priliki so strokovnjaki obširno razpravljali tudi vprašanje tramvajske proge do Št Vida, s katerim se zastavlja ena najtežjih zaprek razvoju del na tem odseku. Kakor znano, se je Ma-loželezniška družba pred leti, ko je gradbeno ministrstvo zaprosilo za dovoljenje, da podaljša progo do Št. Vida, zavezala, da na svoje stroške tlakuje cestišče ob tramvajskih tirih. Zaradi finančne krize družba doslej te obveze ni mogla izpolniti, s trasiranjem nove ceste pa bodo njene obveznosti še znatno narasle.
Po stališču, ki ga je zavzela ministrska komisija v skladu z načrtom terenske sekcije, je zahteva po tlakovanj« cestišča med tramvajskimi tiri nehala biti aktualna, ker bo tramvajska proga po novem ostala izven ceste. Zato pa bo morala MŽD dokupiti erarju ustrezajoči pas zemljišča za cesto, ki bo široka, kakor smo že javili, do
Št. Vida v celoti 25 m. Zastopniki gradbenega ministrstva so odločno zahtevali, da družba tej zahtevi ustreže, sicer je ministrstvo odločeno, da se trasa Ljubijana-Št. Vid do nadaljnjega stavi s programa. Predstavniki družbe so nato predlagali aranžman, ki bi bil za obe stranki sprejemljiv in smemo najbrž upati, da nova cesta do Št. Vida na ta način ne bo prišla v nevarnost.
V veliki meri pa zavisi ugodna rešitev vprašanja tudi od najbližjih prizadetih, namreč od lastnikov parcel ob novi cesti samih. Vest o gradnji moderne avtomobilske proge proti Št. Vidu je takoj izzvala močan odmev tudi v gospodarskem svetu in cena zemljišč ob nji je takoj občutno poskočila. Od tega, ali bodo prizadeti gospodarji prav razumeli svoj položaj do gradbenega ministrstva, ki gradi novo cesto in s tem veča njihovo posest, in bodo svetu, ki je potreben za cesto, nastavili dovzetne cene, zavisi vprašanje, ali ne bo na koncu ravno Ljubljana s svojo najbližjo okolico ostala brez ceste.
posebna vlaka, in sicer za odhod ob 1420, za povratek pa o polnoči; Ljubljančani naj se po možnosti vsi poslužijo teh dveh vlakov.
Na dan slave v ponedeljek 3. junija t L bo ob 10.30 slavnostni zbor v kinu »Ljubljanski dvor«, kjer bodo o pomenu slave govorili g. direktor Cugmus in predstavniki železničarskih organizacij. Če bo v nedeljo vreme slabo, bo proslava z veselico nedeljo pozneje, 9. junija t L z enakim sporedom. Čisti dobiček prireditve je namenjen oslabeli železničarski deci, ki jo bo letos krajevni odbor JS poslal na morje.
Vodovod pri Sv. Duhu na Ostrem vrbo
Maribor, 28. marca Pred 40 leti so zgradili na tej naši obmejni postojanki vodovod, ki se je pa med vojno zanemaril, tako da je nastala velika nevarnost, da se vsa naprava, ki predstavlja stotisoče, zaradi nerabe pokvari. Sre-ski načelnik za Maribor (levi breg) dr. Se-nekovič je od banske uprave na račun bed-nostnega fonda izposloval za popravilo vodovoda znesek 10.000 Din. Vso skrb izvedbe načrta je prevzela agilna tukajšnja podružnična uprava CMD. Popravljalna dela vodi in nadzira znani strokovnjak in nacionalni delavec strokovni učitelj Ivan Robnik. Stari vodovod so demontirali in nadomestni deli so že vliti, tako da je upati, da se bo prepotrebna nova vodovodna naprava v kratkem vzpostavila. Vsem, ki so k temu pripomogli, gre topla zahvala in priznanje!
Dve delavski
Novo mesto, 28. maja
Včeraj ob 16. so iz Muhaberja spremili na novomeško pokopališče železničarskega premikača Jožeta Goriška, ki sta mu odbijača vagonov v soboto na postaji Straži zdrobila prsni koš. Za njim je zaihtelo z vdovo sest mladoletnih otrok. Dolg žalni sprevod je bil živ dokaz sočustvovanja naše javnosti z nesrečno družino, ki je tako iznenada izgubila svojega rednika, vzornega očeta. V sprevodu so bili zastopani do malega vsi sloji, posebno častno pa pokojnikovi stanovski tovariši. Šolska mladina s svojimi vzgojitelji je v sprevodu nosila pomladno cvetje in ga poklonila na svežo gomilo očetu svojih sošolk in sošolcev. V zadnje slovo priljubljenemu tovarišu pa je pevsko društvo »Sloga« od-
brez očeta
pelo dve pretresljivi žalostinki. Lahka mu zemlja domača!
Trbovlje, 28. maja Kakor smo že svoje as poročali, je v začetku marca neznanokam izginil rudar France Dolšek. Ker je bil neozdravljivo bolan, se je takrat domnevalo, da je šel prostovoljno v smrt Sorodniki so ga iskali vse povsod, pa brez uspeha. V soboto popoldne pa je našel neki pastir v gošči ob cesti proti Mariji Reki popolnoma razpadlo moško truplo. Obvestil je takoj oblastva, ki so spravila truplo v trboveljsko mrtvašnico. Zeir,a pogrešanega Dolška je spoznala v mrliču svojega moža. Na kak način je Dolšek umrl, se ne more dognati, ker je truplo že popolnoma razkro-jeno. Zapustil je ženo s štirimi nepreskrbljenimi otroki. Naj počiva v miru!
Sredi pomladi v smrt pod vlakom
Vojaško slavje ob spominih na Koroško
Radio in zdravstvene električne naprave
Maribor, 28. maja Oni dan smo poročali o stališču mariborskega zdravniškega društva v tej zadevi. Danes priobčujemo, kar prinaša »Lek ar«, strokovno profesionalni list iz Beograda v izdaji od 15. t. m. Na vlogo zveze zdravniških zbornic in zdravniške zbornice v Zagrebu o tem vprašanju, je odločilo ministrstvo pravde pod št. 34.236, R br. 3204 naslednje:
»O predmetu vloge je ministrstvo pravde mišljenja, da se z zdravljenjem bolnikov z medicinskimi aparati ne more zakriviti dejanje po § 213 k. z. V tem poslu je po mnenju ministrstva izključena proti-postavnost dejanja (§ 23 k. i..). Zdravljenje z imenovanimi aparati spada po svoji prirodi v postavno izvrševanje stroke. Zdravniki imajo pravico in obenem dolžnost, da bolnike zdravijo in da se brigajo za zdravje naroda, da prevzamejo v zdravljenje vsakogar, ki to zahteva, da vr-še svoje dolžnosti v skladu z napredkom vede, da se drže sodobne vede in slično Kadar torej zdravnik vrši sv^j posel vestno in v skladu z zahtevami sodobne zdravstvene vede, tedaj po mišljenju ministrstva ne more zagrešiti kaznivega dejanja po § 213 k. z. oziraje se na § 23 k. z., če uporablja imenovane aparate, ki se po stanju sodobne tehnike ne dado v toliki meri blokirati in izolirati, da ne bi motili in ovirali radijskih naprav.«
Ministrstvo pravde je o tem svojem odloku obvestilo vsa sodišča v državi. Po vsem tem torej ne preostane drugega, kakor da direkcija pošte in telegrafa opozori zdravnike, da uporabljajo svoje zdravil-
Ljubljana, 27. maja Triglavski pešpolk, ki domu je v vojašnici kralja Petra L Osvoboditelja na Poljanah, je v spomin na zmagovite boja, ko je pred 16 leti med koroško ofenzivo zlomil sovražnikov odpor, danes dopoldne na prav slovesen način praznoval svojo slavo. Vojaki so kasarno okusno okitili z zelenjem in narodnimi trobojnicami, a na prostranem dvorišču so se že mnogo pred napovedano uro v kareju zbrali vsi bataljoni 40. pešpolka s svojimi poveljniki in z godbo na čelu. O iskreni priljubljenosti, ki jo polk uživa med civilnim prebivalstvom, je pričala številna udeležba gostov, ki so zasedli častno tribuno in med katerimi smo opazili tudi bana dr. Puca, predsednika mestne občine dr. Ravnikarja in podpredsednika prof. Jarca z mnogimi mestnimi svetniki. Zastopane so bile tudi ljubljanska sokolska župa, Združenje rezervnih oficirjev, Legija koroških borcev, Jadranska straža. Zbornica za TOl, odvetniška zbornica in še posamezna sokolska društva in strelske družine.
Točno ob 10.30 je vstopil v vojašnico zastopnik odsotnega komandanta divizije brigadni general Jovanovič. Vojaki so na niegov pozdrav odgovorili z gromkim »Bog ti pomogao!«, polkovna godba pa je zaigrala državno himno. Med svečano tišino je sledilo tradicionalno rezanje kolača, nato pa so pravoslavni, katoliški in muslimanski duhovnik opravili verske obrede. Domačin, komandant triglavskega polka, polkovnik Živanovič je zbranim vojakom v kratkih besedah razložil pomen tega lepega družinskega slavja. V svojem govoru se je spominjal tudi velike žrtve mučeniškega kralja Uedinitelia, katerega spomin so vsi navzoči počastili s trikratnim »slava«. Po končanem oficielnem delu so častniki povabili goste v lepo okrašeno slavnostno dvorano polkovnega štaba, kjer so bili ljubeznivo pogoščeni Predstavniki civilne javnosti so pri tej priliki komandantu polka izrekli svoje čestitke :< slavi, pošta pa je prinesla v vojašnico tudi celo kopo pismenih in brzojavnih čestitk iz vse države, med njimi tudi pozdravni brzojavki Nj. Vel. kralja Petra II. in ministra vojske in mornarice. Popoldne so imeli vojaki na dvorišču kasar e svoje običajno veselje, pri čemer so izvajali razne sokolske vaje ter šaljive igre in tekme. 40. pešnolku k niegovemu prazniku tudi naše iskrene čestitke!
Celje, 28. maja Danes je slavil celjski 39. pešpolk svojo slavo v spomin na zavzetje črne 1. 1919. Ob 9.45 se je zbral na dvorišču vojašnice kralj a Petra ves polk, oficirski zbor z novim poveljnikom mesta g. polkovnikom Nikoličem, zastopniki oblastev in uradov, celjskt mestne in okoliške občine, šol, kor-poracij in društev, med niimi Sokoli in
gasilci v slavnostnih krojih, ter mnogo drugega občinstva. Ob 9.45 so prinesli iz vojašnice polkovno zastavo, kmalu nato pa je prispel zastopnik poveljnika polka g. podpolkovnik Martinovič in obšel po-strojeni polk. Najprej je prota g. čudič opravil ob petju združenih moških zborov Celjskega pevskega društva in pravoslavne cerkvene občine pod vodstvom g. Šegule cerkveni obred pred okrašenim spomenikom v letih 1919. in 1920. na Koroškem padlih oficirjev, podoficirjev in redovov 39. p. p. Četa vojakov je oddala tri častne salve, pevci pa so zapeli Prelovčevo »Oj, Doberdob«.
Nato je prota g. Čudič na sredini dvorišča opravil obred rezanja kolača, opat g. Jurak pa je opravil katoliški obred. Zastopnik poveljnika polka g. podpolkovnik Martinovič je v lepem nagovoru na postreljeni polk podčrtal pomen slave in junaštvo pripadnikov 39. p. p. v koroških bojih, čestital polku k slavi in vzkliknil Nj. Vel. kralju Petru II. Ozračje so pretresli viharni vzkliki kralju. Vojaška godba je zaigrala državno himno, nato pa so navzoči predstavniki čestitali g. podpolkovniku Martinoviču k slavi. Ves polk se je postrojil na Dečkovem trgu, nakar je četa vojakov s polkovno zastavo ob sviranju paradnega marša defilirala pred zastopnikom poveljnika polka. Gostje so bili povabljeni v nalašč za to pripravljeno uto na dvorišču vojašnice k zakuski. Ob 15. se je pričela na Glaziji ob prisotnosti velike množice gledalcev vojaška zabava z lepim in pestrim sporedom.
Ljubljana, 28. maja Prebujenje narave vzdrami vsako leto v ljudeh speče slasti in bolečine s tako nerazumljivo silo, da je pomlad praznik največje življenjske radosti in čas najhujšega obupa obenem. In obup je danes popoldne zahteval na tračnicah železniške pro ge v Mostah novo tragično žrtev. Proti poldnevu je hodila po polju, ki se začenja za kapelico kraj Predovičevega Sela, in po železniški progi mlado, čedno oblečeno dekle. Nekaj časa je sedela na železniškem nasipu, kakor da čaka bog ve česa. Ko je ob 12.10 pri vozil mimo tovorni vlak. pa je iznenada vstala, stopila na tračnice in se vrgla pred drvečo lokomotivo. 71etni sinček soboslikarskega mojstra Kelbla, ki ima hišo tam zraven, je od blizu gledal ves grozoviti prizor. S povsem razbito glavo je truplo obležalo na progi.
Policijska komisija, ki je takoj prispela na kraj nesreče, je ugotovi4a, da je Sa v smrt 261etna Marija B. iz Dravelj, ki je bila kot pletilja uslužbena pri nekem podjetju sredi mesta. Razlog, zakaj bi se bila vrgla pod vlak, je ostal še nepojasnjen. Njena sestra, s katero je skupaj stanovala in ki so jo zaslišali na policiji, je izpovedala, da je bila včeraj in danes nekam čudna, a davi je brez pravega pojasnila ostala doma, namesto da bi šla v službo. Okrog pol 10. se je odpravila proti mestu in pozneje so jo našli mrtvo na tirih. Domneva, da bi bila šla v smrt zaradi nesrečne ljubezni, se je izkazala za malo verjetno. Njen fant je pri preiskavi izjavil, da ni prišlo med njima do nikakih nespora-zumljenj. Na odredbo policijske komisija so truplo prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
Pred slavo naših železničarjev
Velika železničarska družina praznuje po davnem običaju pri bratih pravoslavne vere na praznik sv. Konstantina in sv. Jelene svojo slavo. Lepi narodni običaj so zdaj prevzeli vsi jugoslovenski železničarji, ki imajo vsako leto na dan 3. junija svoj skupni praznik. Tudi letos je poseben prireditveni odbor pri ljubljanski direkciji ukrenil vse, da se ta pomembni dan
—	ob udeležbi uslužbencev vseh strok in kategorij in zastopstev vseh strokovnih, gospodarskih in prosvetnih organizacij
—	proslavi čim lepše in čim aostojnejše. Ker bo letos dan slave ponedeljek, so
prireditelji razdelili proslavo na dva dela, in sicer na veselični del v nedeljo popoldne in slavnostni del v ponedeljek dopoldne. Po tem načrtu bo torej v nedeljo 2. junija popoldne po prihodu posebnega vlaka velika veselica na prostenc v Matja-novem gaju pri gostilni enakega imena v Vižmarjih. Za razpoloženje bosta skrbela godba in pevski zbor »Sloge«, jed in pijača bo zelo poceni, vstopnine pa sploh ni. Za udeležence iz Ljubljane bosta vozila
Za solsko izpričevalo
Nedavno smo pod tem naslovom objavili daljši aktualen članek izpod peresa gimn. ravnatelja g. dr. Pavla Strmška. Dobili smo še naslednji prispevek:
Predvsem se kot glavni namen in smoter šolanja smatra razvijanje intelekta človeških bitij do one krajne razvojne stopnje, do onega mejnega inteligenčnega in intelektualnega nivoa, ki je glede na prirojeno nadarjenost poedrncev sploh mogoča. Svrha tega duševnega razvoja leži vsekakor v želji po udobnejšem poklicu.
Poklic je pojm, ki naj izraža nadarjenost posameznika in mora predstavljati do-življensko izkoriščanje prirojenih, »prišo-lanih« in z lastno marljivostjo pridobljenih sposobnosti. Namen poklica je materialna osamosvojitev za neodvisno in samostojno življenje.
Vsako človeško bitje ima svoj končni in mejni nivo svojih sposobnosti in zmožnosti. V eni teh končnih stopenj se ustavlja duševni razvoj. Sodobne poti do poklica vodijo skozi šole. Šola je širok pojm in tu ni mesto, da bi ga analizirali. Važno je samo to. da se mejne razvojne stopnje posameznikov nahajajo tudi v šoli in da učitdj s svojo delikatno nalogo ocenjevanja odreja končno stopnjo zmožnosti. V fazi razvoja prirojenih duševnih sposobnosti se pojavlja doba, v kateri se zače-r.ja izražati nadarjenost in zanimanje po-edincev do gotovih snovi. Ravno ta doba je odločilna za popolni razvoj učenčeve nadarjenosti in za pravilno izbiro poklica.
Šola naj spozna učenčevo nadarjenost in zanimanje, naj razvija in podpira njegove izredne sposobnosti in naj ga utiri na pravo pot do poklica Odrejanje končne razvojne stopnje z ocenjevanjem naj bo v mejah snovi, ki pride za razmah talenta v poštev Strogo rešetanje na predmetih ki niso odločilni za poklic posameznikov, gotovo ni na mestu. Po tem postopku se ne bo dogajalo, da bi abiturienti s tehni-
ško nadarjenostjo trkali na vrata medicinske fakultete in da bo tehniškemu nadsr-jencu razmah onemogočen zaradi nedolžne pesmice!
Iz vsega sledi, da vzgoja ni le splošna, ampak tudi »poklicna«, bolje rečeno strokovna in splošna, namenjena poklicu in splošnosti. Trditev, da je vzgoja produkt splošnosti in namenjena zopet splošnosti, gotovo ne drži, vsaj ne v današnjih težkih razmerah. Splošnost, niti splošna vzgoja ne bosta ustvarila pogojev, ki jih zahteva neodvisno, samostojno življenje.
Šola naj vsakemu odpre pravo pot do polnega razmaha sposobnosti in talenta; naj ne ubija volje mladini z zastarelimi šablonskimi procesi pri ocenjevanju, temveč se naj približa idealnemu izpričevalu, da dobimo moči dela in ustvarjanja.
Mirko Kopač
Dva požara v Sp. Polskavi
Na Spodnji Poteka vti spet pogosto g»-ri. Iz Pr-agers-kega nam poročajo: V kratkem razd-objiu enega tedna sta na Spodnji Potekava pni Pragerekem pojavila kar dva požara. Prvi je nas.tal pred dnevi okoli 9. dopoldne v gospodarskem poslopju posestnice Mantdnškove v biižfini Ortha-berjevega miina. Goe-podainsko poslopje je pogorelo do tad, ietotako s slamo krita hiša soeeda Sprogarja. Da ni pogorelo Mar-tinškovo stanovanjsko poslopje, gre zahvala domačim gasilcem. Skoda je precejšnja vendar je deloma krita z 'zavarovalnino. Drugič je farni zvon oznanil požar v petek 24. t m. že ob 7. zjutraj. Gorelo je prav v vasi pri posestniku Soršatou, po domače pri Rajšovi Hani. Tudi tu je pogorelo gospodarsko poslopje do tal dočim je stanovanjska hiša poškodovana le delno. Nastanek obeh požarov raziskujejo orožniki.
Kupni domače blago!
KULTURNI PREGLED
Gledališko sodelovanje Ljubljane in Maribora
Gostovanje mariborske drame v Ljubljani in ljubljanske v Mariboru je bilo že ponovno preloženo: dejstvo, ki vzlic navidezni malopomembnosti osvetljuje naše kulturne razmere. Ni zanimanja? Da gledališkega občinstva v Ljubljani ne zanima, kaj počenja gledališki Maribor, in da se mariborsko občinstvo komaj malo več zanima za to, kar lahko pokaže na gledaliških deskah Ljubljana?! Ce bi bilo res tako, tedaj bi to kazalo, da stoji vsa naša kulturna zavest, zaradi katere sicer potrošimo mnogo papirja, živcev in — žolča, na prav trhlih nogah, ali pa gledališča ne štejemo med kulturne činitelje.
Vsekako je medsebojno gostovanje ljubljanske in mariborske drame pojav, ki je vreden mnogo večje pozornosti. V Sloveniji imamo samo dve mesti, ki po številu prebivalstva in drugih pogojih dopuščata večje osredotočenje kulturnotvornega dela. 2e samo načelo gospodarnosti nam veleva, da skušajmo smotrno in zmiselno nalagati pičle energije, ki jih sploh imamo in da smatrajmo sleherno resno prizadevanje po
kvalitetni kulturi, pa naj bo v središču ali na obodu našega kroga, za okrepitev celote. Vzlic vsemu kriku in viku o slovenski kulturi, ki je baje vedno od nekod ogrožena, pa je pri nas kaj malo znakov smotrnega usmerjanja kulturnega življenja. Čeprav sta Ljubljana in Maribor oddaljena komaj za tri ure vožnje z brzovlakom, so naši medsebojni stiki organizacijsko še na zaostali stopnji. Dva večera ljubljanske drame v Mariboru in toliko mariborske v Ljubljani — in že imamo preglavice! V resnici pa bi bili morali priti v teh letih po osvobojenju mnogo dalje, ne le v gledališkem sodelovanju, marveč tudi v vsem, kar se tiče kulture! —
Ali ni značilno, da na pr. na Ljudski univerzi v Mariboru predava že dolga leta mnogo več znanstvenikov iz Zagreba kakor iz Ljubljane? Ne smatramo tega za ogra-žanje naše jezikoslovne samobitnosti, kakor menijo tisti, ki se venomer tresejo od strahu za naravno in od nas odvisno pravico v narodna državi; mislimo pa da je ta pojav značilen. Pričuje namreč o neor-
ganiziranih, prerahlih stikih med Ljubljano in Mariborom. — V Ljubljani le neradi priznajo to, kar se dogaja v kulturi Maribora; no, v Mariboru so skromnejši in priznavajo Ljubljano za naše središče, vendar imajo že toliko slabih izkušenj, da se nič kaj radi ne sučejo okoli bahave tn včasi malce muhaste kulture v slovenski centrali.
