GLAS NARODA:
list sloveiwkih.delaTCCv y Ameriki.
Entered ai Second Cla- Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York. N. Y.t under Act of Congfe« of March 3, 1870
NEW YORK, FRIDAY, JUKE 29, 1934. — PETEK, 29. JUNIJA 1934
The largest SI in own Daily in the United States.
lamad every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: OHelsea 3—3878 VOLUME ZLIL — LETNIK ZLIL
Največji slovenski dnevnik v Združenih državah
j Velja za vse leto • - .	$6.00
K Za pol leta.....$3.00
Za Ne* York celo leto •	$7.00
Za inozemstvo celo leto •	S 7.00
Iftiii««« _ _	n
TELEFON: CHelaea 3—3878_
!f0. 151. — ŠTEV. 151._
HITLER PRIČEL POPUŠČATI V NOTRANJI BORBI
Dvajset let po Sarajevu isti položaj
UGA NARODOV IMA
SAMO UPANJE ZA MIR
Samo Rusija in Združene države kot članice Lige bi mogle odvrniti vojno. — Rusija bo mogoče stopila v Ligo.
WASHINGTON, D. C., 28. junija. — Pred dvajsetimi leti, na Vidov dan, 28. junija, je mladi Gavrilo Princip oddal strel, ki je pričel svetovno vojno.
Predno je bila končana, je bilo v njo zapletenih 32 držav; 8,538,000 bojevnikov je pustilo življenje na bojnem polju, 21,000,000 jih je bilo ranjenih in v zrak je izpuhtelo posredno ali neposredno 397 bilijonov dolarjev.
Danes visi žrvljeuj-e- l-igi*, ki jo bila edina .poklicana, da vzdrži mir, na niti. Ker brez Združenih držav in Rusije ne more ničesar doseči in ker sta jo zapustili Nemčija in Ju|K>n?ika, se mora le s čudežem še vzdržali.
Svet je danes zopet tam. kot je bil na Vid a v dan 28. junija 1!'14, ko je Prineipova krogla poslala avstrijskega prestolonaslednika v grrob.
€ela Evropa je prepričana, da more biti Lig-a narodov resnična varovalka svetovnega miru, a k« se ji (pridružijo še Združene dr-žajve in Rusija.
Rusija bo najbrže pristopila je-seni. Toda) veliko vprašanje je. ako in kdaj bodo pristopile Združene« države.
Združene države imajo na vseli sejah Lijre svoje "opazovalee", toda se ne spuščajo «v ražprave in debate.
Združene države imajo samo en vzrok, da ne vstopijo v Ligo narodov. namreč, da se ne marajo obvezati za nastop proti državi, ki je napadla kako drugo državo. z drugimi "besedami: Združene držaje se noeej« za«vezati. da bi šle za kako drueo državo v vojno.
Anglija. Francija in druge članice pravijo, da je mogoče« preme-niti pravila Lige. zlasti še. ker jih je kršila Japonska, ko se je polastila Mandžurije.
VATIKANSKA ŽELEZNICA
Vatikan, 28. junija. — Vatikanska železnica, ki je najmanjša železnica na »vetu in katero je z velikimi stroški -zgratlila italijanska vlada »po lateranski pogodbi, je bila slovesno, izročen« zastopnikom papeža Pija XI.
Železniška iproga je dolga samo nekaj nad -četrt milje ter je z mostom zvezana z italijanskimi železnicami V Vatikanu je veli-i častna postaja z umetniško okra-'šeno čakalnico. Proga vodi v Vatikan skozi železna vrata, ki se zapirajo in odpirajo, kadar pride, ali <pa odhaja vlak.
1NSULL0VA ŽENAN4 POTU
Pariz, Francija, 28 junija. — Žena Samuela Tusulla se je odpeljala iz Cherbourga na parniku "Majest c", da bo. v Chicagu, kadar jae prične sodnijska obraivna-jva iproti njenemu možu.
MORILEC HIN1STRA PRUET
Swinemueade, Nemčija, 27. ju-
nija. — Xemiika obmejna straža | je aretirala 26 Jet starega polj. jSkega dijaka kemije, Evge^va Sfcy-
Iba, ki je umoril poljskega notranjega ministra Bronislava Pierac-^ . j—j
JAPONCI
NAPADLI ____POUČIJO
400 Japoncev je kamenjalo angleško policijo. Japonski mornar je udaril neko Kitajko.
Sanghaj, Kitajska, 28. junija, lies ni nemiri so .se pričeli zgodaj j zjutraj v Ilangkov okraju bang-' haja. ko je množica 400 japonskih • civilisctov in -mornarjev pričela I metati kamenje <v majhno skupino tujih policistov in civilnih u-ratlnikov v mednarodni naselbini.
Spopadi so se pričeli .po 10 ur dolgi napetosti, ker je nek japonski mornar udaril v obraz neko Kitajko, ki ga je baje na ulici izzivala. nakar je nek kitajski po-cist skušal mornarja aretirati.
Takoj .se je zbrala velisa gruča -Taponcev in angleški policijski saržent J. AV. Bellamy je skušal pomagati kitajskeinpu policistu. Tedaj pa .pride japonska mornariška patrola s puškami v rokah ter je hotela aretirati angleškega in kitajskega policista ter jima ni niti dovolila, da bi telefonirala.
Amerikanec Gus Berg pa se je izmuzal iz gruče ter je telefoniral policiji, nakar se je množica obrnila proti njemu, toda je srečno -vsel zasledovalcem. Predno pa je prišla policija, so japonski mornarji vlekli angleškega in kitajskega policista in ranjeno ženo na japonsko policijsko stražnico.
Nato so se pričele konference med ja/ponskimi mornariškimi in konzularnimi oblastmi, mednarodno policijo in mednarodnim svetom.
{Razjarjena množica japonskih civilistov in mornarjev je obkolila policijsko stražnico in je pričela metati kamenje na tujce in Bellaimvja. ko je bil ob petih zjutraj izpuščen.
Ob ocsmih je po ulicah zopet zavladal mir in ni bilo vec videti nobenega Japonca.
MACHADO JE V
SANTO DOMINGO
Port an Prince, Haiti, 27. junija. — Sled za "bivšim kubanskim predsednikom. Gerardo - Machado, katerega skuša dobiti sedanja« kubanska vlada zaradi umorov, je vodila foa oeko farmo, ki je last predsednika republike Sacto Do aungo Rafaela Trtgilo.
STRAŠNA 1 RAZSTRELBA
V	SM0DN1SN1C1.
Pri razstrelbi v tovarni za' smodnik je bilo ubitih'
10	delavcev, 5 pa ran je- j nih. — Gasilci so tvega- <
11	življenje.	• i
----i
Olympia, Wash., 28. junija. —-Pri razstrelbi v tovarni za smodnik. Denn Pewder Company, je bilo ubitih 8 mož in 2 ženski. 5 pa jih je bilo nevarno .jKJŠkodova-nih.
Osem žrtev je bilo na mestu mrtvih. ko je raizstrelba podrla po- , slopje za metanje ter je pretresla pokrajino več milj naokoli. Vsi ubiti so -bili zaposleni v tovarni 1 in so pričeli delati komaj eno uro pred razstrelbo.	i
Prva Tazstrelba. kateri ni mogoče dognati vzroka, je požgala' 8 ton dinamita. nato pa je alete-lo v zrak skladišče.
Priče pripovedujejo, da je vrgla razstrelba Its in opeko 5001 čevljev v izrak. Trupla' žrtev so ležala skupaj 50 jardov od poslopja za metanje. Najbrže so hoteli pogasiti ,požar, ki je nastal pri prvi raratrelbi, pa jih je zasačila druga.	.
Požar se je širil proti .poslopju. kjer j«e« bilo naloženega 40 ton dinamita. Gasilci pa so s tveganjem svojega lastnega življenja preprečili še tretjo razstrelbo.
i
NEMCI BODO RABILI BACILE
V prihodnji vojni se bo Nemčija poslužev a 1 a bacilov in strupenih plinov. — Nemški agenti preiskujejo London in Pariz.
London, Anglija, 28. junija. --Bivši urednik londonskega lista "Times", "Wfcikham Steed, je objavil članek, v katerem trdi, da se bodo Nemci *v prihodnji vojni posluževali -bolezenskih bacilov in strupenih plinov proti civilnemu prebivalstvu Londona in Pariza.
Steed .praivi, da so roemški agenti na delu1 v obeh glavnih mestih ter pregledujejo, kako bi bilo mogoče napolniti s strupenimi plini podzemseko železnico in drug« prostore, kamor bi se zateklo prebivalstvo v slučaju napoda s plinom. Nemci preiskujejo to že od leta 1931.
Steed .pravi, da sloni njegova trditev na zapiskih nemškega tajnega vojnega urada LOA (Luft-gas Angriff — napad z zračnim plinom).
V	svojem Članku pravi Steed, da ima svoje podatke tudi iz po-
■	ročil nemških agentov, ki so pre-1 »kavali vbode v podzemsko železnico na Place de la Concorde
• in Place de la "Republic v Parizu, i Zlasti so proučavali, kako vleče
■	ureter pod aeonljo, da bi mogoče vlekel za seboj baieile in strupene
■	pline.
i Pisec članka tudi zatrjuje, da , so Nemci izdelali načrt za za-► | stropi jen je s plini vseh važnejših ' francoskih uvest.
BARTH0U IMA ! VELIKOUPANJEj
Barthou j e pripravljen1 obiskati Mussolinija. — Najprej hoče doseči zve- ^ zo severnih držav.
Pariz, Francija, 28. junija. — Zunanji minister iLouLs tBarthou je v vlaku, s katerim se je peljal s svojega obiska na Balkanu v Pariz. poročevalcu lista "Agence Ecnomique et Financiere" rekel, da je močna ipogodba z Ita- ] lijo najvažnejši cilj francaske via- .] de pri skleipanju evropskih mirovnih* pogodb.	, | liarthou je R-kel, da je priprav-j I jen slediti Hitlerjevemu zgledu in • hi v Italijo, kčiteri nameraiva -pre«llap:ati odnotaje. ki naj pre- . idejo iz prijaznosti v .prijateljstvo in če mogoče, iz prijateljstva v resnično ij>ogodbo. j I Barthou je rekel, da ne bo nikdar obupal, da ne bi mogel pridobiti Mussolinija -za frameosko-italijansko sodelovanje. I Na vprašanje, ako je kaj upanja, da bo sklenjena sredozemska pogodba med Francijo, Jugoslavijo in Italijo, je Barthou odgovoril, da se pripravlja več pogodb, j da pa je za sedaj najvažnejše, da 1 pride do zveze med državami se-,
>	verne Evrope — Nemčije. Polj- \ ske. Rusije, ('ehoslovaške in Fran- ( eije.