Treba bi bilo več stikov in več smotrnosti v teh stikih. Gledališka gotovanja, predavanja, literarni večeri, koncerti — vsega
Vladimir SkrbinSefe režiser mariborske drame
tega je že bilo nekaj, vendar ne po trdnem sistemu, ne iz prepričanja, da je smotrno organizirano kulturno sodelovanje med Ljubljano in Mariborom eno izmed poglavitnih tehničnih in organizacijskih vprašanj naše kulture, nje rasti, razmaha m napredka! Slovenci moramo resno misliti na smotrno organizirane redne stike s srbohrvaško gledališko in slovstveno kulturo, s katero imamo skupne naloge v jugoslovenski celoti, skupen razvojni ritem v bodočnosti in ki nam je lahko zaradi svoje življenjskosti vir mnogih vzpodbud. Tem hitreje in smotrneje moramo urediti kulturno sodelovanje v najožjem in za nas najbolj organično obstoječem krogu: v območju Ljubljane in Maribora
Gostovanje mariborske drame moramo tedaj iz čisto načelnih razlogov samo pozdraviti. Ljubljana ne sme imeti omalovažujočih predsodkov glede kulturnega dela na naši periferiji. Umljivo je, da se v Ljubljani lažje izvrši strožja izbira, tn če je tu kakovostno merilo natančnejše, ni to samo naključje, marveč posledek mnogih razlogov. A tudi v Mariboru streme kvišku.
Mariborsko slovensko gledališče je tako rekoč zakonski otrok našega prevrata, plod zanosa in ljubezni tistih dni, ko smo dajali naši svobodi prve konkretne oblike. Od svojih začetkov do konjunkturnega vzpo-
na in od let ogražajoče krize do danes je to gledališče stalno in neomajno eden najvidnejših kulturnih iSi narodnih čini-teljev našega obmejnega Maribora, že ta položaj mu določa trdno mesto ne le v slovenskem, marveč takisto v jugosloven-skem kulturnem in nacionalnem življenju.
Toda mariborsko gledališče, čigar pravo jedro in najpomembnejši izraz je dandanes samo drama, se že izpočetka ni zadovoljevalo zgolj s splošnokulturno in narodno vlogo in nalogo. Njegovo stremljenje gre višje, tja, kjer se šele začenja resnično gledališče: v višino umetnosti, v tekmovanje kvalitete. Nekateri njegovi režiserji, igralke in igralci so nedvomno vredni, da ne gledamo na nje z ljubljanskega »centralnega« vidika kot na neke »provinci alne« kulturne delavce; priznati jim moramo, da skušajo v manj ugodnih razmerah s tem večjo vnemo uveljaviti svoj talent in svoja umetniška stremljenja. Vsekako bi bila krivična žalitev, če jih ne bi jemali tako resno, kakor moramo jemati vse, ki zastavljajo vso svojo osebnost za uspeh in napredek naše kulture.
Nimamo tedaj povoda, da se zaradi kakršnihkoli predsodkov ne bi zanimali za njihovo delo ali da bi omalovaževali njih nastop v Ljubljani. Kakorkoli smo lahko ne le zadovoljni, marveč kar ponosni z umetniško višino ljubljanske drame, lahko vendar pričakujemo, da nam Mariborčani
ELITNI KINO MATICA
TELEFON 21-24
■	GLOBOKO ZNIŽANE 0EJNJ5
■	Danes ob 4., 7.% in 9.% premiera vesele revije, Jeppte, petja, ged|be
(ŽIVELE ŽE
■	Smeji — zabava —> šala | DOPOLNILO: PARAMOUNTPV ZVOČNI
Domače vesti
♦	Kraljev dar za loterijo Jadranske straže. Nj. "Vel. kralj Peter II. je prispeval svoj dar za loterijo Jadranske straže v prid zgraditve doma na Jadranu. JS apelira na vse svoje prijatelje In člane, da čim prej kupijo vsaj po eno srečke in s tem podpro akcijo za zgraditev doma. Loterija obsega 1255 iepiii dobitkov. Srečke so po 10 Din in se naročajo pri JiS v Beograd«.
♦	Vojni minister genenai Živkovič častni meščan Knjaževca. Odlbor občine mesta Knjaževca je izvalil za svojega častnega meščana vojnega ministra g. armijskega gienarala Petra žiivkoviča ter tudi odredil, da bo novourejeni drevored ob Tdmoku nosil njegovo ime. Posebna deputacija bo te dni izročila v Beogradu g. ministru generalu živkoyiču diplomo njegovega častnega meščanstva.
+ Potovanje na Oplenac. V sveži s svor ječasno objavo glede potovanja na Oplenac, ki naj bi se vršilo o binkoštih 9. junija pod vodistvom v. d. direktorja pošte in telegrafa g. dr. Tavzesa, ee interesenti obveščajo, da je potovanje preloženo na Vidov dan 28. junija. To pa zato, ker zadevni odbor v Beogradu javlja, da se je priglasilo doslej že nad SO.-GO-O udeležencev iz vse države in je zaradi tega do bink-ošti nemogoče končati s pripravami.
♦	Sestanek naših zgocSovinarjev v Pe-trovgrado. Na občnem zbora zgodovinskega društva v Petrovgradiu, ki se bo vršil
jiundja, bodo sodeloval t>udi mnoga naši zgodovinarja. Z njtim.i bo prispel v Pet pov-grad tmda prosvetni minister g. Cirič. Po občnem zboru bo prirejenih več predavanj za širšo javnost, in sicer v prvi vrsta o temah iz zgodtovine Petro vara da in Bana ta.
♦	Četrta redna glavna skupščina »Udru-ženja sudija kraljevine Jugoslavije« bo v
dneh 9. in 10. junija v BeogFadu. Na dnevnem redu so 'tudi referati: 1. Položaj eod-nika v sodobni državi; 2. o potrebi reforme sodne zakonodaje; 3. o projektu zakona o prekrških; 4. »soovanje Centralnega podpornega in posmrtnega fonda. V načrtu je tudi pokloniiev delegatov na grobu blajo-pokojnega viteškega kraLja Aleksandra I. Uedinitelja na Oplencu ter po skupščini skupen izlet v Smederevo ali Novi Sad, Prijave za udeležbo na skupščina sprejema ter potrebne informacije (zlasti glede evetirt. koreferatov za posamezna temata dnevnega reda) daje Odbor ljubljanske sekcije »Društva sodnikov kraljevine Jugoslavije« v Ljubljani. K obilni udeležbi vabi odbor.
Kličite telefonsko št 2005
in takoj pošljemo po vaš krzneni plašč, da ga vam čez poletje shranimo in obenem izvršimo potrebna popravila za polovično ceno. Plačljivo šele jeseni pri prevzemu. KRZNARSTVO L. KOT, MESTNI TRG.
♦	Na sestanek Mednarodne komisije za letalski promet v Bruslju je odpotovala naša delegacija iz Novega Sada pod vodstvom diviz. generala Miilojka Jankovtiča, ki je pomočnik komandanta našega letalstva. 23. zasedanje se je prtičelo včeraj fin bo tirajalto do 2. junija. Komisija je pod avtoriteto Društva narodov in njeni sklepi so obvezni za 30 držav.
♦	17 rumunskih učiteljev pride poučevat na naše osnovne šole v naš Banat, a 17 naših učiteljic in 1 učitelj odide poučevat med našo narodno manjšino v Ru-rnninriji. V našem delu Banata je na osnovnih šolah 67 ocfaleikov z ru munski m učnim jezikom.
Vsem gg. šolskim upraviteljem na^rod-nih šol. Prejeli smo: Vsii, ki: prejmete te dni tiskovino o zadevi »Društveni dom Gornja Lendava«, upoštevajte, da je to delo vaših tovarišev, kii zasluži tovariške pomoči. Zainteresirajte vaš cenj. učiteljski zbor o tej plemeniti akciji, tako da prispeva vsak od svoje plače vsaj 1 do 2 Din. Ves nabrani znesek pa odipošijdte po
VALČKOV VEČER
SOKOLA I., KI JE ŽE TRADICIJA TABORA, BO LETOS V SOBOTO 1. JUNIJA
priloženi položnica. Gospodje upravitelji! Uspeh te javne prošnje zavisi edinole od Vas. Tozadevna tiskovina naj ne roma v koš. Ta primer je edinstven in zasluži res tovariške moči, kajti gornjelendavski društveni dom zidajo takorekoč sami učitelji.
♦	Slavnostna otvoritev nove pešpoti v Kamniško Bistrico bo v nedeljo 2. julija, Odhod udeležencev iz Ljubljane bo v nedeljo zjutraj pb 5.45. S postaje Kamnik mesto bodo vozili avtobusi do gostilne Prodnik v Stranjah. Od tod bo ob 8. mri zjutraj odhod po novi pešpoti do do* tma v Kamniški Bistrici, kjer ee bo vršila ofiejjekia s4avpo6t- Popoldne bo v tKamnišiki Bistricj planinska zabava. Za planinke bo na razpolago več stotin er-čec ter bo imejiteljica najštevilnejših sr-čec še posebno nagrajena. Pripravite ee v nedeljo, da pojdete s košem dobre volje in veselja po novi pešpoti v Kamniško Bistrico.
♦	»Zveza gospodinj« je izkazala domači, zlasti ženski obrti vso čast. Sledila je načrtom znanega arhitekta Mesarja. UstvariJ je v paviljonu »K« trii pove d'vo?
mm Zvočni kino Ideal fjfpi
Danes ob 4., 7, in 9.'/i uri zvečer velefilm iz džungle
TARZAN IN NJEGOVA DRUŽICA
Največja senzacija! Vstopnina 4.50, 6.50 in 10.— Din
rane, ki ee v estetskem pogledu lahko kosajo z velemestnimi dvoranami. Razstavni odsek »Zveze gospodinj« je vse letp pripravljal razstavo, zbiral gradivo in iskal vire za kritje stroškov velikopotezne misli. Trgovski svet je dobro razumel klic »Podpirajmo domačo obrt« in priskočil Zvezi gospodinj na pomoč, da je nudil blago za to revijo znižanih cenah. V spilošnem lahko trdtimo, da 6o vsi naši pridobitni krogi prav razumeli napore in podprli akcijo. Tako je bilo mogoče pridobiti veliko število modinih salonov^ ki se udeleže modne revije z oblačili vseh vmst, za vse prilike. Modmi saloni so morali vložiti za uresničenje modne revije mnogo deparja, truda m predvsem misli in idej. Razgibale so se naše žene, modna revija bo odkrila marši kak skrit stvari-teljiski talent naših žena, saj je moda umetnost zase in kdor je ne razume, iz tega se kaj rada ponorouje ter ustvani iz njeg amodno karikaturo. Modni saloni, kii se udeleže modne revije so: Bazanella, Grošelj, Hity, Lukeš, Kancler, Mihaliček, M.olan, Raška, Ravnihar, Renčelij, Seljak, Vera. Na revijo pridejo tudi pletenine raznih tvrdlk; tudii etezniška obrt bo močno zastopana; v kojah pa bomo videle: kirano, pletilstvo, igrače, kosmetliko, torbice, rokavice, dežnike, ročna dela, modne slike, umetno obrt — vse domače delo naših žena in še marsikaj, kar potrebuje žena v gospodinjstvu.
♦ Turistični obisk Dunaja. Kakor znano, je obiisk Avstrijcev za naše Ujjskopr,omet-ne kraje velike važnosti, Zlastj za BJed in Primorje je poset avstrijskih gostov, osojni to Dunajčanov, pomemben. Na torej le interes, da naši ljudje vidijo nekaj lepega, temveč tudi akt prijateljske kurtoazije, ako se od časa do časa prirejajo ialefci Jugoslovenov v Avstrijo od-nosno na Dunaj. Tak izlet organizira Jetos »Putnik« o pravoslavnih binkoštih na Dunaj s posebnim braovjakom, ki odhaja ie Zagreba 14. junija ob 23. zvečer, 'Izletniki iz Ljubljane se priključijo z rednim brzo-vlakom y Zidanem mostu in tudi iz drugih krajev dravske banovine je zyeza ugodna. Na Dunaju bo pod veščim vodstvom videti mnogo lepega in tudii zabavnega. Hofbupg in gchonbrunn, svetošte-fanska katedrala in prater, muzeji in gledališča, Grinz-ing in varjjeteji — užitka in zabave v enem najlepših in največjih mest Evrope bo dovolj še na Rax ho mogel, kdor bo hotel. Izje trnki ostanejo na Dunaju do torka 18. junija ter se vračajo
pokažejo kaj novega in zanimivega bodisi z režijske, bodisi z igralske strani. Naši gledališki stiki ne trpe ravnodušnosti; natančnejše spoznavanje našega dela nam je prav tako potrebno, kakor je potrebna medsebojna kritika, ki lahko krči pot k še boljšemu in še popolnejšemu.	—e.
Ob krsto nove slovenske komedije. V včerajšnjem poročilu o premieri pove VombeF-garjeve satirične veseloigre »Zlato tele« je ostalo nekaj tiskovnih napak, ki deloma prav nerodno razblinjajo smisel in besedilu ponekod podtikajo ton, kakršnega reepnjtent čl^pku nikakor ni hotel d^ti. Razijmen či-tatelj je sicer lahko že sam opazil lapsuse, a zaradi večje jasnosti jih danes še posebej popravljamo. Med drugim je v prvem stolpcu natisnjene recenzije ostala beseda »od literarne pstvoFbe« — pravilno naj se glasi: K»d literarne tvorbe do reprodukcije na odru«. Prav tako si je poročevalec želel nekaj dramaturških (ne »dramatičnih*) črt, a Jerasov lokal na Ravnem, v katerem se skoraj vso komedija vrši, je kavarna (U« pa »kaverna«). Med drugim je reecp-zent s pohvalo opiepil Vombergarjevo fj0. u m e v a n j e (ne pa »domnevanje«) sodobnega življenja ip sveta.
»življenje in svet« priobčuje v pravkar izišli 23- številki na naslovni strani reprodukcijo slike M T. (j e r m a »pri črtanju*, ki ?pov3 opozfcja na tega po krivici zapostavljenega slovenskega slikarja starejše generacije. Članek »Zdravilne rastline« pripoveduje, da se moderna medicina zopet vra-
ča k preizkušenim zdravilom preprostega ljudstva. Anton K a p p u s je prispeval zanimiv članek »Svatba na jugu«, ki nas seznanja z ženitovanjskimi običaji v južni Srbiji. Priljubljeni pripovednik Janko K ftč je zgstepan s črtir§ »Strah«- Nadaljuje se Es-sad - begava »Zarota zoper svet«, prav kakor potopisno kramljanje dr. Antona D e -beljaka »Po sinji Adriji?, Nadaljnji članek pripoveduje p Pavlu Nipkowu, očetu televizije. y rubriki »Iz oznakosjovja« piše I. K p Š t i a 1 o izvoru izraza pehar, pod za-glavjem »Šah« pa Vasja Pire nadaljuje svoje spomine na šahovski turnir v Moskvi. Vsebinsko pestro in lepo ilustrirano številko toplo priporočamo. Stane v podrobni prodaji samo 2 Din,
Umetnostna razstava društva »Slovenski lik« v Umetniškem paviljona v Zagreb«, na kateri bo kolektivne prjj$a?flBP dejp slikaF-jev Franceta Kralja, Frana S. Š t i p 1 o v-š k a, Draga in Nandeta Vidmarja, bo po številu predstavljenih umetnin prav pb§ež-na- Štela bp 70 izbranih oljnatih slik iz ?ad-njih let teh naših slikarjev, nčdajje 80 gra-fjk in risb ter 45 plastik različnih datumov in velikosti, dela Franceta Kralja, ki bodo podale razvojni prerez njegove kiparske delavnosti. Ta razstava bo "po daljšem presledku skupen prikaz umetnosti te naše skupine, ki si je s sanjostojnimi Fazstavami pridobila prUnanje v Pragi, Berlinu in na Dupaju. Prireditev v Zagrebu je 2g nas tem pomembnejša, ker bo poleg Jakopičeve jnbijejne razstave prva samostojna razstava naše povojne umetnosti, Podoba je tudi, da bo to letošnja najobsežnejša razstava jzven Slovenije. Otvorjena bo dne 2. junija.
protoo gemmerlnga, kjer tanajo nekaj ur na razpoiago, 4to«ov, JSvečcr so že v Ljiiiblja^i. V<oža>a Jz Ljubljane in nazaj ptafta y 3. razredu 265, y 2. razredni pa 50j> Din, vr*čynapo pa je tudd stanoviieje v dobvem luptelu, pretirana, razgleda nje ifctpaja pod strokovnim vodstvom z vstop-Otry4te s« takoj aa pisarno »Pu-t-nška« y Ljubljapi, kjer dgbite vse potrebne informacije, Tudii za potne liste 60 predvidene po#ebne olajšave,
*	O postorilo telefonskem nano^nirkom. Glede na novj pwvat«« teletooskj imenik za dravsko banevine, ki Je pred kratkim izšel, opo*arja direkcija pošte in brzoja-va, da y nobenem pogledu ne odgovarja za pravilnost vsebine, tega imenika in naj 66 stranke ne obračajo nanjo.
♦	Tamburaš i? Novega Sada dirigent v eperi Mett-opolitap. Po 28 letih se je vrnil iz Amerike v Novn Sad bogati zasebnik Vlada Marjanovač. Starejši Novosad-čan4 se ga še spominjajo, kako je s vira 1 i® prepeval v restavracij* »Beli lad&i«. Potem se je odpravil čez lužo iskat sre-
Film Z. K. O.
v prostorih »Elitnega kina Matice« Danes ob en četrt na S. popoldne
film lepote in športa
Prebujene strasti
Vstopnina 3.50, 4.50, 5.50, 6,50 Din
če in jo je našel. Angažiran je bil v slavni newyo.ršfkd operi MetnopoMtan, bo je uprizoirtila »Veselo vdovo«, prikrojeno seveda čisito za amertiški okus. Vlada Mar-ja no vtič je diirigiral 120 mož broječn tam-buraški orkester. Z njim je potem prepotoval vsa večja mesta USA. Bogat si je kupil vilo in lepo restavraefijo, slednjič pa je začel privatiiairatii. Tudii v Novem Sadu ima dive bišii. Prfišel je v dtomovino pod operacijtsikji nož, a zdaj sd je opomogel in v kratkem spet odpotuje v Ameriko.
♦ Slovensko društvo »Cankar« v Beogradu je imelo 25. t. m. svoj rednn občni zbor v svojih prostorih v Ujljci kraljice Natalije, Zbralo se je lepo število članov in članic. Ofočni zbor je otvoril društveni predsednik g. Jože Kovač, kii je pozval zborovakse, da so počastJili spomin pokojnega kralja Aleksandra I. ter izrazili svojo vdanost njegovemu nasledniku. Po por ročilih društvenih flunkcionarjev je bjl soglasno 6 preje t ppeddog nadzornega odbora o razrešniefi dirušitrveni upravi. Ievo-1'jen je bi$ z malfimi izjemami dosedanji odbor. Upravni odfbor je dobil pooblastilo da lahko isvrši fiusijo s sorodnim društvom »Edi®oet«, da b«i se tako iz obeh dlnuštev usrtanovilo novo dtruštvo. Kar pa se tiče ustanavljanja kakega drugega novega društva, je občni »bor izrabi mnenje, dia je v Beogradu že itak preveč sflo-venskšh društev. Pred zaključkom občnega zbora je bil ustanovljen podporni fond za podpiranje revnih brezposelnih Slovencev v Beograd«.
URAN KREMA
napravi vaše liee lepo, mlado, Izgladi hrapave, razpokano in nagubano kožo. Pri sončenju masirajte lice in telo z Uran kremo. Koža postane temno bakrena Dobite jo povsod.
♦ Otrok rešiil razbojnikov deda in babico. V vasi Konaku v Banatu sta ponoči vdfria v hišo TOletnega kovača Štefana Keresztesa diva zakrinkana razbojnika. Štefan, njegova žena in njena desetletna vnukinja Malanrija so spaM. Razbojnika sta zbudtila Štefana in zahtevala od njega denar. Zbudila se je twdi žena, pa je drugi ropar hitro priskočil ln jo udaril z železno palico po glavi. Ker ji je Štefan hotel pomagati, je tudi njega jsadela železna palica. UdtnihaJa sta razbojnika po možu in ženi, dlokler jima »i Štefan izročil 2&0 Din gotovjme iS hranilno kujtižico na 800« Din Mala Mflanija pa je bjla pogumno
»Močvirno kopališče« Novo; oddelek za 10 m	»eksudativne ŽEN-
SKE BOLEZNI vodijo zdravniki strokovnjaki, pojasni la in pavšalni ceniki : Pistyan informator, Zagreb Strossmayerjev trg 1/n.