VLADA KUPUJE Ž1V1N0
Washing!oin, D. C., 27. junija. Farmerska administracija je kupila 374.378 glav govsje živine v od suše .prizadetih krajih v drža- j vali Minnesota. Wisconsin in v o-beli l>atko?tah.
VLADA JE DOBILA HELIUM
Washingtoin, D. C., 27. junija. Zvezni ura<d za rudnike naznanja, , da je ameriška zvcoma. vlada dobila vse pravice za 50.000 akrov obsežnih Cliffskle poljih, ki dajejo plin helium. Ta polja se nahajajo iv bližini Amarillo, Tex.
BOMBA ZA BARTHOUA
Dunaj, Avstrija, 28. junija. — V Avstriji so zopet na »vec mestih pokale bombe in mogoče je, da je bila katera namenejna francoskemu zunanjemu ministru L.ouisu Barthou.
Glavna proga je bila razdejana pri Bludenzu. Več vlakov je bilo več ur zadržanih, toda vlaka, na katerem se je vozil Barthou v I Pariz, ni zadela nobena bomba.
Vsled nemirov je bil povzročene mnogo škode. V pouličnit bo-. jih je bil v Gradcu ubit nek policijski stotnik. Železniški tir je bil raizdejan v Judenburgu in na več . krajih države so bile prerezane-1 brzojavne žice.
! HINDENBURG JE BOLJŠI
-
>	Berlin, Nemčija, 28. junija. — . Lz predsednikovega urada so bile S zanikane provorice, da bi bil pred-, sednik Hindenburg nevarno bo-} lan. Poročilo pravi, da se njegovo
zdravje, odkar je ipridel v Neu-1 deek, stalno izWljduje.
Profesor dr. Ferdinand Sauer-bruch prihaja k njemu- iz Berlina l, dvakrat na> teden, da ga preišče, v zdravnikom namestnik pa stalno 'ostane v Neudecku. .
VELIKA STAVKA V MILWAUKEE
Policija s plinskimi bombami razganja stavkar-j je. — 58 jih je bilo ra-1 njenih, 38 pa aretiranih. [ Poulična železnica i n j busi ne vozijo.	j
Milwaukee, Wis., 28. junija. — Xa tisoče delavcev mora hoditi peš na delo, ker zaradi stavke poulična železnica in busi ne vozijo. 20.000 ljudi, ki o<lobrnjejo stavko, j** , prisililo električno |družbo, da je vslavila poulično že-, i leznieo in huse.	I
I V bojih <7j delavsko množico je i policija aretirala 38 moških in
žensk in od teh je bilo 20 odpe-(Ijanih <v bolnišnice. Med vsemi je bilo najbolj ranjenih 7 policistov.
Policija je navalila na množico s palicami in plinskimi bombami.
Voditelji skebov pri Milwaukee jEleetric <"V»mpany so eagrozili, da bodo naprosili narodno gardo za Kaščito proti "rd«vi druhali".
V ntMy*nih neminfih je množica potegnila sprevodnika iz voz in jih je .pretepla. Poulični promet ' je zelo oviran in je ivelika gnječa, ker se ljudje z avtomobili prevažajo na delo in z dela.
30 šoferjev busov je odložilo Kvoje delo. ker se niso hoteli izpostavljati nevarnosti, da bi jih' ljudje pretepli.
I Pri Kinnikinnie ipostaji poulične železnice se je zbralo okoli 10 tisoč ljudi, ki so šli v ivozove in razbili šipe. <Kazbitih je bilo pet
j voz.
I San Francisco, Cal., 28. junija. 'Privatni detektivi stražijo list I "Chronicle", ker je prejel pret-[nje, da bo poslopje bombardirano, ako ne premeni svoje politrtee glc-d>e stavke pristaniških delaveey.
Zastražena so tudi pf^lopja listov News. Examiner in Call-Bnl-letin. Listi nočejo pwipirati sta»v-jke, četudi ne obsojajo zahtev stavka rje v.
Ko predsednikov .odbor že drugi da n vedi posredovalna pogajanja v stavki, v kateri je prizadetih 23.000 tpris-taniskih delavcev in ki ovira trgovino iz orijentom. so industrijski voditelji objavili že tretji ultimatum. Prani jo, da bodo pristanišče v San Francisco odprli s silo. ako bo potrebno; v petek opoldne, ako se do t>e<laj delavci ne vrnejo na deio.
ZARO AGAJE UMRL
Istanbul, Turdija, 28. junija. — Žaro Aga-, ki je trdil, da je bil star 160 let, je umrl. Več dni je leoal nevarno bolan v bolnišnici. \ Zaro Aga, ki je bil znan pod imenom modemi Metuzalem, je trdil, da je bil Tojen leta 1774 in da se je boril proti Napoleonu pri I obleganju St. Jean d'Arce v Siriji. 1930 je šel -v Ameriko, kjt-f se je devet mesecev kazal občiu-stvu.
Zdravniki niso mogli natančno dognati njegove starosti; nekateri so bili mnenja, da je star 156 Ket, kot kaže njegov potni list, - drugi pa so mu prisodili samo 9C _ let.
Poročil se je 12-krat in je imel 1 25 otrok.
j Naročita te na GLA8 NAHODA največji slovenski dnevnik i Združenih državah.
;ANCLER HITLER NE DOVOLI | ODSTRANITI JEKLENIH ČELAD
stavil je delovanje radikalnih nazijcev. — Dan
žalovanja v Nemčiji. — 20. obletnica umora
Franca Ferdinanda in 15. obletnica podpisa ver-
saillske pogodbe.