dekjetce. Splazila se je mimo razbojnikov do okna, skočila na gesto in »tekla do soseda. Tu je začela kiie&ti ljudi. Tatao je tekla tudi okoHi drugih hiš, Ljudje so tro začeli vstajata. Razbojnika, ki sta slišala dekličin krik, 6ta se zbala ia pobegnila. Ko so prišli v Štefanovo hišo sosedje, sp našla njega in ženo teitoo ranjena. Starka je takp hudo ranjena, da skoraj nii upanja, da bi ostala pri življenju. Mož pa bo najbrž okreval. V sobi so našli robec, s katerim je bil eden razbojnikov zakrinkan, in železno palico. Hranilne knjižice tudi nista vzela s seboj in sta odnesla samo gotovino. Po govoru sodeč, sta bila razbojnika rumuns/ke narodnosti.
*	Vsi uslužbenci davkarije pred sodj-ščem. Lani je prišla na svetilo umazana sleparska afera v davkariji v Radovištai Preisjkava o sleparijah, ki puso v tolik4 iPeri zanimive po izvedibi in do višini sile-parskega plena, kakor pa zaradii tega, ker §o pri ajib sodelovali vsi nekdanji uslužbenci davkarije od šefa do zadnjega sluge, je ee<taj zaključena j>n obtoženci so se Znašli pred sodiščem v S tiru m i Gi- Vsi bivši uelfužbepctj SO sdeparili na škocjo fjirža-ve in privatnih strank na ta način, da &p v d-ogovcKj-u potvarjali pajrajilijčnejše lj6ti-ne in vpise v uradne knjige- Obtožnica navaja 39 primerov poneverb in sleparij. Ker bodo pozvali večje število prič, bo trajala zanimiva razprava nekaj dni.
♦	Konec divjanja raztojniške tolpe v Hrvatskem žagorju. V zapore varazdin-skega sodd§ča gp ppivedflii prožniki iz Bistrice razbojniško tolpo, ki je že drugo leto divjala po Hrvatskem Zagorju ter izvršila več požigov, vlomov in tatvin. Ta tolpa ima na Vesti tudi napad na dom župmika Mihokoviča Poznanpvca. Razbojniki so starega j&npntJia pretepli, da je komaj okreval, potem pa so odnesli iz njegovega doma najrazličnejše predmete in nekaj gptpvine. V Bistjiiei so isti raz-bojmiki sredi dneva oropali nekega ttrgpv
DAMSKA KAPELA igra VSAK VEČER
kavarni CENTRA!
Danes in jutri kakpr tudi vsako soboto in nedeljo odprto celo noč.
ca ter odmesii iz pjegovah prostorov preko 15.000 Din. Razbojniki so sami njdadi 1 ju d|je in se še sedaj, ko so na varnem, vidii, da so bili dobro organiairani, ker zelo spretno prikrivajo evoje z So čine.
♦	Oča Benjamina Franklina, iznajKlfitelja Strelovoda, delal milo in je bil veščak svoje stroke. Ugotovil je način rafinira-pja mila s soljo, Ta način rafiniranja je še danes v raba, samo da so ga velike tovarne mila še 6popolnile z razniimii kemičnim; sredstvi. Tako n. pr. gre pri pro-iz\iod£h Albusa material s koza eetvemoin peterno rafinii/raaje in je zaradi tega Al-busovo milo eno od najčistejših in najpo-pplne.jših proizvodov svoje vrste.
♦	Najcenejše sykno si priskrbijo naši deželani, če imajo volno doma. Poučna bo o tem razstava volne na ljubljanskem velesejmu od 1. (jo 11. junija.
♦	Dovolj pestrega razvedrila bo tu<Ji onim, ki so željni zabave, nudil letošnji ljubljanski velesejem, toi bo od 1, do 1L jiunija. Zato bodo skrbeli avtodrom, tobogan, muzej, »Fos« panorama, vsakovrstni •vrtiljaki in strelišča, Hotel piri opicah, itd. Ta mali ljubljanski prater bo vsak večer sijajno razsvetljen. Predvideni so za vsak večer tudi promenad ni koncerti. 'V pratnu bodo na razpolago tudi vsakovrstne speciatotete ip najboljša kapljica. Zabavišče bo odprto do 2. ure zjutraj.
♦	Tovarna JOS. RElCH sprejema mehke In škrobljeno perUo v najlepše izdelavo.
Zvočni kino Dvor
Telefon 27*30
Danes ob 4., 7. in 9. ari zvečer
največja senzacija
Gospodar Azije
(Maske Fu Manchu)
Senzacija! Senzacija! Senzacija! Vstopnina 4.50 in 6.50 Din
Iz Ljubljane
U— Majniški praznik na liceju. Pod tem
naslovom je priredlila včeraj mestna ženska realna gimnazija lepo mladinsko Slavje, ki 6C ee ga udeležili tudi starši, da tako sodelujeta šola in dom. Starše je pozdravil gosip. direktor Anton Jug, kii je poudarjal potrebo stalnih zvez med šolo in domom. V maju elave naše šole več praznikov: materinski dan, dečji dan, JS itd. Vsem tem nacionalnim in človekoljubnim akcijam je namenjen ta skupini majinišbi praznik. V prvem delu so nastopale tiri prvošolfoe s episi, ki so jih napisale svojim mamicam na materinski dan. Nato sita sledili glasbeni točki dveh osmošolk (Drnovšek, Mlejnik). Sledila je igra »Bajka o pomladi«, ki jo je napisala petošOlka Vera Moskovičeva. Vse vloge, babtioe in otrok }n oba baleta (pomladne vile in snežinke) so b Ue podane tako lepo, da so se prisotni z obilnim aplavzom zahvalili za užitek, ki so ga imeli v krogu 6voje mladine.
u— Prva javna produkcija šole Glasbene Matice ob sklepni tekočega šolskega leta bo v petek 31. t. m. ob četrt na 7. zvečer v Filihairmonična divorani, Nastop je pester, izvajajo ga gojenci sojopevske-ga, klavirskega in violinskega odidelka Vse one, ki se zanimajo za to šolsko produkcijo, vabimo k posetu, podrobni spored pa je že na razpolagp v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu in Stane 2 Din. Starši, po se tli te to produkcijo s svojimi otroci, da jim vzbudite zanimanje za glasbo.
u— Sestanek emigrantov iz Julijske Krajine bo v nedeljo 2. junija v Kamniški Bistrici. Isikreno vabimo vse emigrante in pnijatelje, da se tega sestanka udeležijo. Odlhod iz Ljiubljane z izletniškim vlakom ob 5.46, povratek ob 22.0>3. Vozovnica za tja in nazaj 7.50 Din. Po prihodu vlaka v Kamnik skupen odlhod v Kamniško Bistrico. Hrana iz nahrbtnika. Na sporedu bo petje, godiba, športne igre, prosta za« bava. Pridlite, bo prav prijetno, Organiea-torno-propagandini odsek Saveza jugoslo-venskib emigrantskih udtruženj LJubljana.
u— Spored »Slavčevega« koncerta občega poleg izvirnih slovenskih 6kiladlb tiu-di 4 skladibe ostalih slovansklih literatur. Srbsko literaturo zastopa MokraBjac s svojim VIII. rukovetom, bolgarsko Vehte-rov z zborom sVjerud kavali«, rusko pa Ljadov z zrnapim zborom »Vozle rečki, vogle mostu« in pa z Rimski-Korsakoviim zborom »Slava«, s spremijevanjem orke* etra. »Siavec« je eno najaasdužneiših nar šib pevskih dimštev, nad 50 let že vneto deluje za prospeh zborovskega petja v Ljubljani in Sloveniji 6ploh. Zato je naša dolžnost, da počastimo jubijejni koncert »Slavca« v soboto 1. junija v untionski dvorani v največjem šrteviju. Sedeži v knjigarni Glasbene Matice.
u— V kapeli staro-katoliške perlcv? a® Gosposvetski cesti št. 9, ne bo jfut/ri službe božje, ker bo ta dan slovesna obletnica prve 6k>venske službe božje v Mariboru. V nedeljo ob t. bo maša za rajnega dir. Staneta Tavčarja.
U^- Otvoritev umetnostne razstave v ♦lakppieevem paviljonu. Na praznik Vne-bohoda ob pol dvanajsti uri bo svečano o^vorjepa reprezentativna umetnostna r-az^tava slovenskih umetnikov, ki jo priredij Društvo likovnih umetnikov dravske banovine kot svojo prvo redno pomladno razetavp, Razstava bp vseskozi zelo zanimiva, ker so zastopani skoro y6i naši umetniki. Ljubitelji umetnosti) so vljudno vabljeni, da obiščejo razstavo.
u— Akademsko društvo »Jadran« na deželi. člani akademskega društva »Jadffan« so v soboto in v nedeljo gostovali v Be-bovij in v Zlidnnem mostu t Golarjeve veseloigro »Dve nevesti«, Prireditev je v obeh krajih u&pela nad vpe pričakevapje, zakaj agilni napredni akademiki bo se pod vodstvom režiserja dr, Koviiča za uprizoritev maaljiivp pripravljali jn Jim moramo k uspehu čestitati Pred predstavo je y pbeb krajih pozdravil gpste starosta Sokola z iskreno dobrodošlico. Namen teh prireditev je spoznavanje na-
Fo4a ln njegovih potreb, obenem pa prt-dobivanje BOtffet>Uih srtaistev »a poaporo revmija akadeonikoan. Smoter je idealen in zaa^^i vjso poaoraioat in sodeiovanje jav-poeti. Ncuaonaiina javnost spremlja dek> akademikov z največjim opiamizniod in ji«n žeji mnogo uspeha »ida pni nadaljnjih gostovanjih v Kočevju, VeL Laščah, Kranju dn dirugod.
u— Ljubljančani, nabavite sd legitimacij je za obisk letošnjega porniacnpega vele-se,((nia, ki bo <wi J., do 11. >unaja4 l^egitima-oije se dobe v predjprodaji v bil je tarnali Pufnika, bankah in v*xyih wafikan v Ljub-Ujani. Na ta način Vas velja vsakokratni poset velesejana skoro samo 1 Din.
u— Umetnostna razstava Mihe Male&a v Selenburgovi uiica bo odprta le še do nedelje, Z- junija. Kakor smo že poročala, je imela ta razstava velik, zlasti moralni usptih. Saj jo je ppsetile že ees tiaoe oseb ia veliko dijakov v skupinah pod vod-Stvonj gig. profesorjev. Na rabata« s« vadi ves razvoj Aialeševe samonikle grafi ke, ki jo je pnianala tudii še tujina, in to prav od početka njegovega ustvarjanja pa do danes. Zato so ponovno vabljeni vsi ljubitelji naše umetnosti, naj sd jo te <toi še ogledajo. Vstopnina je oizka (3 in 2 Din). Odprto do 9. zvečer. 6. Mstkov-kupomov bo tudi iziža-eban^h in z njimi kot dobitki originalne siike!
u— Vse starejše člane »Dobrota*. ®b-sanrtno podpornega drušitjva poštaih nameščencev v Ljubljani, opozarja odbor na današnji občni zbor v hoteki »Union-(bela d-vorana oto 19.30). Udeležite se ga v lastnem interes« v kar natvečiem številu.
u— Na ljubljanskem tramvaju bo od
27. maja do lfi. junija znižana vozna cena za potnike, ki se izkažejo s legjtima-otjjo ljubljanskega velesejma. Vožnja na ppoti št- Vid« stane 3 Din, na (mestnih progah pa ae giede na prestop enotno Din 1.60,
u— Društvo »Tabor« — pevgid Drevi oh 20. važen sestanek vseh pevk tn pevcev v društvenih pmoetoa ih. Zaradi va#nih razgovorov v zveaž 6 kopcertcsn v Beogradu je udeiežfca vseh stoogo obvezna.
•J— Zveza gospodinj opozarja na predvajanje o električni kubfi, ki ho da&ee ob 20. Breg 8. Poku&nja Jedli. Vstop pala&t
u— Društvu slepih je daroval neimenovana dobrotnik 1(X) Din namesto venca na gmofc gospe Maraje Fakinove.
Širina platišč pri tovornih vozilih. Z zakonom % dne 17. februarja 1933, 8L i 361/46 iz leia 1934, s katerim se je sprssne-nil ČL 38 uredbo o zaščiti javnih cest in varnosti propieia z dne 6. junija 1029, ae ja koučnoveljavno določila širina platišč pra tovornih voziiih in odredil rok BI. dec. 1934, po ka/terem so kolesa s prejšnjim« ožjimi plartišči (to je s platišči, ki so ožja od 6 cm) ne smejo več uporabljati. Mestno poglavarstvo si dovoljuje opozoriti obrtna Združenje, v katerih so včlanjena kolarji in kovači, na to zakonito doiočilo. Proti onim, ki bi kljub temu zakonitemu določilu in kljub opozorilu še nadalje uporabljali vozila s preozkimi platišči, bodo pristojna oblastva uvedla kazensko postopanje.
BIRMANSKA DARILA
kupite zelo ugodna pri tvrtjki
H, SUTTNER
Prešernova 4 Velika Izbira ur, zlatnine Ltd.
Spet avtomobilska nesreče. Pred občinskim domom v šiška je neznan avto-mobilist včeraj podrti 37Ietnega zidarskega mojstra Jakoba Kalca iz Cojzove ulice, Pri tem je ponesrečencu zlomil desno nogo in mu prizadejal nevarne poškodbe po vsem telesu, da so ga morali z reševalnim avtom prepeljati v bolnišnieo.
u— Pustolovščine gluhonemega neznanca. Včeraj dopoldne so vevški orožniki privedli na ljubljansko policijo neznanega, okrog 20 let starega mutca arednje postave, podolgovatega obraza, nekoliko stisnjene glave, modrih oči, širokega ae-eu, redkih a zdravih zob in svetHokoata-njeyih las. Na sebi je imel neznanec sive cajgaete hlače, nekoliko raztrgan suknjič, star siv telovnik, na glavi čtrn klobuk, obut pa je bil v rjave sandale. V ponedeljek dopoldne so ga bili ljudje opazili v Gradovljah ob Savi, ko je na bregu naglo odveza! priklenjen čoln, skočil vanj in se brez veeel spustil po deroči reki. Na srečo ga je opazil neki posestnik ie vasi, ki je bil 6 sinovi pravkar na po^u, in je po bregu pohitel za neznancem. PrS brodu malo niže je Sava zanesla čoki nekoliko bližje k bregu in ljudem se Je posrečilo, da so ga s kavi ji: potegnili na sa-ho ja človeka tako rešili gotove smrti. Pta gluhopemou niso našli nikakih dokumentov. Kdor bi kaj vedel o njem, nuj te javi policiji.
U— Gadje ao se priplazili na aorlnce. Včeraj SP na kirurški odJdedek bolnišnice prjnečrii 7 letnega Grčarjevega Stanka, fefi-šarjevega sina s Hriba nad Delom pri Ljubljani1, lpi ga je v gmajni pičil gad. To je pirvi primer kačjega pika v letošnji pomiadfi pri nas. Kdor hodi bosih nog po tratah in hpstah, naj bo pozoren.
M— Trgovine bodo na praznik Vne-bo-hoda 30. t. Ei^ ves dan za.prt€. Uj>rsv& Zidiruženja trgovcev.
b Celja
e— že dve predstavi bosta v tej seeo-ni v celjskem gledališču. V torek 4. junija bodo celftstoi igralci proslavili 2§4et»ie»e gledališkega delovanja igralca in režiserja g. Milana Skrbinška z uprizoritvijo Le&gyelove drame »Tajifiua« s sodedovar Pjem g. Milana Skrbinška iz Lirtbjjane ia g. Vladinara Sterbinštea va Ma«bofa. ge-zona se bo zaključila § vesejpi^e »Ma-tjiček se žena«, ki Jo ho upriap?ii)a ljubr jjan&ka drajna v novti, moderni režeji g. dr. Gavelle.
e— Večerna akademija Jadranske straže, ki bo v soboto 1. junija v Mestnem gledališču, obsega zelo izbran program večinoma takih točk, ki se v Celju še niso pr-ed-vajale. Občinstvo naj si pFaivočasno oskrbi vstopnice v knjigarni »Domovini«. Cene ao ^rajnik?,
prr- Nesreč? s patrona- V ponedeljek pe je igral 14 letni posestnikov slu Dpa®o Kunej od Sv. Krištofa n&d Laškip? dama s patrono. Nenadno je patrona ekspflodfi-*ala ln odtrgala dečku trt prete na levdčfl.
I8DBLSK: »UNION« ZAGREB
%cd*fn fantev ga je napadlo * noži.
V ponedeljek je sedem vinjenih «antov y neki gostilni bJizu št. Pavla z noži napade atletoma zidarja JSJLpa M a tka ia E*>-lenje vaša pri St pavlu in ga teške poškodovalo g^j	^etAlem telesu.
e-. Be ona mprarn earadi umefa. V Četrtek 6. junija ob S, ajutraj se be pridela aa akre%em sodišč v Celju raj5prfl¥8 proti Peees^&avemu sinu Martinu Brestova4u i? amartaa ob Dreti, kj je obtožen, da ja v nekem gozdu obesil svoje Ijuhiae.
e— Kino Union. Danee ob	jn tQ,§Q
ivočni velefilm »Moja neta varajp« in »vočni tednik.
e— Samo do »obote 1. junij* ob 1$. je ia obnove srečk dš?. t izredne Jo. v f**jt?u«šQi£j( 5J«tra« v
Iz Maribora
*— Zvestoba ta ivMtobo. V aaam^ju
tega gfc^ls je btl včeraj zvečer pri Ojriu rea&i občni ahor niari-borske Je Hg«. fg obširnega poročala tajnik* p-ei. Ovna je t>He razvid®*) »ivahao deie. liga freje' pe-ieg samb častnih	JJ7 rednih čia-
aev. Ctoeaiti je slae*fl lansko konferenco geepfi^MTBke sekcije JČ lige » J***, |a .?e isp&ia aimea, ša, ae deio ** oboj^stpaa-
vsajena« ppstavi ga reatee nnfc je pehvaiae omeniti tiPefcje PfV'
]|0V6	m predavali« ta/rasje
l*3 Na	o&eaega »h*1* je bfa
i« ajdi pfe^vaa* dr, V, Kakovea e
v$r*šaajn v	bo
v bodeče«! jfcaelovaem letu ve<*] v §Uv? negi dfesedaE^ edfeor. ItokajPSji Ji Mgi ietee v	lepife uspete?
tonšoi »bdiševanja bratskih are.
*=« R-aški »kančki poj«. V ponedeljek
»večer je na&topii
fioipodarstTo
Francoska banka v tretjič zvišala diskont
na 6 odstotkov
v	prejšnjega
kma Apoie mia da neki abar PJŠ ta
SAfv&a ; Rački Sterjaaefci«. Natopi« ao ^d . ■»______	„
v^fe^vom svojega pevovodBt Hčite^ ^ j »90$^*}OU| TfgOVfika fbOS"
Pariz, 28. njaja. Francoska banka je vče-rgj v tretjič ivižal^ diskont, iq sicer tokrat kar 9» 2 odst., od 4 aa 6 odst- Obrestno merp za lombard »lata pa je nvjšala na 7 odst V 5 dni j« torej Franifosk^ bank« *v»Sala <j»«kont od W aa * odst. Najnovejši ukrep Francije je vzbudi] v mednarodnih finančnih krogih največjo pofornost ia kaie, ds ja Francija pripravljen* t vsa edločnoetjo braniti frank pred BSPSdi mednarodne špekulacije da s« hoče Frsmcija posluževati klasi«aih metad za obrambo valute.
$it«aeija pred ponovnim povišanjem diskont«
Po Izvrženem sobotnem pevišanju diskonta Francoske banke ed 3 na 4 % je bilo »afeeleiiti sicer delno pomirjenje na francoskih borzah, vendar pa je situacija še vedne nemirna in nervozna. Atake mednarodne špekulacije na frgncoski frank nikakor niso popustile, ker vse čaka na to, ali be fraaeeska vlada dobila v parlamentu zahtevana pooblastila za ukrepe v zaščite franka. Dokler francoska vlada ne dobi teh pooblastil, smatra mednarodna špekulacija, da je francoski frank ogrožen, ^načiiae v tem pogledu je, da se večina lOTninsfcih spekulativnih kupčij s frankom n^fiašf le na mesec dni, ker smatra tudi »pekuijieija, da se mera v tem roky vpa"4-odločiti, Dispariteta francoskega franki V terminskih kqp:ijah je nadalje rattfia. Oni, ki iščejo francoske franke za enepie$80Bi rek povračila, prigfiavajo nam-reperti« itopnj«, ki ustrezajo pd^t. pbr^sti, ker	4g b0de žez
dm lakke franke egngjg kupili, BgptRa stepnje s« fejmesegn« tarminske feup&ji p§ g© !>«tv*iw nilje iS !#tr§f4je le H 4© 99 letnih obrati. Vfgjna
ie nanaša
fii	tdnease prodaje fpaHkev preti
sMif^ciin foetam Is doUriam, aate sta
§©« §evim V i«dfli«fl? #jysy z#je |vrsti. »ti t«eaj ftffila se ptaln© dviga in petira fi»t v	jk Okrog JSJ0, doeim je
J N ..iiJ .
notiral v začetku aprHa nekaj iepod 13, ob koscu marca p a je, kakor znano, beležil pajnižje stanje HjO. Promptai tečaji angleškega funta in dolarja so v Parizu ostali nadalje nespremenjeni na zlati pariteti. Francoska banka italne intervenira in daje na svojih blagajnah za svoje bankovce neomejen« količine zlat*, v Parisu računajo, da bo najnovejši j^k« francoske banke zaznamoval zopet znatnejši odtok dlata, pri čemer pa sa ne be amanjšf' odstetak kritjg, ker se g tare, da Fwneo-ska banka oddaja glato M, bankovce. obtek bankovcev.