BERLIN, Nemčija, 28. junija. — Kancler je o-
:ro zavrnil radikalne nazijske voditelje, ko je krat-o zavrnil zahtevo, da bi bila razpuščena organiza-ija vojnih veteranov jeklenih čelad.
Nazijskim napadalnim četam pa je poleg tega ? celo ukazal, da prenehajo z besedami ali dejanji apadati člane jeklenih čelad, katerih voditelj je elavski minister Franz Seldte.
Politični krogi smatrajo to za znamenje, da se je litler pridružil konservativni strani svoje vlade.
Nadaljnji znak, da ne odobruje počenjanja radi-alcev, je videti tudi v tem, da je imel dolgo kon-erenco s po<lkanclerjem von Papenom čegar go-or, v katerem je kritiziral nazijsko vlado, je dal adikalnim nazijcem povod, da so pričeli z veliko ovorniško kampanjo.
Pri vsem tem pa je bil aretiran časnikar Edgar ung, ki je nabiral gradivo za von Papenov govor.
Radikalci so rajši prijeli Papenovega sodelavca, .er se niso upali prijeti von Papena samega.
Jungu je bilo z ozirom na veliko razburjenje, ka-;ro je povzročil Papenov govor, svetovano, da zapusti Berlin, kar je tu<U storil, toda se je po nekaj neh zopet vrnil. Pozneje se je izvedelo, da je Jung abral podatke na Papenovo prošnjo.
Vsebina razgovora med Hitlerjem in von Pape-lOm sicer ni bila objavljena, toda ker se je Hitler nalo prej posvetoval tudi s Seldtejem, dokazuje, la je organizacija jeklenih čelart zmagala nad ra-likalnimi nazijci.
Do te razsodbe je bil Hitler prisiljen, ker so ra-likalni nazijski voditelji od njega zahtevali, da raz-»usti organizacijo jeklenih čelad.
Obenem pa so se že pričele govorice, da bodo lazijske napadalne čete, ako ne razpuščene, pa go-ovo zelo prikrajšane. Tekom julija bodo imele počitnice in ne bodo smele nositi svoje uniforme in nnogi so mnenja, da ta medigra pomeni razpust napadalnih čet.
Hitler se je sestal s Seldtejem, ko se je vrnil « tvojega bivališča na Bavarskem, kamor se umakne ,'sakikrat, kadar ima rešiti kako važno zadevo. Po-»lušal je natančno poročilo o sporu ter je nato razsodil, da Nemčija potrebuje Organizacijo vetera-iov, temveč tu<li zaradi tega, da bi mogli v slučaju potrebe strahovati mlade in vročekrvne napa-d al ne čete.
Nato je Hitler šefu generalnega štaba napadal nih čet, Ernestu Roehmu poslal naročilo, da napa rlalne čete takoj prenehajo z napadi na jeklene, če
lade.
BERLIN, Nemčija, 28. junija. — Ob petnajst obletnici podpisa versaillske mirovne pogodbe 28 junija so bile po celi Nemčiji na javnih poslopjil razobesene zastave na polkrogu. Ta ukaz je obja vil propagandni minister dr. Goebells.
Vsako leto je za Nemce ta dan — dan žalosti.
28. junija pa je tudi 20. obletnica umora nad vojvode Franca Ferdinanda v Sarajevu, vsled če se je pričela svetovna vojna. Nemci se z brid kostjo spominjajo, da so bili prisiljeni podpisat versaillsko poniževalno pogodbo ravno na oblet nico Ferdinandovega umora, ker izgleda, da s< zmagovalci s tem hoteli kaznovati Nemčijo.
"ocxs vhoda1
hew yojlk, friday, june m, 1634
THE LAEOE8T SLOVENE DAILY in U.
FrmnS
Owned and Published by BLOTKMC POIUJSHINO COMPANY
.(A Corporation).
L. Benedlk, Treu.
Place of tmslneaa of the corporation and addreaeea of above officer«: tlf W. Mill Street. Borough ef Manhattan. New	City. N. Y.
"GLAS NARODA** (Voice ef Um People)
leaned Ererj Daj
(a celo leto T«Ua an Ameriko In
Kanado ...................$0.00
Ca pol leta	$3.00
Ca četrt leta	$1J50
Except Sundays and Holldaya
Za New York ca celo leto......$7.00
Za pol leta ...................*3.50
Za Inozemstvo sa celo leto .... Za pol leta i..
i«
$7.00 f&SO
Subscription Yearly $6.00
Advertisement on Agreement
_**Qlaa Naroda** lahaja vsaki dan ltvtemSl nedelj in pramlkor._
Dopisi bres podpisa in osebnosti se ne prloWujeJo. Denar naj »e blagovoli puUlJatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ae tudi prejtoje btvalifiče paJbaal. da bltreje najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA**. 216 W. 18th Street, New lerk, N. I.
Telepbeoe: CHetoea 3—3878 _
ZASLEDOVANJE ZLOČINCEV
Ko začne ameriško časopisje pisati o zločinskem va-]u, kateri se naglo širi po deželi, ima prebivalstvo takoj na jeziku očitek: — Seveda je tako. Saj ne more biti drugače. Policija ni nič prida. Če 'M bila policija kaj vredna, bi ne bilo toliko zločincev.
Sta'tistiki skušajo dokazati, da ni v Ameriki splioh liikakega zločinskega vala.