Po vesteh iz Pariza je Franco$k§ banka pripravljena oddati ie prav znatne količine zlata in računajo # možnostjo, da bo oddala do 20 milijard frankov (t. j, fkofo 60 milijard Din). Skypaj enaža sedanji zlati zaklad Francoske bank« nekaj manj nego 80 milijard frankov, od tega je v zadnjih letih prišlo v Francijo za okrog 30 milijard frankov zlata v zvezi z dotokom ino-zeipskega kapitala, ki je pobegnil iz drugih drejiv in j§ jskal v Franciji nekak azi|. rri Francoski banki so si pa jasnem, da bo prej aH slej ti kapital zapystjl Francijo, zlasti če bo prišlo do končne stabili-?3Pije funta m dolarja, Ta odtok se je že pričel v zvezi p nervoznostjp jn s §peky-lacijo proti francoskemu fr»nky, 0ni, ki so prinesli v teku zadnjih let svoj kapjtal v Francijo, so pričeli dvigati te naložb«, da kapital prenesejo v kako drugo drfavo.
Tudi mednarodna spekujaeija si je na jasnem, da pri ogromnih zlatih rezervah Francoske banke v valytn©^tebničnam po^ gjedy b? nobene nevarnosti za frank; nevarnost za francosko valuto pa lahko na' stane zargdi neurejenih financ. Zdrava va luta zahteva tudi zdravo finančno politi ko. Francija be lahke vzpostavila zaupanje v svoje valuto, če be sanirala sta«je državnih financ in be zopet vzpostavila proračunske ravnotežje, kajti tudj za ba-gato Frafieijo je trajno nevzdržno, da bi lpto za letom krila defieit državnih finane z novimj posojilu
Ba s pestrim koncertnim speredpffl, kj je obsegal IS narodaifc pe^mi if in štajerskega, Kccotana in Rreknsurja, Bele Krajine io Tržaškega, Medjtarurja, Hrv. Zagorja in Kragujevca. Tu<^ tfi bol-ga^ppke koledse e« zageii aaš>i raAki j^r jaaeki | tep^pta, l^ubi^tje 58 Izveifea-nostjo, bi je dala s!)utiti, da ima je v učfl-te|iu	issboi^ega pevskega v^tfl^a
in učitelja. Koncertni spored se je pričel in za kiji Sil s Torareve himno PJS ter žel mM»g€ piKspanjA- Me*l aavsečnjfai je &ila Ui^ ga. Maistrova kot pekrevit«4jiea prisrčne otroefee priredEtve. I^ple uvodne pozdravne besed« j« mladim pevcem spre-govoril predsednik Loudske univerze ini Kukovec. ž^lsfcj nadzornik Aleksander Alt pa je z Ijubeznjivimi besedami sipod-biijai	Ia mlade pevec k sa
v?itTajBetE« deju za propagando naše lepe ptnodne pesmi. Eač^l Bar jančki ee t« s avejimi dese^ajlmi Ma©-certa po E^avskem in Pt*ijekea^ po^ čcibili lep sievee.
a^ Pomezi Bos! aber pe^&t^rlh papH-eev be I, ^alja pb ifi!
Ishovafct bitka. Ma«h«Bk« fcrfriT
ski ktyb ter šahovski kkib aeke^e tJ^M-žepja jugeelevenskih paradnih farjev gK iakasniča^ja feade i«fa|i v m'p4-klubskem pok a ln ena šahovskem toraivju. Prve srečanje be daaee t 51. ob trt-četrt n? 26. v ka*aa®i »Jadran«, in sieer med rjfit ia SK teleznič&F&BL Nadaljnje tefcn^e bodo predvidoma i® 9, jn-Hija
u— Mariborski slaščičarji so i^aU v torek afa 18. svoj redn; letni gtfei aber v
ai«« proti UHimtrijskim pnodalalnicam
Beegrajstia Trgovska zbornica je v zad-fije® času ponovno napravila korake, da m oaaiaefadi k^ikureaca industrijskih pre4ftja&ii§ pgpjj garadi tega, ker se te prodajalnice gg obdavčijo enako, kakor tr-fpv^i. gituacijp	trgovcev detajli§U)v
najbolj papetRije v aadnjem času poplava trgoval, ki 80 la§t delgiiloh družb ali družb i oaejepe savego. Mnoge trgeyske tvpdke so bile v zadnjem čas« celo prisiljene, da se pretvorijo v družbe z omejeno zavezo, »n to zgolj zaradi davkov. Samostojen tr-Sevse, |fi zaveaap pridobnmi, mora pla-4«ti minimatei davA na osnovi S 7. lanr ake davčne novela in se mu davek »ara-čuna na podlagi najemnine za stanovanje rn M trgovski lokal, ne gleda na te, kakšen je W njegov dejanski zaslužek, dočim Daje?Rnina * lokal gi za stanovanje ne Y pe#tev pri tvr^kah, ki imajo obliko družbe ali družbe 7. omejeno za.-ve«». t j. pri tvrdkah, ki plačajo družbeni davek.
Spomenica ki jo je sestavila beograjska Trgovska zbornica, navaja med dru-Si« primer |vrtfke Bata, l(i je v 1. 1^33. povprečno plačala Pa pasameano pednižni* CO 1030 Din oangvpega davka, to je toliko,
Mikor plača navaden branjevec. Taka davčna negaakget onemogoča trgovcem deta^istom, da vzdržijo konkurenco od strani industrijskih prodajainic ali proda-jalnic, ki so last delniških družb, odnosne družb z omejeno zavezo. Ta jnoment nelojalne keqfcyr#gae prihaja najbolj do izraza pri prodajainic ah velikih tveraic, ki spričo davčnih ugodnosti ubijajo samostojnega
lo.ak; dveraoi pri Orlu. Občni abor je oive- I trggvpa, aaj l^iko svoje proizvode ba| za-
ni i is uiuli! ■»•cljllni nr/^I^A/lniU 7/4niloa in I ra^i *---- » »vamI« *-------S— - ____T
ril B? *odU aaakifoi predsednik Zdrulen, slaščičarjev m medašarje? Emaj^jej ki se je usedoma spomnil mučenij&e amrti vel:kaga kralja Uedinitelja. Sledila #e j§-ČFfiia poroeik ta^iika Koear^ m blaga j" nii:a Gerta. Združenje je imelo 50 20 pamečnikov in 27 vajencev. Dohodki fo zniisab 7912 Difj, izdatki pa 7^18 Din. Poudarjalo ae je, da je glede gu&narj?^« iadaia banska uprave v Ljubljani na pritožbo »druženja povoljno rešitev, k'- Ourc ja, da smejo peki izdelovati f>eoi-vo is b^Ja jn črne n»ke, prš čemer sjpejo uporabljati
ra^ taga, v svojih t^revinah oeneje predajajo: z drugimi besedami, trgovci detaj-listi nihajo pri tem stanju ntkake možnosti, da bi poslovaM pod enakimi konkuren-čnin»i poboji kakor industrijske prodajaJ-nice. Pri tem pa še država "mnogo izgubi, ker propadajo mali trgovci, kj plačajo »?atne davčne dajatve. Treba pa je tudi upe*tevati, da se naii trgovci detajlisrti pe večini nacionalni ljudje, dečina vidimo pri velifeib ^duatrij^tih podjetjih mnogo tu-a kapitala in tudi tujih nameščencev. S * dobi gospodarske konjunkture bi morala državna Uprava takemy
izključno kvas kot rahajalno sredstvo iz-	,	...
delava peciva m slaSčic z veemi drugimi	I Pretiti v?o svojo pažnje. v današnjih tež-
fahajalnimi primeami pa apad* v delokpac	I ^ih .časih pa je potrebno, da se to vpra-
slaščičaFjev. Zdruienje je v »aščite~*voj«ga	' SaB1® ",,in* «	.
flflrustra mnr«i~l/i	nnti-^V«.. I7...I..
Članstva papravrlo vse potrebne korake. Proračue za 1989 znaša 6560 D® dohodko* in raTOotoiiko izdatkov. V pemofeiik! fe? praševalni oS>or se bili isvaljeni: Pej kan, Koser, GeM m Tomovi? $t Volitve nove up-a?e ieog ni bilo
a— T©fensko pesujallšče dovršeno. kiSnf zsradba tedenskega postajališča, kj je prs-ka zime samevala v sirovem gradbenem stanju, je sedaj po končanem ometu la dragih zunanidh deHb dobile svojo končno, ekusoo
a— Mariborski gostilničarji protestirajo.
Za danes- pe^eidne je sklicalo Združenje s36*ila:čarskh podjetij v Mariboru pre* teslno aborovanje gostitoi?arjev na U^ionsld verandi p«* nameri u^anovitve ?»vih costilni^ib obrtov.
a^ Stari Haribor M^inja. pritlična h«a sa Aleksandrovi 2^ |>a te di>^ poritšapa Jfa njeno mesto pride naš >mali ce>boiičnik< r 4 nadstropji.
a— Vzpenjata le ni propadla* Glede realizacije 3 nrilijonskesa posajila, ki sa je stavila na raapelage marifeensk' zadru?i »Pohorski »zpenjači* nekf Švicarska družba. so nastale nepremostljivo tehnične težave. Na predvčerajšnji seja uprave Pohorske vznenječa 00 \e obravnavala možno^ najetja f««aji|a pri neki dru^i tvrdki.
a— Polovira fcaafana Te 1n: so delavci, k: gradijo naše pohorsko avtomobilsko cesto. dokofilali aednji km cest»- to je točno polovico prajektirase avtomobilske ceste Reka • Maribereka ko^a Ry5ka koča.
a— Kreinjarjenje. Ker se v poslednjem časti Tnw>Hif, prijave zaTa<* fcrešnjarje-nja z maiHjfskty*o v M ari bom, opozarja mestno ©eglavarstvo, da je vsako kroš-njarjenje z manufakturo v mestu Maribora in obmejnih 't nirep^ve^aBo Zo per kršitelje bo mestno poglavarstvo sa*' a#r«tJ« postopale.
Sanje nujne in z vso resnostjo spravi s sveta.
Beograjska Trgovska aboafiica je zaradi tega sklenila, predlagati merodajnim faktorjema, da sa v bodoče sploh prepove in-dastrijskirg podjetjem in družbam, da ima^ ia trgovake obrate na drobna. Današnji časi zahtevajo izrednih ukrepov. Naš obrtni zakon prepoveduje delniškim družbam in družbam z omejeno zavezo vršiti rokodelske pbrti. Ista prepoved naj velja tudi ea trgovine, zboroiea zahteva da vlada izda na osnovi J finančnega zakona uredba, 1 katera naj sa pravnim osebam prepove vrtanje trgovine na drobno. Spremo-niti pa jg treba tudi naš davčni zakon v svrho izenačenja davčnih bremen, i^olikor bi nadalje obstojale industrijske prodajalnice aH trgovine, ki so last pravnih oseb, tadaj naj se davek tak&t prodajainic in fc*gevm Mgatavlja preko davčnih odborov na enak način, kakor davek trgovcev, ki m zaveeaol pridete in i
Stanje naših bank
Udruženje bank v BeogFadij je imelo gre? teklo nedeljo svoj redni občni abor ped predsedjstvpgi dr, VJad§ Markgyiča. Na teijj občnem »beru j« imel tajnik »druženja g. tlijo Mor daljni referat o stanjy naših bank. V kateraffl je najprdj poudaril potrebo smotrnih ukrepov za omiljenje gospodarske ip kreditne krize. Istočasno z dobro premišljenimi ukrspi u eiivtjanje gospodarstva, j a treba resitj tudri Vprašanje banane kri-Se, Zabloda bi bala verovati v {o, iia je uredba o laščti denarnih zavodov !ek za
ban^fl fcriao, Za Ozdravljene naših bank
trebij dvojnih ukrepov; na eni Strani 90 potrebni eakemski «krepi. |ri paj ustvarijo čvrete temelje za organizacijo lašec® ba neništvs (to so predvsem zakon o bankah. o hftw»ilnieab itd), na drug strani pa h a«W«T* uJ|fQ^e aa	potova-
nja denarnih zavodov. Za en« vrpte ia dfuee
vrsie ukrepov je udrulenj« stavika svoje predloge, vendar doslej brez uspeha- Tako smo v situaciji, ki je zelo neugodna in moran^e gledati, kake se ruša naše pri* vatno bančništvo. Tako pa ne sme iti naprej. Bančno krizo je treba hitre in- edleŽ-no izlečiti.
Razmere v bananišrtvu se 04 prejšnjega |eta piso dos-ti spremenijo. Ce y.d4»o. da nadalje odtekajo vloge, da se tari krediti le počasi izterjujejg, {^daj je jasna slika naših denarnih agvbdo? giede Bjjhove sposobnosti za kreditiranj^. Pa tudi pri onih zavodih, ki injajo dovolj	na raz-
polago, se vfž.i kreditiranje ? omejenem obsegu, ker pi doorib in sigurnih poslov. Viiine daflšh novih kredijtov ni v ni-kakršnarn r#«perju z znatnimi razpoložljivimi sredstvi, ||i jih imajo nekateri zavodi. Ta sredsfvg moFajo zavodi držati neizkoriščena d«k«na kot reaervo za izplačilo nemirnim vlagateljem, pa tydi presežek ni izkoriščen, k§F manjka priptemih plasma-nov. Sam« pri jfarodpi bagki so imeli lani ob kencu leta denarni zavodi za 832 milijonov Din likvjdnih sred^e*, jn sicer za 532 milijonov Efejn na ei-rovnih računih in za 300 milijonov Pdu v blagainiSkih zapisih. Poleg tega pa imajo deq©rftj zavodi še znatna gotovinska sredstva v blagajnah, ki so večja nego sg bila v normalni časih.
Do konoa lanskega {eta je zahtevalo 195 denarnih zavodov zajčito, od teh zavodov odlaganje plačil To je prav znatoo Število (bree' kreditnih zadrug), 6« upoštevamo. da je v naši državi 620 bank. Hra-njlne vloge pri privatpih bankah in pri hra-pilnicah so v teka lanskega leta nazadovalo aa žOt milijonov, in Siaef od 8404 na 8195 milijonov. Na drugi strani pa se se hranilne vlogf pri državnih zavodih (drp. biP-banka in Poštna hranilnica) v *eku leta povedale zg 315 milijonov, If tega je razvid^. 4a nadalje odstekajo vloge fz privatnih zgvodov ter se stekajo v državne *a-vode, ki delajo hude kankarf«eo privatnim zavodom.	___
■ ^^^—mmm
Gospodarske vesti
= Taksa na spr#Qierabe v listinah o posojilih. Jfa osnov; § 63 finančnega zakona je ministrski svet na predlog finančnega ministra jzdal uredbo e taksi aa podaljšanj« rokov v listinah s posojilih. Ta uredba pravi: Na vse listine e posojilih, na katerih je taksa zaradi pravnega posla £e plačana, ie-vzemši meniee, ai treba ponovno plalati takse, če se na listini sami ali s posebnim pismom napravijo spremembe glede roka in kraja plačevanja ter obrestne mere. Za take spremembe se plača §am*» taksa 2 Din. Ta uredba je objavljena že v »Službenih Novi-nah< od 27. maja in je tega dne stepi la v veljave.
= Keaferemca laradi saaarije hotelirstva.
V trgovinskem HUn!s'F®*vu se ie t§ dni vršila konferenca predstavpikov trgovinskega ministrstva, finančnega ministrstva, Narodne banke. Drž. hipotekam? banke, Saveza bank, Drž. saveza gestinskih združenj teF Jugoslovenskega bptelirskega saveza. Na tej kenferenri se ja razpravljalo d p§tr?bi sanacije hotelirstva. Predstavniki hotelirstva so na konferenci predložili projekt, ki naj bi služjl kot psnova za sanacijg. V krat kem bo sklicana interna konferenca pristojnih ministrstev, ki bo razpravljala o sana-eijskem načrtu in bo sklepala o korakih, ki naj se napravijo.
= Vprašanje pogajanj z /talijo in nemškega kliringa. Minister za trgovino in industrijo dr. MIlan Vrbanič je imel ob času svojega bivanja v Splitu konferenco v Trgovsko - industrijski zbornici in ie 0 priliki razprave o najaktualnejših vprašanjih izja-
višine. Poza® obrezani nasadi pa 90 v raz-v©Ju Mfe a«gtali. slasti ker tudi balhači ovirajo rast. paradi hladnega in mokrega ▼ramena je povsod rastlina v rarvoju povprečno zaostala, in sicer ga 14 dni da tri tedne. Od bolezni je peronospora nastopila saenkrat i« v majhnem delu hallsrteu-skega okoliia.
= Nova dalniške družb«. Trgovinski mi-plster js odobrjl ustanovitev delniške družbe Rudokopi magnezita »Zlatibort v Beogradu f delniško glavnico 1 milijona Din. Nadalje je odobril ustanovitev družbe >Ju-goflora«, d- d- v Beogradu, ki se bo bavila s trgovino In 1 izvozom kmetijskih in kos-metičnih proizvodov in s predelavo teh proizvodov, Delniška glavnica znaša 500.000 Din.
= Najecaejše sakno si preskrbijo naši po-deželani, če imajo volno doma. Poučna bo o tem razstava velne na ljubljanskem vele sejmu od 1. do lj.. junija 1035.
= Opozorlio posestnikom kmetijskih jev. Okrožni urad M zavarovanje de* lavcev opozarja, da so po ?akony © zava-rovanj»j delavcev zavezani zavarovanju proti nezgodam vsi delavci, ki delajo pri kmetijskih strojih, ki jih gonijo veter, voda, para, plin, elektrika oziroma živina. Zavarovanje je prisilno in se razteza na ves čag, ko delavci opravljajo delo pri takih strojih. Lastniki so dolžni prijaviti okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev vse stroje, plačati zakonito določene in predpisane prispevke in prijaviti vsako nezgoda. Kadar izpolnijo vse to, so po zako^ nu storili svojo dolžnost. Ni jim treoa sklepati s ponesrečenci nobenih poravnavali dajati posebnih odškodnin. Ravne tako jo brez pomena tudi vsako sodno uveljavljanje pravic ad strani ponesrečencev, ker mora sodišče take zahteve zavrniti, seveda ako lastnik stroja nezgode ni namenoma povzročil. Ponesrečenci prejmejo na podlagi uradno dognane obratne .ezgode in zdravniško ocenjene nesposobnosti za delo tisto nezgodno rento, ki jim po zakonu o zavarovanju delavcev pripada. Potrebno j« samo, da je nezgodg pravočasno prijavv Ijeaa okrožnemu uradu za zavarovanje de-lavcev. Ta pojasnjujomo vsem kmečkim posestnikom, lastnikam kmetijskih strojev in njihovim delavcem, da »i ne boda s tož* bami povzročali nepotrebnih stroškov pri •edišeih in njihovih pravnih zastopnikih ter, da ne bodo sklepali poravnav, ki gredo pogosto celo v zneske, ki so preko gospodarske »možnosti kmetske hiše.
Do 20%
več svetlobe
za manj denarja
TUNGSRAM
nitka v dvojni rijačnici svetlobna množila v dekaluneaib
D
(81.50). 7»> stabilizacijsko 70.50 _ 81. O6'* begluške 65.50 _ 66 (65.90). 8"/® Blair 78 bi., 7*/o Blair 66.50 _ 67.50. Narodna banka — (6000). Priv. aerarna banka 228— 228.5«) (227 — 229).
Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 13.44. Državne železnice 2-5.35, Trboveljska 13.75, Alpi-ne-Montan. 11.95.
23. maja.
Na ljubljanski borzi je deviza Lonaon ponovno narasla, dečim se tečaji ostalih der viz niso mnogo spremenili, V privatnem kli* ringu notirajo avstrijski šilingi zopet nekoliko pižje, in sicer 9.05 — 9.15. V zagrebškem privatnem kliringu so se avstrijski šilingi trgovali po 9.08, angleški funti ' po 238.12, grški boni sa se nudili po 32.50, za španske pezete pa je bilo v Beogradu povpraševanje pe 6.20.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda nagibala k popuščanju in notira 870 do 372.50 (v Beogradu je bil promet po 368.50 — 370). Zaključek je bil eabele-ien samo v begluškib obveznicah po 65. 7*/• investicijsko posojilo je bilo v Beogradu nadalje fvrsto ter se je trgovalo po 81.50.
Deviie,
Ljubljana. (Z všteto premijo 2&5 odstot,) A^sfterdam 3073,86 — 2M7.4a, Berlin J.764S.O« ~ 17«0.96, Bruselj 751.04^756.13, Ounih 1421.01 — 1428.08, London 217.13^-Newyart «64.?3 _ 4400.64, Pari* — 291,00, Prasa 132.87 -r- 183.88, Itott 360.-- 364.07. Avstrijski šiling v privatnem kliringu 9.Qo 9-15.
Curih. Beograd 7.02. Pariz 20.3775. London 15.3050. Newvork 309.6250, Bruselj 52.95, Milan 25.45. Madrid 42.2250. Amsterdam 2094», Bsrlia 124^5, Dunaj 57.90, gtockhalm 78.90, Oslo 76.90. Kobenhavn 68.35. Praga 12.87, Varšava 58.25, Atene 2.90. Bukarešta 3.05.
Efekti.
Ljubljana. VojHa škoda 372 374. 7"/t investicijsko 78=-79, 8°'» B|air 77 — 78, 7°/« Blair 67 68. stabilisacijsko 78 _ 80, 4% agrarne 46 — 47, #»/0 begluške 64—65.
Zagreb, Državne vrednote: Vojna škoda 370 — 372.50, TI* investicijsko 78.50 — 80, 4% agrarne 45 — 47, 7»Vo Blair 67 — 67.50. 8°/. Blair 78.50 bi., 6»/e begluške 64 — 64.50, 7°/o stabilizacijske 78 — 80; delnice: Priv. agrarna banka 226 ^ 33l„ Trboveljska 125 denar.
Beograd. Vojna škoda 369.50 — 370 (368.50 — 370), 7«/« investicijsko 81 — 82
Blagovna tržišča
ŽITO.
+ Ljubljanska borza (28. t. m.) Tendenca aa žito je bila čvrsta. Nudi se (vse freo. nakladalna postaja): pšenica: baška. 78 ke, pe 131 —s 133; banatska. 78 kg težka po
129	131; oves: slavonski po l05 — 107; koruza: baška po 71 — 73. banatska po 70 — 72; moka. baška in banatska >0« [>o 210 — 230: baška po 190 — 210: baška i5« po 170 — 190; otrobi; baskj debeli po S5 — 100.
+ Novosadska blagovna berza (28. t, m.) Tendenca stalna. Pšenica; baška potiska 134 do 137.50; slavonska 134 — 185: sremska 132.50 _ 135; baška 130 — 135; banatska 126 — 135. — Oves: baški in sremski 96 — 100; slavonski 102 1Q4, _ Ječmen: baški in sfemski, 65'06 ka težki 125 -t m. jari, 67 68 kg težki 135 da 140. — Koruza: baška in sremska 70 do 71; banatska 67 ^ 68. — Moka: baška in sremska »Ogc in >0e2c 202.50 — 225- v>< 1^2,50 - 205; :5< 162.5Q - 185; 147.50 do 1<30: : 7 c 120 =- 125: ,8 - 97^0 ^ 100'. -= Fiiol; baški in sremski- 117.50 120. — Otrobi: baški, sremski 85 — 87; banatski 84 _ 86,
+ Somborska blagevna berza (28. t. m.) Tendenca čvrsta. pšeniea: baška. okolica Sombor in banatska 130 _ 132: gornjebaška
130	133: sremska 130 — 132; baška in banatska, potiska 134 — 136; slavonska 132 do 134. — Koruza: baška in sremska 70 do 72; za junij 71 — 73. — Moka: baška Oo" in rOgg: 205 — 225; >2< 185 — 205; »o7 J6§ do 185; -6? 150 — 165; >7i 120 — 125. — Otrobi: 85 — 88,
+ Budimpeštanska terminska borza (28. t. m.) Tendenca nestalna. Pšenica: za junij 15.61 _ 15.62; koruza; za julij 10.S5_10.87.
BOMBAŽ.
-f Liverpool, 27. maja. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za maj 6.69 (6.64), za oktober 6.26 (6.20),
SOKOL
Sokol Moste priredi na Vnebehod celodnevni pe-ši^let Vseh oddelkov v št. J-akob ob Savi. Na izlet vabi tudi starše naraiča-ja in dgee, netelovadeče članstvo in prijatelje društva. Zbirališče na dvorišču šole. Odhod ob sedmih. ZdFavo!
SokolU V nedeljo 2. junija vsi na okrožni zlet na Pragersko! Pripeljite s sebej tur di prijatelje in znaneg!
nja kliringa za nemške turiste, ki potujejo v Jugoslavijo, storjeno že vse potrebno |a je pričakovati ugodne rešitve. Verjetno je, da bo Nemčija osvojila predloge, kj jih je stavila Jugoslavija. Ti predlogi ustrezajo interesom ene in druge države in so tudi v skladu s tnrjstipno konvencijo, ki je bila lani sklenjena med Jugoslavijo ia Nemčijo.
= Hmeljski nasadi v Nemčiji s$ razvi--ajo, kfkor je to razvidno iz pradnega poročila, zelo neenotno- V ggodaj ohreianih nasadih je rastlina	de 140 »
S tako lalikoto
$n Mtrostf* doseSI Uho hO* per&o fe mogoče mmo t
RIVIERA
terpentinovim milom
fef fe Izdelano na podlagi olivnega otja*
Čudežna rešitev v zraku?
Nevarna pustolovščina dveh francoskih letalcev
Prva vožnja čez Ocean
Največji prekomornik na svetu odrine danes iz Francije v Ameriko Devet krovov, aerodinamična oblika, pravljičen komSort
Clvlllzlraiika v haremu
Kako se je Francozinja razočarala v zakonu z Arabcem
V Parizu zbuja splošno pozornost ločitveni proces bivše pomerjevalke oblek Yvette Bironove, ki je zbežala svojemu možu iz arabskega harema in zahtevala od francoskih sodnikov, da jo oprostijo vezi, ki so jo priklenile na
peklenski jarem zakona v O r i e n t u.
Pred dvema letoma je Yvetta Bironova zmagala v lepotni tekmi med pariškimi manekeni. Med sto in sto radovedneži, ki so prisostvovali tistemu razkazovanju, je bil tudi Arabec iz Kaire. Priložnost ga je seznanila z lepo Yvetto, in to poznanstvo je postalo njena in njegova usoda.
Dva tedna sta bila lepa kraljica maneke-nov in Arabec
mož in žena.
Osman — tako se je pisal mladi mož — je slikal nevesti pravljično bogastvo svojega očeta in mlada žena si ni mogla kaj, da ne bi želela obiskati domovine svojega moža. On je rad izpolnil njeno prošnjo. Odpotovala sta v Kairo. Yvettte je morala zapustiti vero svojih očetov in postati muslimanka že v Parizu, nakar sta se odpeljala novoporočenca proti Egiptu.
Toda že prvi dan bivanja v palači Abdu-laha Osmana je prinesel mladi ženi razočaranje. Spoznala je, da je
jetnica muslimanske tradicije.
Možev oče je vztrajal na tem, da se mora žena njegovega sina prilagoditi tradiciji muslimanske vere. Okna njenega stanova-
nja so zamrežili in strogo zastražili, vsilili so ji feredžo za zakrivanje obraza in ji dodelili dve ženski, ki so jo spremljale na vseh potih. Yvetta je spoznala, da je izdana in da bo morala umreti, če se ne bo ta način življenja takoj nehal. Zato je skušala pridobiti svoji spremljevalki z darili. Ena izmed njiju je bila
posebno dostopna darilom
in z njo se je Yvetta dogovorila, da bosta najeli avtomobil, s katerim bosta zbežali. Ker je Yvetta umela šofirati, je imela lahko stališče. Podkupljena spremljevalka je kmalu našla vozilo, ki je čakalo skrito v nekem skednju.
Bilo je 3. marca, ko se je Yvetti po dolgem čakanju ponudila prilika za
beg iz muslimanske ječe.
Druga spremljevalka Arabčeve žene je dobila na sprehodu srčni napad. To priliko je takoj izkoristila Yvetta, ki je ostavila spremljevalko sredi pota. Odhitela je s podkupljeno družabnico v skedenj, sedla k volanu in oddrdrala proti Kairi. Štiri ure pozneje so odkrili beg in poslali za begunkama zasledovalce, toda ko so ti prišli na cilj, sta bili Yvetta in njena pnbočnica že
na krovu angleške ladje,
ki ju je peljala proti Evropi. Zdaj jima ni bil nihče več nevaren. Yvetta se je pripe-peljala srečno v Pariz, najela odvetnika in zahtevala ločitev od svojega moža. In francosko sodišče ji je ugodilo. Izreklo je ločitev zakona, ker Francozinja ne more prenesti trdot haremskeia življenja.
Sinji orel »Nire« je prve čase v Ameriki tako mogočno razmahnil svoje peruti, da si ga je izbrala filmska igralka L i n d a Parker jeva celo za reklamno dekoracijo, ki je zdaj gotovo ne kaže več javno
ANEKDOTA
V Kissingenu je gostoval sloviti bavarski komik Konrad Dreher. Tudi Bismarck, ki se je tam zdravil, je prišel na predstavo. Komiku so burno ploskali pri odprtem odru in tudi Bismarck mu je ploskal, čeprav ni dobro razumel bavarskega dialekta. To se je videlo po njegovem resnem obrazu. Ob koncu so Dreherju prinesli ogromen lovorjev venec. Spet je nastal aplavz, ki se je še povečal, ko je Dreher stopil čez oder proti loži, kjer je sedel stari kancelar, in mu poklonil svoj venec, Bismarck je venec sprejel, a končno se je moral nasmejati iz vsega srca, ko je prebral zlati napis na venčnem traku: »Največjemu nemškemu k—miku!«
VSAK DAM ENA
Jako nevarno pustolovščino sta zadnje dni doživela dva francoska vojaška letalca, ki sta se dvignila v zrak blizu St. Ra-phaela ter sta se namenila na polet proti Cuersu.
Ko sta bila kakšnih 800 m nad zemlio. sta zašla z letalom
Srečno naključje je storilo, da se je pilotov spremljevalec zakotalil proti koncu letala.
Ujel se je za rep.
Medtem se je tudi pilotu posrečilo dobiti oblast nad letalom. Ustavil je motor ter je v drsalnem poletu pristal na ravnem polju. Pristanek je bil srečen. Letalca sta ostala v slavnem nepoškodovana, samo mehanik «e je nekoliko opraskal.
Naročite — čitajte „ŽIVLJENJE iN SVET*
»Gospa, ali imate kakšne stare čevlje zame?«
»Kaj pa hočete s starimi čevlji, saj jih že imate na nogah.«
Nezadovoljni človek
Poletno sonce in hladnejši letni čas
Nova ugrabiteljska metra
Dve sto tisoč dolarjev odkupnine za dediča milijonov
Muzej Pilsudskega
Grad Belvedere, v katerem je poljski narodni junak, general Pilsudsni prebil zadnjo dobo svojega življenja, bodo po sklepu varšavske vlade spremenili v muzej. Grajske prostore in njih hotranjo opremo bodo ohranili tako, kakor so bili za časa njegove smrti. Ohranili bodo vse spominke in trakove, ki jih je maršal prejel ob raznih prilikaJi, kakor tudi trake z vencev, ki so jih položili ob njegovo krsto. V posebni dvorani bodo shranili pokojnikove rokopise in vsa dela o njem.
Lov na volkove z letalom
'Ameriška letalka Canfieldova in nje rnož se lahko ponašata, da kot prva prirejata lov na volkove z letalom. Odletela sta v ta namen v kanadsko deželo Saska-tehevan. Canfieldova sedi ob krmilu in če opazi volkove, se jim približa na največjo bližino^ mož jih pa strelja. Takšen lov zahteva gotovo več spretnosti, nego bi sodili na prvi pogled. Nu, če se bo še več Američanov navdušilo zanj, bo tudi kanadskih volkov kmalu konec.
General G d r 1 n g se nahaja zdaj na poročnem potovanju
Igra s smrtjo
bi lahko rekli podvigom, s katerimi kažejo svojo spretnost nekateri današnji piloti V zraku. Levo zgoraj: pilot Detroyat, spodaj letalka Liesel Bochova. V sredi Detroyatov obrat v zraka, na desni letalka Edita Clerkova s padalom
v silovit vihar,
d je metal letalo sem in tja kakor žogo. Z nekim sunkom je burja potisnila legalo precej proti tlom Tedaj je pilotov sprem-jevalec, ki se ni z jermenom privezal na sedež, zletel z mesta, pilotu pa je siloviti obrat izvil krmilo iz rok.
»JS ormandie« v pristanišču Le Havre
Danes odrine iz francoske Inke De Havre na prvo prekomorsko vožnjo v Ameriko francoski prekomornik »Normandie«, last French Linie, največja potniška ladja na svetu. »Normandie« prekaša najtvečjo svetovno predvojno ladjo »Leviathan« za nad 20.000 ton, drugo največjo ladjo sedanjosti, angleško »Queen Mary« pa za 6000 ton.
Novi prekomorski velikan ima devet krovov, je nekaj nad 36 m širok in meri v dolžino 313.75 m. Ima tri dimnike, ki se dvigajc 44 m nad morsko gladino ter merijo v obsegu 49 m. Gledalcu .se zdi ladja dolga in nizka; to pa je zgolj optična prevara zaradi trovov, ki se kakor stopnice dvigajo drug nad drugim.
Ladjo so gradili v ladjedelnici Penhoet v St. Nazairu in so jc dogotovili 29. oktobra 1932. Pet in dvajset
inženjer j ev in 350 risarjev je pet let delalo načrte za zgraditev pre-
komornika. Naipravili so nad 60 modelov in so se na koncu odločili za aerodinamično obliko, ki nudi na morju najmanj upora.
Prvič v zgodovini francoskega pomorstva se dogaja, da dobi prekomornik električno pogonsko silo. »Normandie« ima 29 kotlov, ki proizvajajo paro za turbine, turbine pa ženejo mogočne generatorje, kateri napajajo štiri elektromotorje po 40 tisoč konjskih sil. Ladja razpolaga torej s pogonsko silo 160.000 k. s. in bo spričo tega lahko vozila s približno
brzino 52 km na uro.
Barve »Normandie« se skladajo z barvami C. G. Transatlantique. Trup ladje je črno pleskan, zgornji deli so beli, dimniki pa rdeči s črnimi marogami. Kabine se odlikujejo zlasti s svojo prostornostjo. V I. razredu je 479 kabin. Vsaka je drugačna. Luksuzne kabine imajo celo balkone z razgledom na morje. Od drugih prostorov je
Nogomet vzgaja divjake
Originalna angleška civilizacijska metoda
Angleški raziskovalec in pisatelj major Owen Rutter pripoveduje iz časa svojega dolgoletnega bivanja
na otoku Borneu
o zanimivih metodah, ki jih uporabljajo Angleži, da bi pripravili zloglasne rodove lovcev na glave do stalnega življenja in manj krvavih običajev. Eden najoriginal-nejših pripomočkov v ta namen je pač nogomet.
»Stvar je videti neverjetna,« pravi major Rutter, »a se je vendarle izvršila tako. Na
Bolezen kratkih valov
že pred dolgim časom so razni strokovnjaki trdili, da povzročajo radijski valovi bolezenske počutke. Ameriški zdravniki, ki so to stvar preiskovali v poslednjem času, pravijo, da res biva bolezen, ki je posledica kratkih brezžičnih valov. Loteva se posebno oseb, ki so zaposlene pri velikih oddajnih postajah, in njeni znaki so: :nizek krvni pritisk, trdovraten glavobol, naglušnost in celo gluhota, utrujenost. Kratke valove uporabljajo, kakor znano, z uspehom v zdravilne svrhe, a kakor je videti, njih učinki niso izključno dobro-dejni.
robu pragozda smo zgradili nekoliko igrišč in prirejali na njih
nogometne tekme.
Divjaki iz pragozda so nas opazovali sprva presenečeno iz varnih skrivališč, potem pa so si upali čedalje bližje v čedalje večjem številu. Spočetka smo morali imeti še vojaške straže, sčasoma pa je postalo to nepotrebno. Kaj kmalu so
razumeli bistvo igre in so se znali burno navduševati kot »pri-tiskači« za to ali ono stranko.
S pomočjo misijonarjev smo jih potem •pripravili do" tega, da so se naselili v bližini belih bivališč. Tu pa tam se je sicer zgodilo, da je kakšen bel uradnik ali naseljenec izginil in je bilo treba seči po kazenskih ekspediicjah — ki so bile sicer večinoma brez uspeha — a na zadnje je le nogomet
zmagal nad divjaškimi nagoni To seveda ne pomeni, da bi divji rodovi v nedostopni notranjosti otoka še vedno ne častili barbarskih običajev svojih prednikov.«
Pruski min. predsednik
Sonce je naš prijatelj in važen činitelj našega zdravja. Kamor sonce ne pride, tja pride zdravnik. Sonce je vir svetloba in toplote, torej
vir življenja.
In čeprav nam prekomerno sončno obsevanje ni ugodno, moramo le priznati, da hodimo celo poleti soncu naproti, na deželo, kjer sonce drugače sije nego v mestu, kjer ga požirata dim in megla in nas muči le
zatohla utrujajoča vročina.
V naravi je sončna doba poletna doba najpotrebnejša iii najvplivnejša doba, saj dozorevajo v tem času v soncu naša živila.
Toda ljudje imamo v svoji notranjosti morda le
hladnejši letni čas rajši,
čeprav se pritožujemo kot večni nezado-voljneži tudi nad zimskim mrazom kakor nad poletno vročino.
Gotovo je namreč, da se
mraza lažje ubranimo
nego vročine, posebno če je vročina tako huda, da nas napravi lene in nesposobne za delo. »Imamo neprimerno več pripomočkov, da se ogrejemo, nego da se ohladimo,« je dejal nekoč sloviti higienik Max von Pettenkoffer, in to je res. Pozrimi se lahko toplo oblečemo, lahko zakurimo, lahko več jemo, Ln sicer mašeobne jedi, ki dajejo toploto. Poleti pa dostikrat ne zaleže, če si
oblečemo lažjo, svetlo obleko
in iščemo zračne in vodne kopeli ter pijemo hladne pijače. Tudi če iemo le malo in lahke jedi, se nam nobeno delo ne ljubi ter polegamo najrajši v senci.
Sonca se poleti branimo. A ko pride jesen, se vendar pritožujemo, da nas zapušča za dolgo časa. Tako je človek vedno nedosleden in nehvaležen.
Pariške šivilje stavkajo
Pariške šivilje so zadnji teden vprizorile mezdno stavko. Prosti čas, ki so ga pridobile s tem, so prebile v rajskih vrtovih pariških Tuilerij
Iz Tacome v državi Washington poročajo, da so neznani roparji ugrabili Oletnega Georgea Weyerlauserja,
dediča velikega imetja, ki ga cenijo na 15 milijonov dolarjev. Deček se je vračal iz šole in pri tem so se ga raabcgniki na še nepojasnjen način polastili.
Njegovim roditeljem so poslali izsilje-valno pismo, v katerem so zahtevali
200.000 dolarjev odkupnine. Družina je bila pripravljena tej zahtevi ugoditi, toda tu se je vmešala baje policija in ji vsaka pogajanja z ugabitelji prepovedala, češ da bo te
kmalu imela v pesti. Toda družina se hudo boji, da bi zločinci dečku ne storili med tem kaj hudega.
Družina Weyerhauserjev je nemškega rodu. L. 1881. se je priselil Friedrich We-yerhauser, stari oče ugrabljenca, v Ameriko, kjer se je bavil
z lesno trgovino in nakupovanjem gozdov. Svojim štirim sinovom je astavil ogromno imetje, mod drugim 20 največjih žag na svetu.
,Nira" v zatoni
na ladji posebne omembe vredna jedilnica v ovalni obliki. Tapecirana je z belim usnjem, opremljena pa s pristnim
japonskim lakiranim p ohiš tvom.
Spalne kabine so iz lesa sikomore ter imajo oranžno barvo.
Služba na ladji je vzorno urejena. Potnikom je na razpolago telefon s 1100 številkami. V jedilnici je prostora za tisoč gostov. Okolu glavne jedilnice se vrsti osem manjših dvoran Te prostore razsvetljuje 38 kristalnih lestencev.
Siprejemnica na ladji je lz alžirskega oniksa, salon za kadilce ima stene iz vloženega lesa. Kopalni bazen na ladji meri v dolžino 25 m ter je obložen s ploščicami iz emajla. Na ladji imajo tudi
zimski vrt,
ki bo s svojimi vodometi pravcata pravljična privlačnost za goste.
Poleg vsega tega je na ladji še gledališka dvorana za 350 oseb z najmodernejšim odrom. V tej dvorani bo na prvi vožnji igral šaša Guitry s svojim ansamblom.
Na morskem velikanu je prostora za 2170 potnikov prvega drugega in tretjega razreda. Kapitanu je dodeljenih devet navigacijskih častnikov, 17 tehničnih vešča-kov in 19 inženjerjev. Posadka na ladji šteje 1300 oseb, med njimi več zdravnikov in bolničark. Samo kuharjev bo na ladj"i 187, natakarjev seveda še mnogo več.
»Normandie« se torej po pravici ponaša kot najpopolnejši izdelek francoske morjeplovbe. Njena prva vožnja bo imela temu primerno
- slavnostno obeležje.
Z ladjo se popelje v Ameriko soproga francoskega državnega predsednika Lebruna, ki bo v spremstvu francoskega trgovinskega ministra obiskala ameriškega prezi-denta Roosevelta. kateremu bo izročila posebne darove Francije. Poleg tega pa popelje »Normandie« danes v Ameriko tudi •najpridnejšega francoskega šolarja, ki so ga izbrali izmed 30.000 tekmovalcev. Na drugi vožnji bodo deležni enake vozne ugodnosti nadaljnji
štirje francoski dečki,
ki bodo na ta način že v rani mladosti videli, kakšna je zemlja, ki jo je odkril Krištof Kolumb
KARIKATURA
Predsednik ameriških Zedinjenih držav Roosevelt je prišel v jako neljub položaj zaradi razsodb ameriškega vrhovnega sodišča proti sanacijskim ukrepom »Nire« '
ie o ljubljanskem kongresu nacionalnih akademikov
V informacijo naše javnosti, ki ee Zanima za življenje in mišljenje
jugoslovenske nacionalne akademske omladine, prinašamo naslednji pregledni članek. Napisal nam ga je g. Andrej U f Š i 6, ki je predsedoval kongresu jugoslovenskih nacionalnih akademikov lh bil eden njegovih glavnih organizatorjev.