— Število prebivalstva narašča, — pravijo, — in V istem razmerju narašča tudi število zločinov.
Izvzeti so le slučaji, ko se zaradi kakšne neumestne postave število zločinov znatno poveča. Za primer naj nam bo proliibicija, ki je ustvarila povsem nove tipe zločincev — tihotapce, munšajnerje, butlegerje, hiijackerje itd.
Na to se pa ne sme ozirati, »ko pride vpoštev zločin-čtvo v splošnem in izsleditev zločincev.
Ivan Podržaj, o katerem piše zadnje dni vse ameriško in evropsko časopisje, ima precej temno preteklost.
je že večkrat kaznovan, in ko je prilika nanesla, se je oženil, ne da bi se prej ločil od svoje prejšnje žene.
Dne 4. decembra lanskega leta se je poročil z Ameri-Utaiiko Agnes Tufverson, bogato odvetnico, o kateri bi Človek "domneval, da mora toiti precej pretkana.
Devetnajst dni po poroki je Podržaj odpotoval s par-Jiikom "Olympic" v Evropo, in izza tistega dne ni o njegovi 1 ženi nobenega sledu.
Ameriška in evropska policija delata roko v roki.
Oblasti so se poslužile vseh modernih sredstev kemije, mikroskopije, fotografije, primerjalne anatomije in grafologije.
Uspeh je bil le ta, da rdeči madeži na nekaterih Po-držajevih predmetih ne izvirajo od človeške krvi.
Maščevanje poraja zlo.
Hipoma se je razvedelo po Dravinjski dolini o žalostnem tfhivaju, ki se je pripetil v Sent Jerneju -pri Loč ah. Posestnik Ferdinand Purkelt je navaiil z debelo padieo na <pose*tfniikia Ivana Bogatima, mu s prvim udarcem stri roko, z drugim pa mu prizadjail 18 cim zeva-jočo ramo ob sencih, ki je 'bila smrtonosna. Bogatimi je .prihiteliai na pomoč mjegova »vtaikinja, ki ji je Purkelt stri roko in prizadja-1 z na daljnimi udarci poškodbe na nog-a.li. Bogatina so domači takoj prenesli v- hišo. kjer pa je že v n-ekajj lirah podlegel poškodbam. Purrkelta, ki je pred nedavnim prišel ia rapora, -kjer je radr ubo-ja odsedel dve leti. so aretirala in-izročili okrajnemu sodišču v Konjicah. Na lice mesta je -prispela sortna komisija, v kateri so bili sodnik Puneuh iz (Konjic ter zdravmi-ka dr. -Dautiruer in dr. Rudolf. V ozadju je neka. tožba. ki je je bil vložil Bogatin T vam proti Perdimafndu Pimkeltu: pri okrajnem sodišču v Konjicah, kjer je bila pred kratkim razprava, pri kateri je 'bil Purkelt obsojen na m-?«ec dm i zapora. Že med razpravo je Purkelt napram. Bogatinu irrekel neke grožnje. Dogodek je med ljudmi povizročil rveliko razburjenje.
[ Novi grobovi.
Razen predsednika sodišča Alberta Levmičinika je 10. junija- vzela v Ljubljani smrt tudi Ano Ti-čarjevo, ki je po daljšem boleh a -ju preminula v 75. letu starosti. Pokojna je 'bila iz znane Okornove hiše na Kokrici pri Kranju in soproga posestnikai Tičarja v I>ub-Ij-ami t«*r mati tuidi že . pokojne ljubljanske trgovke Tičar-£>n-šter-siee*ve in 'Anice, soproge vrhniškega župana, lekarnarja- Hočecarjai, zdravniku dr. Josipu Tičaru je bila pokojna sicer mačeha, vendar
Naznanilo
I
KAKO DOBITI
JtiMb Ruppert's Beer
KNICKERBOCKER (light) — RUPPINER (dark) In BOTTLES
Naročite ga pri najbližjem trgovcu z jestvinami.
Ako vam ga iz kakega vzroka ne more dati, pišite ali telefonirajte naravnost nam in preskrbeli bomo. da bo pivo takoj poslano v vaš dom.
BOTTLING DEPARTMENT
1639 Third Avenu«	N*w York City
AT wot* r 9-1OOO
važnega mostu so preračunani na 30 .milijonov dinarjev.
Katastrofalna, toča na Ko3ovem.
Pretekle <l>oi so divjale hiwle nevihte tudi na Kosovem in je 35 va.si katstrofahm oškodovanih «k1 toče. Toča je bila tako debela, tla je ubijala, drobnico na paznikih. hišam v vaseh pa je poškodovala streh**, in razbila okna.
Krvava bitka po pogrebu.
V mali vasi nad Tuzlo se je mnogo kmetov iz okolice zbiralo k pogrebni molitni za nekim u-glednim vaščanom. Take pogrebne molitve se .po stari na.vadi pre-tvorijo v zabavo in ker se vmes tudi pije. pride »večkrat do obračunov med starimi nasprotniki. Tudi tokrat sta se s-prla dva mladeniča, ki sta bila že dolgo v jezi zaradi nekega dekleta. Ik spora se je kmalu razvila krvava bitka. v katero je bilo zapleteno kakih 30 mož in inladeničev. Na bojišču stia obležala diva mrtv«, več pa je ranjenih. Ko so p-ri-t;>eli orožniki, je bila bitka že končana.
f Zločin v ston&ki solarni
Šibeniško okrožno sodišča razpravlja ob velikem zanimam ju vse Dalmacije že 20 dni o zavra*nem umom, o raznih 'poneverbah in | drugih zločinih, ki so imeli svoje i torišče v solarni v S tonu. To solarno je vodil 7 let bivši častnik Konstantin Slavkovič ter napravil iz ( nje praivcivati paiša'luk.# Proti vod-j stvil solarne je bilo minogo pritožb od stramii ralznih. podjetnikov, o-brtnikov in sploh od robnih • strank, ki so imele v njej opravka. Vse pritožbe pa niso omejile oblačnosti upravitelja Slavkovi-ča, toaš nasprotno — tv miairsičem i
Samomor Slovcnca v Zagrebu.