O1 kongresu jugoslovenske nacionalne akademske omladine in o ustanovitvi njene vsedržavne organizacije je jugoslovensko časopisje mnogo pisalo. V člankih in poročilih je bilo mnogo pričakovanja, mnogo pohvale, mnogo razočaranja, upravičene kritike, a tudi neverjetne površnosti in cinizma. Ne v odgovor onim, ki s prozornimi zlemi željami spremljajo naše napore, še manj v odgovor piscem anonimnih letakov, nego v pojasnilo prijateljem, ki nam žele dobro in uspehov, veljajo te vrste.
Pravilno vrednotiti uspeh aH obsojati neuspeh kongresa je sposoben le točen poznavalec naše omladinske zgodovine in današnjih prilik v njenih vrstah. Kdor je tu doma, ve, da je zahtevala izvedba zamisli mnogo poguma, vztrajnosti in optimizma. Zarezati je bilo treba v trdo ledino, ki jo je steptala šestnajstletna tradicija neenotnega življenja in delovanja jugoslovenske visokošolske mladine. Preko raznih neuspelih, samo predsodke ustvar-jajočih poskusov je živela naša omladina od ostvaritve naše nacionalne države des-erganizirana, nesposobna uveljaviti svojo duhovno enotnost v življenjti, v delu. Spričo tega smo morali molčati ob ugotovitvah tujega studentstva, da nas »sploh ni«, da predstavljamo »mračen horoskop*. Centralna organizacija demokratskih jugoslovenskih visokošolcev iz leta 1920, l'o-bratimstvo iz leta 1927 in Jugoslovenski akademski klub nam niso mogli biti niti vzgled niti vzpodbuda. Iz spoznanja, da tako ne more in ne smq več dalje, se je rodila naša odločna volja, dosfečl, ce treba, sprva manjši, zato pa tem trdnejši uspeh, ki naj tvori soliden temelj sistematično zgrajeni stavbi, vse trenutno nerešljivo pd prepustiti času in načelnemu delu V dozo-ritev in ozdravljenje. Brež sentimentalnosti si je bilo treba pogledati i z oči V oči in prodreti v jedro naših omladinsklh prilik, da bi ne bilo naše delo že v viru neresnično.
Polnih pet mesecev šo se vršile priprave za kongres. V smislu oplenske resolucije so bili osnovani v univerzitetnih središčih akcijski odbori iz opolnomocenih zastoprti-kov jugoslovenskih nacionalnih akademskih društev, ki so prihajala v poštev kot člani bodočega saveza. Povsod smo srečali krajevno dobro organizirano mladino, ki je z zadoščenjem in iskrenostjo sprejela odgovorno iniciativo. Daleč smo od namere komu kaj očitati, opozoriti pa je treba na dejstvo, da je edino omladina naše prestolnice šele štiri dni pred samim kongresom dosegla domaoo enotnost. V teh lokalnih razmerah je razlog, da beograjski tovariši niso mogli Imeti, ker so bili ves čas priprav brez primernega in enotnega zastopstva, polne ingerence nanje in da nam ni bilo mogoče 2 njihovim resnim sodelovanjem doseči fe2ultatov, ki naj bi jih kongres spontano potrdil. Na ta način so nastale zgolj tehnično ofganizatorhe diference, nikakor pa idejno programske; zato je popolnoma upravičena naša ftada, da bodo vrste vse jugoslovenske omladine v najkrajšem času povezane v enotni organizaciji.
Poleg manifestativnega dela, kjer je prišla do polnega izraza idejna enotnost nacionalne mladine, je bila najpomembnejša naloga kongresa ustanovitev »Saveza jugoslovenskih nacionalnih visokošolskih društev«. Tej dolžnosti je bila posvečena naša prvenstvena pažnja in cim večjemu uspehu žrtvovan pretežni del ostalega program a. Ta prizadevanja so povezala sedemnajst jugoslovenskih nacionalnih akademskih kulturnih in strokovnih društev iz Skoplja, Subotice, Zagreba in Ljubljane v »■Savez«, ki si je nadel sledeče naloge:
1.	da zbira vse jugoslovenske nacionalne visokošolce. ki naj z vzajemnim spoznavanjem in organiziranim delom med omladkio in v narodu krepijo svojo duhovno skupnost, širijo in utrjujejo jugoslovensko nacionalno misel ter sodelujejo pri ustvarjanju duhovne in materialne kulture jugoslo-venskega naroda;
2.	da stoji budno na braniku pravic jugo-slovenskega naroda in se bori proti vsem krivicam, storjenim naši nacionalni celini;
3.	da posveča, težeč za soclalno-ekohOtn-skim preporodom jugoslovenskega naroda prvenstveno pažnjo socialni vzgoji jugoslovenske nacionalne akademske omladine, ki naj najde izraza v predpostavljanju interesov nacionalne skupnosti interesom poe-dinca ali poedinega sloja, odnosno V pravičnem sožitju vseh činiteljev socialnoekonomskega življenja;
4.	da posveča polno pažnjo Socialnim potrebam vseh jugoslovenskih visokošolcev in si prizadeva zboljšati njihov materialni položaj;
5.	da dela na ustvarjanju tesnih stikov z vsemi slovanskimi visokošolci in na ustanovitvi vseslovenskega visokošolskega saveza.
Te programske osnove je odobrila vsa v Ljubljani zbrana mladina, kakor tudi sredstva za njihovo uresničevanje.
Prehajam na tehnično stran »Saveza«, ki je povzročila »neuspeh« ustanovne skupščine. Po sprejetih pravilih so elani »Saveza« društva in to neposredno. Dele se V redne in izredne člane. Redni član postane lahko vsak kvalificirani klub v državi s sedežem na eni izmed univerz, fakultet ali visokih šol, izredhi član pa vsak kvalificirani jugoslovenski akademski klub v inozemstvu ali doma izven uriiverzitetskih mest in akademske sekcije nacionalnih društev. Na čelu »Saveza« stoji eksekutiva s predsednikom, katere sedež je za enkrat v Zagrebu. O njenih in predsednikovih pravicah je težko gooVfiti, ker naložene so jima izključno dolžnosti, izpolnjevati zaključke letnih skupščin Iti ožjega upravnega odbotfa. V ta odbor pošlje Vsako trni-verzitetho ali fakultetno mesto pb dva delegata, od katerih je eden podpredsednik, drugi pa odbornik. Poleg teh lh drugih običajnih organih je UStanovIJtn tUdI Šifli odbor moralnega, posvetovalnega žhačaji ki ga tvorijo člani ožjega upravnega odbora in po en zastopnik vsakega člana *Sa veza«. Na glavne skupščine prihajajo samo delegati. kateHh imajo po 10 BeOgrSd. Zagreb in Ljubljana, po 15 pa SkoPlie In Subotica. 'A priori dob? po čtiegš delegata vsako vilanjefio društvo, dštinek M fSžde-
li med društva sorazmerno Številu njihovih članov. Zato mora Vsako včlanjeno druSto poslati eksekutivi Vsako leto SC' znam svojih članov. Več člahoV »S&Veza« iz fehegi mesta veže lokalna eksekutiva, ki ji hačelujeta kot predsednik in tajnik za-itopnika dotičnega mesta (podpredsednik in, odbornik) v ožjem upravnem odborn »Saveza«.
Tej podrobili fci točni koncepciji Štirih akcijskih odborov je dodala svojo neizdelano koncepcijo beograjska mladina. Diference so bile minimalnega značaja, teže-če za tem, da se odstrani tudi samo navidezna prednost enega središča nad dril-gim. Proti odgOVornemu predsedniku i zelo okrnjenimi kompeteficarni so predlagali manj odgovorni sekretariat i dalekoSežni-ml možnostmi, i. tudi š sedežem v Zagfe-
bui Na čelo naj bi se pOmakhfl direktor!J,
ki je identičen zgoraj omenjenemu ožjemu upravnemu odboru. To so bile vse one 'načelne« diference, ki Jim je treba samo malo časa, da še odstranijo.
V Ljubljani Izbrani delavci danes Se bkfnjehega »Saveza« imajo lahko m hvaležno nalogo, lažjo in hvaležnejšo kakor so jo imeli akcijski odbori. Oni imajo že temelj, ki ga prej ni bilo, imajo razgibano akademsko omladino. Cas do prve redne skupščine, ki bo še pred božičem. Je treba Uporabiti ea utrditev doseženih rezultatov, notranjo organizacijo, za zbiranje vseh mladih sil, ki So morda ostala še ob strani, žlasti pa 2a odstranitev vseh zaprek, kajti Ljubljane ne pojmujemo kot razhod nego kot vez, ne kot konec nego kot začetek. Poleg organe* »Saveza« pa nosi del odgovornosti vsak jugoslovenski omladinec. ce hočemo, da bo »Savez« na dostojni višini, pačimo na nivo društev, ki so njegove sestavne edinice, pazimo na lokalne priliko, ki ne smejo nikdar preko njim nadrejenih interesov celokupne jugoslovenske omladine.
Ob zaključku opozarjam Vso žaitrteresi-raho javnost, da bo o prvem kongresu jugoslovenske nacionalne akademske omladine izdana posebna publikacija, ki bo prikazala ta dogodek z vseh razvojnih, ideoloških iti organizacijskih vidikov.
S P O
Po obeh beograjskih igrah
NaSa ligaska enajstorica je igrala te dni v feeOgradu svoji tekmi proti Jugoslaviji ih Bsku. iz prve tekme je izbila neodločen reauJtat 1:1, v drugi je podlegla t 0:4. Stvar je Šla Še nekam po določenem sporedu. Verjetnost sicer ni bila Velika* da bodo naši prinesli kako točko iS Beograda, vendar v Kolikor je bilo s tako možnostjo računati, je bilo vnaprej jasno, da se je itidrald osredotočiti vflte prfct&devatije ni srečanje Ž Jugoslaviji
Upoštevati je treba to: od 19. do 30. maja ima moštvo abstftvirAti štiri, težke tekme, s Slavijo in s Hajdukom doma, vmes dve borbi V Beogradu s preko 1000 kilometrov potovanja. Ker ligaške točke ne dozorevajo tia hriiSkah, je treba Uprlzo-riti lov za njimi po gotovem načrtu, da S6 reši, kar se z Večjo Verjetnostjo da pridobiti. Domači tekmi sta v prvi vrsti določeni, da prineseta točke j v Beogradu je bilo manj prilike aa to, ln Če je vendar ena važna točka rešena, je samo dokaz za to. da taktika uspeva. Po tej taktiki je bilo 9eveda treba sestavljati postavo in UrttVni* vati način igre.
Od športne kritike se seveda ne more zahtevati, da bi bila poučena o vseh teh potankostih in da bi jih pri oceni tekem upoštevala. Vendar bi se lahko od nje aa» htevala vsaj neka splošna soglasnost t ocenjevanju. Kdor pa je imel priliko Citati poročila v rasnih beograjskih in zagrebških listih o tekmi Jugoslavija : Primorje, se je moral nazadnje aaduden Vprašati, ali mar ne čita poročila o povsem različnih tekmah? Eni so v poročilih ugotovili dobro igro, drugi so videli drugorazreden no* gomet! Ni Čuda, Če so tudi poročila V M-šem časopisju toliko divergentna, saj je naša poročevalska služba navezana ha Vif* iz Beograda.
Z Jugoslavijo
Treba je predvsem poudariti, da Imajo V rokah prestolnične športne rubrike ljudje iž rudečega tabora. Ti poročevalci bi morali biti v tej SVoji fiinkeijl predvsem poročevalci. lh potem Šele, kolikor je potrebno, fcfoibaši, V raacčaranjU nad Hfrb »SV&. jih« so žlili ježo ne Samo na »SVoje«, temveč so ouitt ira et studio pisan d sami tekmi in o drugem partnerju.
V resnici pa Sb criiO-bell zaigrali prav dobro, fn to V vseh delih mofltva, dasi so imeli v nApa<au dve rezervi in tudi v srednji Vtisu novega moža. Moštvo je pO dol* čenem načrtu v tej bitki daio vse i« Sebe ln je dober del igfe prevladovalo tia ter*' nu Poročila sicer navajajo, da je jugenfla« Vijšs povzela pO gostih visoko igro, kat pal ne drži. Jugoslavija ae ni mogla s svojo tgro razviti, pa je poskusila z visoko, dočim so črno-beli osvajali teren z metodično zgrajenimi pfižeittniifti kombinacijami, tako da sta se zdeh vlogi zamenjani. Nepričakovan odpor črno-belih po eni strani, po drugi pa njihova zelo dobra igra v po-ljU je rudeče moštvo povsem zmešala, prišli so iz koncepta in so zaigrali pod običajno fotmo. Rudeči so sicer bili premočni dobre četrt ure v sameih uvodu tekme, dokler se novi igralci črno-belih nišo užiVeli v tempo težke tekme. Ni pa njihova premoč koncem tekme trajala ištd razdobje, temveč šo Črno-beli šele v poSledfi jih mihU-tah, ko ni bilo več izgledov ža tel UŠpfeh, ojačili obrambo in prepustili fiavidezno premoč nasprotniku. Posledica vsega tega je bil rezultat lil. ki se Mi mnogim, slasti v Beogradu, toliko nepričakovan, da So ga morah na kak način razložiti.
2 Bškottt
je bila Stvaf v naprej izgubljena. Računati je bilo treba s tem, da je sredi tedna na vrsti Hajduk v Ljubljani (mimogrede omenjeno: prihodnjo nedeljo Sta i Hajduk i Primorje prosta, a ptošnji Primorja, da bi Se tekma določila ža nedeljo, saVeS ni hotel ugoditi!). Zato je bilo potrebno štediti igralce (Pepček hi igral) in sestaviti postavo taktično —- Hassei na desneih kri* hi za eventualno ojačahje obrambe, v kateri je nastopa po ddlgem presledku Jug. Seveda ni moštvo dalo iffre, ki so jo nekateri pričakovali po odličnem nastopu proti Jugoslaviji. Igralo se je z okrnjenim in Slabim napadom bolj defenzivno, moči so bile delortia izčrpane od četrtkove tekme, deloma so se morale štediti za Ljubljano. Igrala pa je Obramba zopet prvovrstno, tudi srednja vrsta je zadovoljila, v obt-amtt sle je v t&eh tekmah izkakai Logar, ki je vsaj začasna dekoafeno žase-ded ftiestd v vfatih minie Starca. £sk je prišel tekom prvega polčdsa V VodStVO S 8:0, Vladala Je velika Vtočlha, tti takd se tUdI plaVhh fil ljubilo hape&jati odtod je bfla igra r« mlačna hi je »jen nivo v I»eitfilei tirpel.
Ne bodi pohabljeno niti tO: t feskcrttt ŠO naši ig+aH V	pd fiajveČjl Vroči-
ni. Ali je bilo to potrebno? Savez je določil, da začnejo ligaške tekme v maju šele ob petih. Nikjer hi bilo rččefto, da Velja ižjeina ža Bek : Primorje. Pb čigavem oktisU ih na čigavo odgOVOtnost se je določila važna pi^enstveaa tekiha fec^ pted-tekma prijateljskemu srečalijd JUgOslaVi-
ja : Racing'
. .......,...........
Točno nlačui Jutru« naročnino
Vara} svojcem zavarovalnino
R T
Pred velevažno tekmo
Velikim žttvam moštva in klubskega vodstva črno-belih se imamo zahvaliti« da se igrajo važne tekme aa državno prvenstvo tudi na ljubljanskih tleh. Ne more se reči isto tudi o ljubljanskem občinstvu. Drugod imajo moštva v svojem občinstvu tMno zasiombo: prijatelji nogometa prihajajo na vsako važno tekmo polnoštevilno, s tem omogočajo ves obrat. Poleg tega pa se kar naj aktivneje udeležujejo tudi do-gdrfkoV ha igrišču — nimamo v mišlih raznih jagredov, teh v Ljubljani ne maramo
_M so V Odlični meri sotvorci rezultatov.
Saj je ifcnano, da je na »tujem« težko zmagovati. v Ljubljani pa smo bolj komodni: če že ne gre sa res prvovrstno stvar, ostanemo rajši doma, ali Čakalno na rezultat v kavami; saj se na igrišču opravi tu<£ bre* nas! To ni prav, tako ne bomo prišli nikamofl
Hajduk • • ^
pa je marka, ki raavnema vse, kar se zanima za nogomet. Tako smo po dolgem zopet pred dogodkom, ki žvabi na igrišče tudi V LiUfbajani rekordno Število gledai-stva, p reci dogodkom, o katerem se govori tedne in tedne prtj tn tedne pozneje. »Maj-stor s mora* he prihaja vsak dan v Ljub-ljano. TUdI vsako leto ne. Ko pa je prišel k nam, bodisi db prijateljskih prilikah, bodisi v zadevi točk, j« še škofo vsakokrat žel poln uspeh.
Letos se V državnem {tfVefiStVtt bije z menjajočo se srečo. Doma je, kakor vsa ta leta, nepremagljiv — drugačna je splitska publika, od ljubljanske! Izven Splita tudi ni pohlevna ovčlca, le ee trti na odločen otfpof, «hA tu® kloniti. K nam prihaja iz Zagreba, kjer mu je na novo oživeli Gradjanski ustrojil kožo a 5:1. NI tragiften ta resuitat. saj beleži Hajduk med SVOjlml letošnjimi Uspehi tudi 9:0 in 10:0 v svoj prid! Je le dokaz, da se da tudi Hajduku pftti do živega!
• • • Pfimofje
je toftno na polovici poti V letošnji prvenstveni kampanji. Začelo jo je proti Hajduku V sp litJU, V drugo polovico gre tudi t bitko proti Hajduku. Tokrat pa na domačih tleh. Pted svojo publiko, v razprodani hiši. Okvit bo torej dostojen velikih naporov in velikega športnega praznika. Po lepo uspelem nastopu v Beogfadu, po zadnji uspešni bitki na domačih tleh (s sarajevsko SlaVijo) ta borba ne samo da ni vnaprej ngubijena, tsmveC ima naše moštvo velike šanse, da jo odloči v svojo korist«
črno-beli so mnogokrat zaigrali t vsem elafiom, z Vso požrtvovalnostjo. Res, marsikdaj so žnali tudi razočarati. Toda ko je Slo za »biti ali ne biti«, so še vselej dali odpor, ki je Vabujal občudovanje. Ko se je pokazala potreba po točkah za Ugoden placement V tablici, Sb jih znati prinašati domov tudi z izvenljubljanskih lgtiŠČ. Doma pa Se nfefo Ušttašili tudi najtežjih kalibrov. SedAj je nastal tak trenutek za preobrat v tekmovanju, v Hajduku imajo primernega nasprotnika velikega formata, na Katere«! naj preskusijo svojo odločnost« •vse svoje bortjene vrlih e in sposobnosti.
PO vsefn tem ostane Sicer četrtkovo srečanje zaenkrat velik vprašaj, ker pač V nogometu ni mogoče z natančnostjo ničesar v naprej povedati. Toda treba je tudi obenem odkrito priznati, da ima naše moštvo Svojo veliko šanso m da je ne bo hitelo spustiti brez koristi.
Primerjava dosedanjih rezultatov obeh moštev pove svoje. Ž Baskom Sta obe izgubili v Beogradu, Hajdilk še ni ifci-al z njim doma, pa bo po vsej priliki žmagal, kot so zmagali naši doma. s coneordio sta ot>a dosegla isti reaultat 1:1. Z Gradjan-skliri Sta V zagtebu oba zgubila, povratne tekme Še nista igrala, sarajevska Slavila je bila i v Splltiu i v Ljubljani slabe sreče, poVrathih tekem tudi 2 njo še ni bilo. Druga Srečanja se ne dajo primerjati, kef ali eno ali dfugo moštvo še ni igralo ž dotie-nini nasprotnikom.
Ta primerjava dOBedafljih uspehov ali neuspehov je dokaj zgovorna. Pravi, da igrata obe moštvi pod istimi pogoji a istim haapfdtasikoth precej podobno, tn če vžame-ftio v poštev še nujno medsebojno prvo tekmo (3:0 za Hajduka), lahko zaključi-iho, da so sedaj naši na vrsti, da pOžanjejO Uspeh.
Na moštvu je InnOgb leieČe, ali bo kaj Uspeha. Mnogo pa tudi na naši publiki. Ta mora priti in pomagati, pa bo vse dobro.
sodil bo g. Mikuhčič po sporažutmi.
Ves spofed je: ob 14* Primorje jun. i Domžale, ob 15.30 Primorje res. : Grafi-* Ha, Ob 17 lift Priftofje i Hajduk.
Pfedprodaja vstopnic, sedežev in običajnih stojišč danes vca dan pri Baragi v ne-botiČniMU.
SK Slovan. Redni članSki sestanek da1 nes ob 20. pri Krušiču. I. moštvo igra V Četrtek na Jesenicah. II. moštvo pa proti SK Mladiki na Kodeljevetn. Kdor se ne bo udeležil sestanka, fič pfide v poštev za tekme v četrtek.
„Jtit*o*a" štafeta
Fropagandha štafeta po Ljubljani za prehodno darilo »JUtr&t, ki se vnli V Četrtek 30. maja 1935. db 18. izpred Narodnega doma, obeta zanimivo SpOrtno borbo. Pri štafetah sodelujejo vsi ljubljanski la-hkoatletski klubi z več moštvi
Tekmovalna proga vodi inprai Narodnega doma po Aleksandrovi, Tyrševi, Dalmatinovi, Kolodvorski, Komenskega, Resljevi cesti, preko 2majskega inaebu po Kopitar-jevi ulici Krekovem trgu, mimo magistrata. po Stritarjevi, Prešernovi ulici ter po Aleksandrovi cesti do Narodnega doma, kjer je cilj.
Prehodno darilo bfrahi ASK Prttnorje, ki bo s Svojimi štafetami moral vložiti vse svoje sile, da V letošnji konkurenci darilo ponovno osvoji.
Tako pa ne gre!
Od redmih obiskovalcev prireditev in simpatižerjev SK Reke 2 Viča smo prejeli na naslov khibbve Upira ve iAsledhJl dopis:
V nedeljo je dtomačin t VSča odligrai na svojem igri sem s SK SAovanom prijateljsko tekmo in po uprav škandalozni igri podlegel s katastrotateim rezultatom 0:6. Gledalci, ki emo MK priča n^dfiečipMn^ra-ne in povsem bojkothe igre Reki ne onaj-storice protestiramo, da se igralci v tako resnem trenutk/u, ko je treba osredotočSti vse šile in izrabiti sleherno priliko, da 6 patmetnitn treningom ddseie klub časten U6peh prvaka K. razred«, bš tako nehta-leSe« nad h iarablja dobrohotnost plaču-jbčega Občinstva. ZapuS&att i#ri§Če, pa igra^fkanje vratarja ln nereeed fiSStop večine igrice v zaradH tffenmthegA ttfepeha gosta nikakor hi vretoo, da ehajstortea zaradi tega izigiubija sitnpattje mnog«®«^ vilnega občinstva lh eventmelttO tilffi 8b-igTaloe, ki so stvar vzeB z resne sMCt&i. Plaču^oČi podporniki kluba žahtevahltt, Aa se moštvo brezpogojno podredi dSscftpKni, ki ediina prinaša uspehe in žanje simpatije prijateljev lepe nogometne Ilire.
Očividci.
Službeno is LNPS Drevi ob 20. po poslovni seji seja upravnega odbora V pod-saveznem tajništvu.
Olimpijski dan v Ljubljani ftt V ljubljanskem okrožju te bo vršil mesto 2. Junija Šele 16. junija, kakor je to hA predlog Ljubljanskega olimpijskega pododbora določil Jugoslovenski oltmpijlki odbot. Vs« organizacije prosimo, da M pO teifl rtVna-jo in priredijo svoje prireditve. Pred olimpijskem dnem je predvidena v soboto Ve6-ja večerna prireditev, v ponedeljek po olimpijskem dnevu pe nočna pUvalna tekma na kopališču Ilirije.
Športna prireditev v Novem mest«. Na Loki se je v nedeljo odigrala prijateljska tekma med novomeškim Elanom (team Kahdije) ki gostom iz Krškega. Pri domačem klubu je nastopila nova kombihadjm. V sestavi so bili večinoma člani »a novo ustanovljenega kluba SK Kandije, ki šo ie naravnost sijajno izkazali. Rezultat 8 : 1.
Celjski nogomet. V četrtek 30. t. m. ob 17. se bo pričela na Glazijl V CfcljU pri-
jateljska tekma med mladinaip«, SK Vftto-rije iz Zagreba in SK Celja. Mladina Viktorije je eno najboljših mladinskih moštev
V	Zagrebu. Ket pa tudi mladini SK Celja tazpblaga i dobfrJ tehniko in rutino, Bt) tekma gotovo zelo zahimiva lh bo nudila
Srvovrsten nogomet. Vstopnina je zelo ini-ana.
Nftgbmtt v Ptujtt. V hedčljb jfe gostoval ptujski SK. Drava z nogometno tektno v Cakovcu proti SK Gradjanskemu. To
rt je Drava odnesla zasluženo zmsgo s
: 3. Drava jfe bil doSedAj edini klub v 11. tkzredu, ki je potažila Gradjahskfega ha njegovem terenu. Sodil je iodnlk g. dir. Brandl iz Čakovca.
SK Korotan : SK Mladika, jutri ob 10. na Mladiki na Itodeljevem. Ker je preteklo nedeljo Mladika tako želo presenetila Svobodo, ko ji je nepričakovano odvzela dve dfagoceni točki, utegne biti njeno jutrišnje srečanje s Korotanom zelo zani-ihiVO.
AŠK Prifnotje (nogotrietfla sekciji).
V	čfetrtek na pranzik igrajo SUbjuniorji bb 10. na našem igrišču s subjuniorji Koro-tana. Postava na sekcijski deski pod tribuno. Danes ob 20. strogo obvezen sestanek za moštvo, ki je nastopilo V Beogradu proti Jugoslaviji ni Zemlji6, JUg, Starec. Zbirališče pred Emono.
SK lliMja (lahknaUetSk* sekcija). Za propagandno Štafeto »Jutra«, ki bo V četrtek 30. maja 19&5., se določajo atleti: Sodnik, Slapar, Bruhet, Stropnik, Lenart, Rihar Ioe, Herman, Stepišnlk, Sočan, Ple-teraky, Osterman, aafošnik, Vovko, Polajnar, Grzanič, Prlx>vŽek, Orel "fine, Pukl-stein, Zormao, KogOvšek, Stare Žlatan, Er-ber Drago, Kvas, Grintal, Tavčar, Hatoič, Starman L-, Bizovičar, Megušar M., tlo-var, Jazžbec, Jerman. Stegu K. imenovani naj bodo ob 17. na kopališču. Opremo je prinesti s seboj. Seja načeMva danes ob 18.16 v ktdtHki sobi kavarne »SJvropa«.
2SK Hermes (motosekcija). Članstvu se spotoča, da je odhod v četrtek 30. t. m. ob 9. izpred Gas. doma V Šiški s tovornim avtom v Gorenjo vas na motodarke. V avtu bodo sedeža. Kdor želi potovati s tem avtom, naj se takoj prijavi v pisarni načelnika, Celovška cesta &1.
ŠK Sloga. Danes ob 18.30 Članski sestanek v klubskem lokalu. V četrtek igramo v Domžalah t Diskom.
SK Reka. DreVi ob 20. obvezen sestanek nogometne Sekcije na igrSču.
SK Grafiki. Drevi ob 7. sestanek vseh igralcev v klubskih prostorih zaradi tekme »va praznik. Danalnjl trening odpade.
SK SVOBOd* LjiAajan*. Drevi db 19. sestanek vseh nogometašev v Delavski zbornici. Posebno I. moštvo in rezerva.
SK Slavili. Danes ob lf. treattg »a igri-S&u SK Reke obvezen za vse <9aae. ofire-mo dvignite v gafdeTObL Ob SO- strogo oto-veeaeh danski sestanek zarath jutrišnjega gostovanja.
JASO. Občna zbor JASO bo ▼ soboto 1. junija ob 18. na univerzi Požiramo vse članstvo, da m občnega zbora zanesljivo udeleži. Danes ob 20. bo širši posvetovalni sestanek v Emonskg kleti. Všem članom, ki se zanimajo za delovanje organizacije, dij bo udeležba dolžnost!
Zgledno ddo za zdravje mladine
Počitniški dom kraljice Mafije na Pohorju odlično skrbi za krepitev Otroškega adravja
Vsako pomlad povzroča razburjenje med mladino, kateri njih bo tako srečen, da bo užival krasote otroškega raja na Počitniškem domu kraljice Marije pri Sv. Martihu na Pohorju. Najlepše, najvarnejše je otrok spravljen v počitnicah v prelepem domu, kjef je poskrbljeno, da se otroci ukrepe telesno in se jim dvigne odporna sila za čas zimskih mesecev, ko žive v slabih fatttie-rah. Poleg zdravstvene okrepitve želi ustanova dati otrokom tudi razvedrila, učvrstiti v njih ljubezen do narave, dobfo tovarištvo in lepe zdravstvene navade. Dom je danes tako izpopolnjen, da nudi vsega tega v izobilju. Šibki otroci brez volje, brež ljubežhi do narave, apatični ln brei teka Sfe v domu raziive, dobijo tek, lica jim vzcvetejo in v štirih tednih pridobijo dO 5 kg na Ježi..
Higienske razmere v domu so odlične. Vode je V izobilju, tako pitne li vodovodne napeljave kakor za prhe, kadne kopeli itt veliki plavalni bazen. Zdrave ifi obilne hrane je na razpolago v petih obrokih rta dan. Vsaka skupina do 20 otrok ima svojega stalnega nadziratelja, odnosho voditelja in vzgojitelja. " V pretekli sezoni sta bila stalno v domu zdravnik in zaščitna sestra.
Preskrbljeno je torej v vseh ozirih za dobrote malih oskrbovancev. V domu je razvrščen dan po preciznem dnevnem redu.
V	sezoni L ki je trajala od 11. junija do 8. septembra, je bild v treh Skupinah na letovanju 179 deklic in 190 dečkov, skupno 369 otrok, in sicer na nastopne stroške: mestna občina mariborska je poslala 90 Otrok, banovina 83, DeCji dom 11, zdravstveni domovi v Mariboru 38, V Va-raždinu 13 In v Brodu na Savi 12, Rdeči križ 10, na lastne stroške jih je bilo 108 io na društvene 9. Od ieh je bilo sirot, polsirot in zelo ubofnih 82, Sirot iz Zavodov 11, delavskih, fudarskih, železničarskih in nižjeuradniških 142, iz uradniških SlojSV 51 in iz samostojnih poklicev 83.
Iz poročil na dbčneih zboru Društva za zdravstveno zaščito Otrok in mladine v Mariboru pod predsedstvom ge. Marije M*i-strdf« je razvidno, kako ogrofnno delo opravlja društveni odbor.
Gospodarstvo doma Vodi gospodarski Odsek pod vodstvom ge. Balonov«, lz gospodarskega poročila, ki ga je podala ga. Lipoldo-va, je posneti, kaj vse je bilo storjeno na tem področju. Poleg vsakoletnih stalnih popravil na travnikih, polju, vrtih, gozdovih so se izvršila še izredna dela. Razširilo se Je gospodarsko poslopje. Iatrebilo se je na novo nekaj skal in se je tako itboijŠAlO travništvo. Gozdarska šola je s šVolifni go* jencl posadila okrog &00 dreVešc. Z vseth tem delom pridobiva posestvo na vrednosti in se bo poveSala njegova donosnost.
V	sgradbah Se je znatno pomnožil počitniški invefttar. Blagajrio, ki jo vodita ga. Pintafjeta Ifi Biček, a za gospodarstvo ga. Lipoldova. Izkasuje 1,107.785 Din prometa v tem letu.
Da more društvo vršiti svojo nalogo, se mora zahvaliti svojim dobrotnikom in pO-speševateijefifi. ilasti banskl upravi V LJubljani in mestni občlhl mariborski ki pod' pirata 2 žriatrtiflH podporami dhiStvo iil pošiljata vsako leto dO 100 otrok na Počitniški dom kralllre Marije na Pohorje. Zelo požrtvovalno priskoči VedfiO iiaŠefflU dfii-štVu fia pom68 Ženško <JrdHtV6. ffadaije 80
med dobrotniki Posojilttfca v Mariboru, Hranilnica dravske banovine V Mariboru, tvornica ta dušik v Rušah, tvornica kemičnih izdelkov v Hrastniku, tvrdke Htitter, Rosner, Thoma in drugi.
Iz poročil funkcionarjev na občne« zboru je razvidno, kako velik obseg je zavzelo delovanje tega dobrodelnega društva. Zlasti požrtvovalno je prizadevanje ge. Balosete, ge. LipoldOv« ln ge. Rapotčeve, na Čijih ramah je vsa skrb ia kolonijo. V novi odbor so bili izvoljeni Člani stft*ega odbora pod
predsedstvom ge. Maistrove.
..,- ...------— -———— - — - -—
Narod, U pozablja brate v sitžno-Sil, tepta avofo čast! »Bran-l-bor« se briga zanje. Pristopajte!
■ - rtf il- '	r- r	i — ■ i i	t - -i - f
Podravski planinarji kljub krizi ustvarjajo dalje
Ruše, maja
Štiri in tridesetič Se je te dni vršil občni žbof Podfavske podružnice SPD. Od ustanovitve dalje ji ttačeluje popularni pionir pohorske turistike g. Davorin Lesjak. Njegovo poročilo nam je orisalo delo odbora, ki se nikakor ne straši krize, marveč si smotrno prizadeva, da izboljša švojfe postojanke, zlasti še, da pridobi elektriko in vodovod. Lani je bila popolnoma prenovljena Čandrova koča, ki ima 8 lepih sob ti letoviš6arje, na novo so opremljene Sobe tudi v Planinki Podfobnejiše poročilo je podal tajrtfk AUbert Koruza, ki Je obfenefti položil natančni obračun Rulke koče. Posebna zahvala velja Tujsko-pro-metni zvezi v Mariboru, ki je dosegla,^da je bilo Pohorje proglašeno za klimatlčno cono. Veliko zanimanje za Pohorje kaže tudi kr. banska uprava.
V nemajhno presenečenje Je lahko blagajniško poročilo, ki ga je podala gdč. Div-na Skerbinjekova. Leto je bilo zaključeno z dobičkom, podružnica je v teku let odpisala v bilanci že nad 70 odstotkov Svoje imovine. Za tako Ugodno stanje je bila izrečena posebria zahvala rttSki Posojilnici, kr. ban&ki upravi, Posojikilii v Mariboru, Tujsko-profnelni zvezi in mariborski mestni občini
Novemu odboru, ki je bil izvoljen soglasno, bo seveda tudi poslej načeloval g. Lesjak, podnačelnik je inž. Joško Ter-žan, tajnik in gospodar Ruške koče g. Albert Koruza, gospodar Hlebovega doma inž. Ludvik Šolar, markacijski odsek vodi Viljem Gugei skrbna blagajničtrka ostane Dlvna Skerbinjekova, reševalni oddelek vodi Jatikd Friček, fotografskega Roman Rozini, gospodarskega Jernej Črnko in Josko Robnik, ptegledovalca računov pa sta Hirtko Pogačnik in Franjo Mohorič. Načelnik se je žahvalil. odstopivšlm Od bomikom še zlasti g. Viktorju Glasei-ju. ki Jč Že nad 30 let deloval v odboru, ob enem Jfe pohvalil delo tajnika ln blagaj-niee. S^5riift.U še Je pokojnega profesorja Janeza tfopflvnifca. ki je prvi takorekoč odkfii Pohorji ifi katerega nedvomna zasluga ti, da šc Idealisti spožnall pobofike lepot« iti da planifiarji žareli graditi svoje postojanke. Pohorje bo poslej zahte vald 56 več dela iti ljubezni, predvsem m.
sloge vseh, ki se MftJ prizadevajo.
B. L. Stevenson:
d
42
SAINT-YVES
Prigode francoskega ujetnika na Angleškem
»Vem tudi, kaj je dvojica pištol in kako je treba z njimi ravnati,« sem odvrnil.
»Ne, ne, ne!« je rekel in visoko vzdignil prst. »Maščeval se bom, kadar in kakor me bo volja. Nisva dovolj bližnja sorod« nika, da bi razumela drug drugega; in razlog, zakaj vas nisem dal prijeti takoj ob vašem prihodu in zakaj nisem postavil v prvo grmovje vojakov, da bi vas pričakali in vam ubranili vstop v Amersham Plače — jaz, ki sem vedel vse, kar je napletel zakotni pisač Romaine — je kratko ta, da se še nisem odločil, kako naj se maščujem.«
Ta mah ga je prekinil glas hišnega zvonca. Ko sva še pre» senečena vstala na mestu in vlekla na uho, je prišel do naju hrup mnogih korakov, ki so se vzpenjali po stopnicah in drsali mimo vrat najine sobe. Mislim, da bi jih bila oba najrajši odprla in pogledala, kaj se godi; a drug zaradi drugega sva se upirala if-kušnjavi in negibno čakala, dokler se ni vrnil Romaine in naju povabil k stricu.
Vodil naju je po tesnem, vijugastem hodniku, ki naju je pri« vedel v bolnikovo sobo. Menda sem pozabil omeniti, da je bila grofova soba zelo prostorna. Zdaj sva jo videla polno hišnih služabnikov in uslužbencev, od zdravnika in duhovnika do go« spoda Dawsona in od teh dveh do Rowleya in do poslednjega sluge v belih golenicah, do poslednje sobarice v nagubanem čepcu
in do najzadnjega konjarja. Podoba je bilo, kakor da bi bila večina tega mnogoglavega zbora v veliki zadregi in močno raz« burjena, zakaj ljudje so prestopali z noge na nogo in se kremžili kakor burkači; in tisti, ki so stali po kotih, so drezali drug drugega s komolci in se neumno režali. Stric, ki se je bil dal visoko podložiti z blazinami, je bil pa tako resnoben videti, da si težko mislim bolj dostojanstven izraz. Kakor hitro sva prišla do njegove postelje, je povzdignil glas, kolikor ga je mogel, in ogovoril navzočne takole:
»Vsi ste priče,« je rekel, »vsi ste priče — razumete? — vsi, da postavljam za svojega dediča tega gospoda, grofa Annea de Saint«Yvesa, svojega nečaka iz mlajše linije. In hkrati vas kličem za priče, da sem iz važnih razlogov, ki jih sam poznam, tegale drugega gospoda, ki ga poznate, vikonta de Saint«Yvesa, zavrgel in razdedinil. Pojasniti vam moram še to, zakaj sem vam na« kopal to nenavadno vznemirjenje. Vedite torej: gospod Alain se je drznil izraziti namen, da izpodbije mojo oporoko, in trditi, da so med vami ljudje, ki bodo rade volje prisegli, karkoli bo terjal od njih! Moral sem torej seči po edinem sredstvu, da mu vzamem to možnost in že naprej zavežem njegovim krivim pričam jezike. Zelo sem vam hvaležen za prijaznost in čast mi je, da vam voščim vsem skupaj lahko noč.«
Ko se je služinčad še zmedena gnetla skozi vrata in zapuščala bolnikovo sobo in se je ta priklanjal, oni klecal, tretji iskal razlage v sosedovih očeh, sem se okrenil in skrivaj pogledal svojega nesrečnega nasprotnika. Ta je bil prenesel strašno po« nižanje, ne da bi se mu bil obraz le količkaj izpremenil. Stal je visoko vzravnan in s prekrižanimi rokami raztreseno gledal v strop. V tem trenutku sem ga moral nehote občudovati. Moje
občudovanje se je še povečalo, ko so zadnji služabniki izginili skozi vrata in sva ostala s svojim starim stricom in tdvetnikom sama. Tedaj je bratranec mahoma stopil k postelji, se dosto« janstveno priklonil in nagovoril moža, ki je bil proglasil njegovo strmoglavi j en je:
»Mylord, izvolili ste ravnati z menoj na način, ki mi moja hvaležnost in vaše stanje prepovedujeta, da bi ga zavračal. Ven« dar si ne morem kaj, da vas ne bi opomnil, koliko časa sem se smel po pravici šteti vašega dediča. V tem položaju sem se imel za upravičenega, da sem si dovoljeval neke izdatke. Ako me zdaj odpravljate z enim šilingom kot plačilom za dvajset let skrbi in vdanosti, tedaj ne ostanem samo berač, ampak po« polnoma uničen človek.«
Stric je bil med tem spet zaprt oči, bodi si, ker je bil utrujen od govorjenja, bodi si, ker ga je bila prevzela nova sovražna misel, in jih ni niti zdaj odprl. »Niti šilinga ne dobiš!« je bil ves njegov odgovor, in pri teh besedah mu je izpreletel obličje rahel smehljaj, ki je že v naslednjem trenutku izginil ter pustil za seboj samo staro, nepredirno krinko let, utrujenosti in zvi« jače. Očividno se je stric veselil tega položaja, kakor se je v zadnjih petindvajsetih letih veselil le malo stvari. Ogenj živ« ljenja je komaj še tlel v tem trhlem telesu, a sovraštvo je močno in živo bivalo v njem kot neumrljiva lastnost.
Vendar je bratranec ponovil naskok.
»Ne morem svobodno govoriti,« je nadaljeval. »Ta, ki me je izpodrinil in ki je očividno bolj premeten kakor tenkočuten, se noče in noče odstraniti iz sobe.« Ošinil me je s takim pogle« dom, da bi se bil od njega še hrast posušil.
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa En 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1«— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—»
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« odgovor, priložite
OJl-t	. —vv--—---------
Dill 3** v znamkah«
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana stev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljali na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana«
Beseda 1 Din, davek 2 Oin, ca šifro ali dajanje aaslova 5 Oin. Najmanjši znesek 17 Oin.
Potnika
za takoj išče pletilna industrija proti fiksni plači, dnevnicam in proviziji. — Potovanja v vsa večja mesta Jugoslavije. Ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra« po<l šifro »Dober na-stop«.	13616-5
Beseda 1 Oin, davek 2 Oin, ta šifro ali dajanje oaslova 5 Oin. Najmanjši znesek 17 Din.
Dijaki 12 Din
Strojepisni pouk
po desetprstnem sistemu za začetnike in izvežbance. — Večerni tečaji, oddelki od 6. do 8. in od % 8. do 9. ure zvečer. Šolnina znižana in stane učna ura samo 2 Din. Pouk se prične dne 3. junija. Vpisovanje dnevno od G. do S. ure zvečer. Christofov učni zavod. Domobranska eesta St. 15.	12530-4
Beseda 1 Din, davek 2 Din, ca šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Popolnoma
brezplačno
dobite začetek prekrasnega romana »V naročju sreče« v vsaki trafiki, ali če še dan«« pišete upravi »Družinskega tednika«, Ljubljana, Tj-rševa cesta 27/1.