12. junija -popoldne so našli v Novi vesi v Zagrebu mrtvega moža in ženo. ki sta. šla prostovoljno iv smrt, kakor pravita v poslovilnih pismih. Mrtva so našli Petra Pod k rajnka in njegovo ženo Ovijeto. Policisti so morali vlomiti vrata sobe. v kateri sta bila Pod krajšek in njegova ženi:, ves dan zaprta in se ina gr^podarjovo trkanje nista oglasila. Ktanovalei j bližnjih Ihiš so takoj zvedeli za
. . .... dvojen samomor, ki je vzbudil eyvestejsi'h. zatrjuje sedaj, da je on , .. .
■l i-.	^	med njimi pravo senzacijo. Se ve<--
je baje Jelka sama — sklenila nje-gavo smrt. Jelkin mož je med preiskavo neka/j časa igral razžaljenega moža., ki je s krvjo opral svojo čast, potcnejei pa je ta zagovor opustil in eden od njegovih naj-
hra.m ustrelil Alijeviča, ker je bil sovražen njegovemu :prijatel ju Sliatvkoviču in injegovi ženi. Iz izjav obtoženih zarotnikov je raz-vLdno, da je bil Alijevič umorjen na najzavratinejši način. Povalbili so ga v kantino, češ. da je treba
je razburjenje je izavladalo, ko so ljudje izvedeli, kaj je napotilo Podkraj:ika ini njegovo žecio, da Rta si končala življenje.
Pred dobrini mesecem je bilo rrekemu zagrebškemu uradniku u-kradenih 2.8,000 dinarjev. Poliei-
na božični ivecer pokopati staro .	, --	. , • •
.	... .	ja te bila obveščena o tatvini, a
savrastvo. Da je povabljen k blav-1, ,
koviču, je Alijevič -pripovedoval
J<" k—so jo še povečaile. SIa*vkovfe je je bila (pa tudi z njim ve dm o do-^^j okro^	,krdf.lo zaupni-
i___i._i___;_________a:	i
svojim prijateljem, ko je zadnjič
jo še povečalle. Slavkovič je|	., .. . T,!	, .
, ,	,	. IgovOTil k njimi. Kje so mladeni<-a
J
bra kakor »prava mati.
—	Xa Savi rpri Litiji je 11. junija umrla v 69. Ictn po vsej okolici spoštovana gostil<ničarka in posestnica Elizabeta. Dmorvšek, rojena Prose ne.
—	V Kamniku je umrla- v G3. letu starosti Marija Kraljeva, mati odličnega dramskega nmetnika Emila Kralja.
—	V Zalogu je umrl Jakob Maroi, železničar.
|Truplo umorjene ženske najdeno v gozdu.
25 CENTOV ZA OSEHUBNO DELO
Moderna sredstva so toliko pomagala, da bo najbrž i 10. junija so našli otroci pri na-
-r» j - - -	,biranjiT gob v gozdu nad cesto,
,a Podrza.ia izpirati.	,pelje ^	v Mokronoj?f
To je najboljši dokaz, <da je izsleditev zločinca še ved- truplo neznane ženfske, ki je najelo neresen problem. :i ,	v	10^ ležal° in je ra^a-
Sodna komisija je ugotovila, da .ie< bila umorjena s topo sekiro. Odibita ji je bila cela spodnja če-V	ljnst in nos. Stara je bila kakih
35 let. V tefli krajih ni einana in ' nikjer nobene ne pogrešajo.
Oblečena je bila v črn jopič in karirasto krilo. Najbrže se je« iz-fvršil ta umor fpo sejmu, ki je bil 1. juniija v Boštanju. Orožništvo bo poizvedovalo, kdo bi ibila ta žensfka. 'Denarja ni bilo pri nji nič. najdenega, ampak samo trije robci.
Iz Clevelanda prihaja zanimivo poročijo.
V neki tovarni za moške ovratnice je zaposlena Editli Ilosen. Delati mora osem ur na dan, vcasi celo osem in pol ure.
NRA pravilnik določa, da mora plačati gospodar za tako deio $2.41.
Gospodar se pa ni brigal za določbe NRA pravilnika in je enostavno plačal Edith Rosen samo 25 centov na dan.
Edith Rosen je nekaj časa mimo trpela, slednjič se je pa pritožila. Oblast se je zavzela zanjo in prisilila gospodarja, da ji mora plačati po $2.41 na dan.
Najbolj značilno je pa to: Edith Rosen je morala osem lir na dan šivati na moške ovratnice znamenje "višnjevega orla" in je dobivala za to borih petindvajset centov.
h«w York, h. Y.
Kot je in bilo objavljeno z oglasom, bo v nedeljo, 1. julija v alo-ven«ki cerkvi na Osmi žegnanje h elomeuuio av. mašo, ob 10, opoldne .pa je banket v dvorani. Nato sledi v dvorani prosta zabava.