12540-8
Službo dobi
Bcaeda 1 Dio, davek 2 Dtn, ca šifro al) dajanje naslov* t Din. Najmanjši tnesek 17 Din.
Gospodje in dame
g trgovsko prakso, kavcije zmožni, za samostojno vodstvo filial parfumerijsko higijenske stroke, se iščejo za Tržič, Kranj, Jesenice, Murska sobota, Novo mesto in Ptuj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Minero d. d.« 12675-1
Polir
za cestogradnjo, dobi zaposlenje. Ponudbe z referencami na Režijski odbor Soš-tanj-Crna, v Zavodnjem pri Šoštanju.	12560-1
Natakarico
solidno, sprejmem takoj. Tvrše-va ceste štev. 34.
12814-1
Fotograf, pomočnico
prvovrstno retušerko takoj sprejmem. Ponudbe z zahtevo plače na Ivanko Podobnik, fotoatelje, Krško.
12550-1
Ren omi rana zagrebška veletrgovina
išče prodajalca, ki ima prostor na Ljubljanskem velesejmu od 1. do lil. junija, za prodajo že dobro upeljanih predmetov za gospodinjstvo in industrijo. Blago dam v komisijo. — Potrebno 2000 Din kavcije. — Nujne ponudbe pod šifro »Visoka provizija .165-35« na Interreklam Zagreb, Masarykova 28.
12571-il
Šoferja-mehanika
treznega in spretnega, z dobrimi spričevali, iščemo za takojšen na«top. Predstaviti se v tovarni Kune, Poljanski nasip. 126014
Plačilni natakar
trezen in pošten, vajen ničnega posla, dobi takoj službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Plačilni«.	12508-1
Mlajšega brivskega pomočnika
dobrf-ga delavca v moški in damski stroki, sprejme takoj v stalno službo salon »Breskvar«, Domžale.
112578-1
Knjigovodjo
in bilancista
prvovrstnega, z daljšo prakso, sprejmemo v stalno službo. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Prvovrsten knjigovodja«.	li3G13-l
Brivskega
pomočnika
dobro izurjenega, za stalno sprejme takoj brivski in česalni salon Kirinič — Ljubljana VTI. 126084
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šitro ali dajanje naslova i Din. Najmanjši znesek 17 Din
Knjigarna »Učitelj, tiskarne«, Ljubljana
sprejme vajenca ali vajenko. Potrebna izobrazba: meščanska šola z završnim izpitom aH srednja šola z malo maturo. Lastnoročno pisani prošnji priložite poleg šolskega izpričevala krstni list, izkaz o imovinskem stanju roditeljev in uradno zdravniško izpričevalo. Prošnje — brez osebnega posredovanja — sprejema »Učiteljska tiskarna, r. z. z o. z. v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6, do 10. junija 1935.
12605-44
Dobra šivilja
za vsa dela, z večletno prakso, gre šivat na dom takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Šivilja z dobro prakso«.
12S97-2
G. Th. Rotman:
Pobegli cvetlični lonec
Urno sva skočili v enega izmed praznih zabojev, ki jih je bito v skladišču na kupe. Mcž, ki sva ga bili videli na vozu, je stopil skozi vrata, njegov hlapec pa za njim. »Glej, glej,« je vzkliknil prvi — očividno je bil sam prevoznik — »cvetlični lonec! še opazil ga nisem; odkod se je neki vzel?«
Vzgojiteljica
otroška vrtnarica, z večletno prakso, z znanjem slovenskega, srbohrv in nemškega jezika, ter kla virja, išče mesto pri boljši družini. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Ljubiteljica dece«.
12367-i

Beseda 1 Din. davek 2 Oin. za šifro ali dajanje naslova 5 Ola. Najmanjši znesek 17 Ola
Obleke po meri
najnovejše kroje, zelo poceni dobite pri Preskerjn, Sv. Petra cesta 14. 31
Staro kolo
ne kupujte, saj dobite za malo denarja že novo pri
S. Rebolj & drug
Gosposvetska cesta štev. 13 103-6
Mizarji, pozor!
Fino novo odejo za čez obe postelji, prodam za velesejem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
12579-6
Voziček
na peresih, bel, športni, dobro ohranjen, ugodno naprodaj. Brandsteter, Miklošičeva cesta štev. 7/1V.
12604-6
Več oleandrov
4 do 8 let stare, 8 dreves evonimus ter 4 drevesa lau-rus naprodaj. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 12612-6
Avto, rhoio
Beseda t Dlo, davek 2 Dlo, za lifro ali dajanje aaslova 1 Din. Najmanjši znesek 17 Oin.
Šestsedež. limuzino
»Adler« za 26.000, »Pljr-mouth Chrysler« petsedež-na limuzina, 4 cil. za Din 18.000 proda Lovše, Ljubljana, Beethovnova ul. 14 1126176-10
W\tl(TFB
Beseda 1 Din, davek 2 Dio. za ilfro ali dajanje aaslova 5 Dio. Najmanjši znesek 17 Din.
Moško in damsko kolo
original »Torpedo« poceni naprodaj v Ljubljani — Dvorakova ulica 3/1, desno 12606-1.1
Kupim
Beseda 1 Din, davek 2 Dio, ca šifro ali dajanje aaslova 5 Din Najmanjši znesek 17 11»
Parni kotel
2—i Atm., majhen — in
moško kolo
kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Parni kotel«.	12556-7
Seseda I Dio, davek 2 lin. ea šifro ali dajanje naslova 5 Dtn. Najmanjši znesek 17 Dia
170.000 Din rabim
nekaj v gotovini, drugo v knjižicah Mestne hranilnice. Vknjižba na prvo mesto proti trikratni vrednosti, obresti in odplačevanje po dogovoru. Ponudbe pod »Sigurnost 170.000« na oglasni oddelek »Jutra«.
iaaee-16
Beseda 1 Din, davek 2 Dio. ta ilfro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek <7 Dlo.
Gostilno in mesarijo
z gospodarskim poslopjem in posestvom, radi odpo-to vanja poceni prodam. — Studenice št. 25 pri Polj-čanah.	12189-20
V Rogaški Slatini
oddam majhno posestvo v najem ali prodam — tudi na obroke in knjižice. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Rogaška 20.000«. 10503-20
Vila v Ljubljani
blizu cerkve sv. Jožefa, 9 sob, veranda, 1200 m2 vrta naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
laseo-ao
Vrednote
Beseda I Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. NajnanjŠI znesek D'"
Srebrne krone staro zlato in srebro
kupuje rafinerija dragih kovin v Ljubljani, Ilirska ulica štev. 36 — vhod z Vidovdanske ceste (pri gostilni Možina).	70
Lokali
Beseda I Dio, davek 2 Din. ta šifro ali dajiinje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dlo.
Pisarniške prostore
v pritličju hiše v Dalmatinovi ulici oddam s 1. avgustom. —. Poizve se v stavbni pisarni na Cesti 29. oktobra št. 2/1. 12584-10
Pisarniške prostore
obstoječe iz 2 sob in predsobe, v H. nadstropju palače »Orafika« oddamo. — Pojasnila v upravi — IV. nadstropje.	12573-19
Tvorniške prostore v Zagrebu
lepe, svetle in suhe, okoli 800 kvadrat, metrov uporabljivega prostora, poleg tramvaja damo v najem v celoti ali deloma. Centralna kurjava in močan tok vpeljana. Oferte pod 405(79 na Publicitas. Zagreb.
12564-19
Trgovski lokal
oddam na Tjrševi cesti. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	12603-19
Pridelki
Beseda I Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dio.
24 hI vina
sortiranega, belega in rdečega, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 135(68-33
Beseda I Din, davek 2 Din. ca šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din
Jelova drva
suha (odpadki od žage) 1 m dolžine, z žico vezana v snope, le vagonske količine oddam po izredno nizki ceni. — Dobavljam lahko tudi stalno jelovo
žaganje
Posebno ugodno za tovarne, li-varne, apnence itd. Vprašanja na naslov: Leo Paulin. Ljubljana, poštni predal 362.	1,1722-15
M
Beseda I Dtn, davek 2 Din ta šifro ali dajanje aaslova J Din. Najmanjši znesek 17 Oin
Entel-ažur-plise
izvrši ekspresno Matek & Mikeš. Ljubljana — poleg hotela Štrukelj.	30-30
Pozor, trgovci!
Prvovrsten mlin v Potisju (Bačka) sprejema v tnletev pšenico pod najugodnejšimi pogoji. Pojasnila daje tvrdka Nikelsbacher & Smr-kolj v Ljubljani. lt2590-30
e
tahpvanje
Seseda 1 Dta, davek 2 Din ta tilro ali dajanje aaslova 5 Din. NaJtnanjSI inesel* 17 Dta.
Stanovanje
parketirane sobe in kuhinje oddam 2 osebama na Cesti 29. oktobra (Rimski) št. 23 12583-21
Stanovanje
štiri- ali petsobno z balkonom, kopalnico itd. oddam na Kongresnem trgu. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	: 2570-31
Sobo in kuhinjo
za 270 Din oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 12301-31
Dvosob. stanovanje
lepo in parkotirano, v centru mesta oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 12557-31
Preprosto
stanovanje
blizu cerkve in pošte oddam upokojencu. — Anton Bezjak, Sv. Andraž v Slovenskih goricah. 12567-31
Dvosob. stanovanie
s kopalnico oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	12615-21
Beseda 1 Din, davek 2 D' , za šifro ali dajanje naslova
1	Din Najmanjši znesek
17 Din.
Sobo
lepo opremljeno, s posebnim vhodom, s hrano in vso oskrbo ali brez oddam
2	boljšima gospodoma ali zakoncema. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
125S7-33
Solnčno sobo
opremljeno ali prazno oddam s 1. julijem v Ple-teršnikovi ulici št. 34/T.
13577-23
Sobo
lepo opremljeno, v vili oddam boljšemu gospodu. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	1G5S6-23
Prazno sobo
lepo in veliko,	s posebnim vhodom, takoj	oddam. — Naslov v vseh	poslovalnicah »Jutra*.	12558-33
Sobo
lepo opremljeno, s separi-ranim vhodom in 2 posteljama oddam na Tyrševi c. št. 37, I. nadstropje desno 12602-23
Opremljeno sobo
solnčno, z 2 posteljama in predsobo v kateri je tekoča voda. oddam na Sv. Petra nasipu št. 43. Kopalnica in klavir. 13607-33
ifJJ.
Beseda SO para, davek 2 □in, ta šifro ali dajanje aaslova S Dio. Najmanjši toesek 12 Din.
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, na periferiji, išče starejši gospod pri družini brez otrok Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vila in vrt« 1-3594-23/a
Sobo z 2 posteljama
iščem pri boljši obitelji. Pismene ponudbe na naslov: Tomičič, pisarna velesejma v Ljubljani.
li2572-28/a
Kabinet
event. tudi s hrano, išče gospa za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Center«.
12600-23/a
Za čas velesejma
(10 dni) iščem sobo z 2 posteljama, z zajtrkom in event. večerjo. Javiti v lekarni na Celovški cesti št. 62, telefon 94»1.
12609-23/a
Razno
Beseda 1 Din. davek 2 Dio. za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dio
AVTOMOBILISTI!
Prepričajte se: do 25% prihranka na bencinu
z BENZOL-ta bleta mi
Varuje popolnoma motor pred sajami. Zastopstvo: U-S-A tablet, Zagreb, Mira-marska 32, tel. 54-81. Sprejmemo zastopnike. 4599
Med mestom in deželo
posreduje Jutrov mali oglasnik
Interesantno brošuro o uspešnem zdravljenju žolčnih kamnov to žolčnih bolezni pošlje brezplačno Gl. zastopstvo za Salvat-čaj lekarna Sv. Ivana, Zagreb, Kaptol 17. 48
VARAŽDINSKE TOPLICE
Radioaktivna žveple-na voda 59° in radioaktivno blato. Zdravi: Revmatična obolenja sklepov in mišičevja, posledice zaradi poškodb in brazgotine po operacijah, nevral-gije, ishias, protin, kronične eksudate, ženske bolezni, vnetje žil, kronične ekceme, skrofulozo, zastrupljenje po kovinah, bolezni jeter, želodčno hiperaciditeto itd. Do 15. junija veljajo cene in popusti zimske sezone. Kopališčni avto vozi vsak dan iz Zagreba in v Zagreb.
Pojasnila daje kopališčno ravnateljstvo.
Objava.
Državna tkalnica za preproge in perzijske oreproge v Sarajevu bo razstavila svoje izdelke na pomladanskem velesejma v Ljubljani od l. do 10. junija t. I. Prodajala bo na dolgoročna odplačila.
4482
Iz življenja na dežel?
Iz Kranja
r— Kino v Narodnem domu predvaja danes in na praznik ob običajnih urah dvojni spored: *Na zapoved g. narednik« in »Beštija«.
Iz Tržiča
č— V okviru protituberkuloznega tedna je priredil OUZD v petek in v nedeljo predavanje »Kaj je jetika in kako se je obvarujemo«. Obakrat je predaval g. dr. Premrou Vladimir v nabito polni dvorani Nadišarjevega kina. Veliko ljudi se je moralo vrniti, ker ni bilo več prostora. OUZD je v tekočem mesecu priredilo že dve slični predavanji, za kar gre zasluga predvsem upravitelju OUZD v Tržiču gospodu Nosanu.
č— Nagradno tekmovanje strelske družine. V nedeljo je priredila strelska družina velikopotezno nagradno tekmovanje, ki je privabilo strelce od blizu in daleč. Tekmovalo se je v več kategorijah za tri bokale in še mnogo drugih daril. Bokal mestne občine si je priboril preglednik fin. kontrole g. Šuster, bokal predilnice in tkalnice g. Stritih, prehodni družinski bokal pa ekipa petih članov iz Kranja, ki si je poleg tega zaslužno priborila skoro vsa ostala darila. V damski skupini sta tekmovali samo dve dami. Prvo mesto je zasedla ga. Grabnarjeva iz Kranja, drugo pa g. Elsnerjeva. Obe sta prejeli lični nagradi. Vodstvo tekme je bilo v rokah neumornega predsednika g. Vidica, komandirja orožniške postaje, ki je po tekmi razdelil nagrade v hotelu »Pošta«.
Iz Zagorja
z— Sokolsko društvo Zagorje priredi v četrtek 30. t. m. (Vnebohod) peš-izlet v Št. Lambert. Zbirališče točno ob pol 12. in sicer za člane v Zagorju v Sokolskem domu, iz Toplic pri bratu Polcu, iz Lok in Kisovca pa v občinski pisarni na Lokah. Izleta se udeleži tudi naraščaj in deca. Vabimo članstvo in prijatelje Sokolstva, da se izleta polnoštevilno udeleže. Uprava.
Iz Trbovelj
t— Zahvala volilcem laškega sreza.
Vsem onim, ki so mi pri skupščinskih volitvah poklonili svoje zaupanje, se tem potom najiskreneje zahvaljujem z zagotovilom, da bom izvrševal svoje poslanske dolžnosti tako. kakor zahtevajo interesi prebivalstva laškega sreza. Pleskovič Rudolf, narodni poslanec.
t— Srečke državne razredne loterije. Lastniki srečk naj jih nemudoma zamenjajo, ker bo žrebanje že prve dni junija.
Iz Novega mesta
n— Zadnja pot Franca Falknerja. V
nedeljo ob 17. je bil pogreb vodje ekspoziture OUZD. Spremilo je pokojnika lepo število Novomeščanov, ki so ga poznali po nesebičnem delu in veliki dobrosrčnosti. Žalni sprevod je vodil g. kanonik Kek. Krsto so nosili člani novomeške gasilske čete. katere dolgoletni član je bil. Ob krsti so stopali nosilci bakel. Spredaj so korakali številni nosilci vencev in cvetja, godba novomeškega Godbenega društva pa je igrala žalne koračnice. Poleg čete uniformiranih gasilcev je bilo častno zastopano tudi novomeško Obrtno društvo, kakor tudi pomočniški odsek s svojim praporom. OUZD v Ljubljani je zastopal g. Andres. Ko so g. Falknerja položili v grob, mu je gasilska četa izkazala zadnjo čast. Pokojniku v spomin je poklonil g. Filip Ogrič 100 Din za reveae.
Iz Ptuja
j— Kino bo predvajal danes in jutri ob 20. film »Zvezda je padla« s svetovnim tenorjem J. Schmidtom. Predigra kulturni film in Foxov tednik.
j— Šolski telovadni nastop. Na vnebohod ob 15. bo skupni telovadni nastop gimnazije, meščanske šole in vseh mestnih in okoliških osnovnih šol na letnem telo-vadišču ptujskega Sokola v Ljudskem vrtu. Starši, posetite lepo prireditev! *
KOČEVJE. Drevi priredi JNAD Jadran v dvorani kina »Trst« Golarjevo veseloigro »Dve nevesti«. Cenj. občinstvo vabimo, da se te edinstvene prireditve v obilnem številu udeleži.
RIBNICA. Napovedana prireditev JNAD Jadrana odpade, ker so nastale nepredvidene težkoče: merodajni činitelji so nam
v zadnjem trenutku stavili pogoje, ki se nam zde neumestni in narn prireditev sploh onemogočajo. Odbor JNAD.
SCPEfiTOAA
DRAMA.
Začetek ob 20.
Sreda. 29.: Zlato tele. B.
Četrtek, 30. ob 15.: V času obiskanja. Izven.
Znižane cene od 24 Din navzdol. Petek, 31.: Beneški trgovec. Četrtek.
OPERA.
Sreda, 29.: Zemruda. Sreda.
Četrtek, 30.: Štirje grobjani. Izven. Znatno
znižane ceue od 24 Din navzdol. Petek, 31.: Zaprto. Sobota, 1. junija: Boccaccio.
Nedelja, 2.: Gorenjski slavček.
★
Privc se uprizori kot popoldanska predstava Edvard Gregorinova pasionska drama »V času obiskanja« na Vnebohod v četrtek 30. t. m. ob 15. Na predstavo opozarjamo zlasti okoliško občinstvo. Veljajo znižane
dramske cene.
Da bodo do konca sezone absolvira-ne vse predstave za stalni abonma četrtek, ne sme izpasti zaradi praznika v tem tednu predstava. Zato je uprava primora-na določiti predstavo za petek 31. t. m. Uprizori se Shakespeare jev »Beneški trgovec« Predstava bo zanimiva, ker nastopi v' vlogi Jessice, hčerke Žida Shyloka,
gdč. Rainerjeva.
Drevi se poje v operi Koczalskega opera »Zemruda«. katere premiera pri nas je bila krstna predstava tega dela in je imela izredno lep uspeh. Naslovno partijo nosi ga. Gjungjenac, njen partner je g. Gostič, njen oče g. Primožič. Dirigent dr. Švara, režiser prof. Šest, koreograf Golovin.
Jutri na praznik vnebohoda zvečer se poje v operi komična opera »Štirje grobjani«, ki na zabaven način obravnava grobost zakonskih mož in žensko pretkanost. Po jo: ga. Poličeva, ga. Kogejeva, ga. Ribičeva in gdč. Župevčeva in gg. Betetto. Primožič, Marjan Rus, Zupan, Marčec in Banovec. Opero dirigira kapelnik dr. Švara, režira Primožič. Veljajo znatno znižane cene cd 24 Din navzdol.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20. Sreda, 29.: Poljska krL C. Četrtek, 30.: Zaprto.
Petek. 31.: Hoffmannove pripovedke. A. Gostuje primadona ljubljanske opere Zlata Gjungjenac - Gavella. Zadnjič. Sobota, 1. junija: lrafika. V korist »/-druženja gledaliških igralcev«. Bloki ne ve-liaio.	+
Gostovanje ljubljanske primadone Zlate Gjungjenac - Gavelle odloženo na petek 31. t. m. zaradi odsotnosti vojaške godbe. Predstava bo za red A. ter bo za abonente in lastnike blokov poslednja v seziji. Ne zamudite gostovanja tako odlične pevke ter porabite bloke, ker sicer zapadejo!
Ponovno opozarjamo lastnike blokov, da bosta za bloke samo še dve predstavi, danes »Poljska kri«, v petek »Hoffmannove prii>o-vedke«. Porabite bloke!
Igralci bodo sami razpefavali vstopnice za predstavi v korist »Združenja gledaliških igralcev«. Uprizore v sotobo, 1 junija ter v torek, 4. junija odlično uspelo in zabavno veseloigro »Trafika«. Cisti dobiček teh predstav gre v fond igralske organizacije, ki si je pravkar naložila veliko breme z oživo-tvorjenjem prepotrebnega penzijskega sklada. Zato naj ne bo nikogar, ki bi igralce ob razpečavanju vstopnic odklonil.
Eadio
Sreda, 21. maja. LJUBLJANA 12: Plošče. _ 12.45: Poročila. — 13: Cas, obvestila. — 13.15: Radio-orkester. — 14: Vreme, spored, borza. — 18: Vokalni jazz - ansambli na ploščah. — 18.20: Pogovor s poslušalci. — 18.40: Cas. poročila. spored, obvestila. — 19: Radio-orkester. — 19.30: Nacionalna ura. — 20: Prenos iz opernega gledališča v Ljubljani. V L odmoru: 751etnica očeta slovanofilstva prof. Pre-obraženski). v II. odmoru: čas, poročila, vreme, spored.
urejuje Davorin Ravljea. — Jidaja sa konzorcij »Jntra« Adolf ttibnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja Franc Jezeršek, — Za inaeratnl del Je odgovoren Alojz Novak. — Val 9 LJubljani.