Želeti bi bilo, da se tega žegna-«ja vdeJedi kar največ nadih to-jakov in s tem pokažejo/da so naklonjeni svoji cerkvi in jo pod-pirajo. _________.
VABILO
na proslavo maše 32-obletnice, katero priredi Slovenska, 'Moxbam godba <lne 4. julija ipofpoklne na Moxham Ijoraim boro Zalbi parku. Uljuldno st» vabljeni vsi od blizu in daleč, <la se vdeležite te naše godibene (proslave in osabave. Sodelovala bo tudi Koprivas tam-burica. Vstopnina bo (prosta«. V shl-čaju slabega vremena se vrši »vsa zabava v Sk>vemakean delavskem domu.	Oodboni odbor.
faroKte se na "GLAS NABQDA" največji slovenski dnevnik 9 Zdruienik driavak.
(.UIHli	V/I-Vl	lrt.1	IULT11 L I	•« .	-
w .. , .	. prav za, prav umorih, ni znano.
kov, Jri pomocniKOT, ki so po nje-J T,.	* ,	, ,
• i	. ...	.. . llNjegovo truplo so za-vlekh Tia sta-
govib naaooMin rz\'edli mamikaj.f	, .... ^
f	, , . , .	Jro cca-pust-e-no pokopahwe. () mo-
kar bi 'bilo moralo biti že davno povod: obračuna pred sodni j o. Kanrtima tv solarni je bila t uda torišče intrig, ki so onočno razfbnr-ja«!e vse okoliš.
Sele krvav zločin, ki se je zgodil v noči leta 1932. je i zbil sodu dno. Zločin je bil odkrit nekaj dni pozneje. Na starem pokopaJišču so našli truplo mladega šoferja Riae Alijevilča. Preiskava je ngo-tovilai, da je bil Rpza ustreljen s saimokresom. na truplu pa so bile tudi rane, povzročene* z in-ožem in s ko^om. Splošno znatni odnošaji umorjenega šoferja do Slavkoi\~i-ča in njegove dirnžbe so pričali dovolj jasno, da je bil umor sklenjen v solarmiški kantini in da so ga izvršili člaini Slavkovičeve družbe. Posebno važna osebnost pri Yf>?im, kar se je izci-milo 'v so-la.rni, je b«ila iftlavkovičeva žena
žu, ki s^aij trdovratno zatrjuje,-da je sam ustrelil Alijeviča. p.a pripovedujejo neki znanci, da jim( je takoj po Umoru pripovedoval,! c>a" bo "stivar" prevzel -naae, ker imi i je Slavkovič obljubil 20,000 Din in tudi to, da o<lgorornost ne bo pretežka.
'Po 20-dnemi .razpravi so ravno taiko kakor za vrat ni -umor še vedno v temi razne sleparske manipulacije in pričakujejo .zato a-si ee večjo nest npaiostjo izrek .sodišča.
Huda nesreča pri Zvorniku.
tXevihta, ki je divjala ]>o nekaterih delih IlercegnBasne je v vasi Ročevičili pri Zvorniku zatekla kmeta Muhatrema Smajloviča in njegovo družino, ko so okopavali koruzo Ob nastanku1 nerihite so nekateri srečno dosegli raana za-
jel k a Med dolgotrajno razpravo so njene vloge opisane v vseli po-	Muharem in njegova- sino-
drobnoistih. Mnogi- jo opisujejo kot
tatu dolgo ni mogla izslediti. Policija je nadaljevala preiskavo in ■prišla končno d«i zakljilčkn. da ukradel denar Peter Pod krajše k. ki je bil tam nameščen. Takoj po tatvini je Podkrajšek izginil n> stanovanja in policija ga jc pridno iskala. Mož je vedel, da iščejo zaradi."tativine i" da hi ne doživel sramote, da bi ga ne zadele posledice tega koraka, si je sodil f?am in vzel s seboj na oni .svet tudi svojo ženo Cvijeto. Najemnik stanovanja, kjer je imel Podkrajšek v podnajemu sobo, Ivan Jilk. jprifroveduje, da se mu . je zdel Porikrajšek taikoj pnve dni sumljiv. 12. junija mu je prigovarjal, naj izpolni prijavnico, toda Podkrajšek mu je ic. sobe odgovoril. da bo storil to. ko se vrne z dela. Popoldne je gospodar znova trkal na njegova vrata, pa- se ni nihče odz»val. To sc*< mu je zdelo sumljivo in obvestil je policijo.
Polieistr so našli soljo vso okrvavljeno. Postelja, posteljnina, tla in stene, vse je bilo oškrop-Ijeno s krvjo, na oknu je pa visel Podkrajšek s prerezanimi žilami na roka-b. Da bi skh mu samomor
pobotnico, ki je -privabljala n-> krog kicfntine razne žrtve in potem tudi poskrbel a t. da take žrtve niso po~ stale nevarne. Baje je bil tudi Alijevič. v interesu raznih poslov njpn ljubimec, pozneje, ko je postal nevaren in. ker je vedel to in orno, pa
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
▼ jvtgoslavuo
Ca $ tM .......... Pin. HI
I S.— .......... Din. ?t§
| M* .......... Din. 3M
f|L75 .......... Din. fi*
$22.75 .......... Din. liOi
▼ ITALIJO
Za $ 9.25___________________Lir 100
" $ 17.90 __________________ Lir 200
" $ 44.—___________________Ur 500
" $ 87.50 __________________Lir 1000
" $174 — -------------------Lir 2000
tFB 8E CENE 8EDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
Bs izplačilo večjih neakoT kot sgoni] navedeno, bodisi ? dinar)lb all limb dovoljujemo te bolje pogoje. j^ACILA V AMBUftKIH DOUEJW >. Zrn tsplsftUo $5.00 morate podati — $ 67»
M M «10.00 *'	" ____$10Jt
•» . 'f . $1+00 " f--Jlfc—
Al, M , pCf f O	T #40.00
ti ,e n , $$0i)0 " , -...__$51.50
jprtjhtmnlt doM ▼ «ui«b kraJv ispittUo v dolarjih, nujna naiaslla terrftojemo po CaM« Letter sa pristojbino
ŠLbVfcrtlC PUBLISHING CCMPAINY
^Gllp Nirdda" §iš irVŠT idil šTEttr -	new to«*, n r.
va pa so ostali na njivi. Vsi trije so stali po^eg voza-, ko je udarila strela. Strela je ubila sinova in vpreženo .živino, oče pa je obležal brez zaivesti- na tleh. Ko so po nevihti prihiteli ostali člaTii na ntiji-vo in moža zdramili, ga je straž-ma nesreča1 tako ipretresla, da je kaizal zniaike hude dufievaio bolezni,
Gi^adba velikega savskega mostu pri Bosanski Gradiški.
Posebna komhsrijai gradbenega ministrstva.pregJed-uge teren pri Bosanski Graidiški izaradi gradbe velikega, betonsikega mostu -preko i Save. Projekt novega mostu .je j bil že davno dovršen in tudi odo-bren od. ministrstva. Sedaj pa je zaigotovljen tudi 19 milijonksi kredit, in bodo z graditvijo pričeli v najkrajšem času. Most bo dol p 200 m, zgrajen bo tako visoko, da bodo pod njim lahko vozile tudi največje -rečne ladje. Vsi stroški tega, »v gospodarskem ozlru tako
NAJHUJŠA KAZEN.
To, o čemur bom danes pisat, jej le malo znano splošni javnosti.
Ko je pred dvajsetimi leti iz1 bruhnila svet ovna i vojna, ko je bila na tehtnici usoda velikih in malih narodov, ko so krvaveli In padali milijoni, u^oda posamezni^] kas ploh ni prišla v vpoštev.
Vojna vihra je bila zajezena } mogočnem jezu. Treba jc bi.o nj gumb pritisniti, da se odpre zel tvornk-a in s«* razlije p(«tastR| groza po i vse m sv^tu.
To tialooro je določila 7jrrnlovj na mlademu srbskemu študenti flavrilu I^rincipu, ki s- je podal o| koncu meseca junija leta 1?H4 ^ Sarajevo ter je v množilei čakaj daj se bo pripeljal mimo a v stri.|
ski prestolonaslednik Frane Fer] dinand.
Ni mu bilo treba dolgo čakat! Pomeril j«> dvakrat in s,proži| Nadvojvodov« žena Sofija je t.| koj omahnila v smrt. dočim nadvojvoda par ur pozneje izdi nil.
Atentatorja, ki je bil u ver je. da je završil svoje agodfirins-posla«nst»vo. so takoj uato prii- ' ga zaprli. K*-r še ni bil star «r»r set let. ga Avstrija ni ol»s<Hlila smrt. pač mu je pa irbrala 7.en, ki je bila neizmerno strah nej^a o<l smrti.
Pri procesu so Pri ne i,;> in r •rovi tovariši marsikaj izpove li. in na podlagi tf-li izpovedb ]>ozneje skušala Avstrija očn pred svetom Srbijo, da je pod rala zarotnike z denarjem in orožjem ter -dala s tem nepo> den pfjvod svetovnemu klanju.
Princip je bil torej obsojen dosmrtno ječo. Poslali so «ra v ko trdnjavo v Nižji Avstriji pa vtaknili v samotno vlažno j swmsko celico. kj«*r naj bi pi vel ostanke svojega življenja Trikrat na dan so mu dali zi luknjo v vratih pičlo hrano Stražnik, ki «ra je stražil. Rine-1 spregovoriti ž njim »niti seile. To mn je biht pod srh kaznijo prepovedano.
Po par mescih je začel Pri prositi za časopise, hoteč iz\ ti. kalasen sa-d je rmlalo nje delo.
Toda obraz stražnika je bi iz kamna izklesan.
Kotil ga je naj mu pove, k dogaja v svetu in kakšne p<\ ee je imel sarajevski atentat da bilo je. kakor bi rotil i vlažno steno.
Po šestih mesecih se je ? pa lotila jetrka. V celico s« hajali izd-ravniki.
Pa kaj je bilo nesrečniki zdra vje ? iNjpga je brigal den šum. ki ga je »včasi čul ° votlo
t-li
ljave. brigalo «ra je nje. ki mu ni vedel izvora.
Baje mu ni bilo znano, dr bruhnila vojna, t orla' če je
ličkaj pravifcio sklepal,' je ve<leti.
In j"e je vojna, kdo zia^
\o
ra
ne izjalotvil. si je nesrečnež naj- Srbi ali Avstrijci? Ali bodo
v-
IZLET z aquitANi-JO 14 J.ULUA
Jugoslovanski konzul je obvestil Cumard parobirodno družbo, da bo potnikom, ki imajo ameriški potni list in iki ee odpeljejo na Sokol-ski odet s parni kom "Aquitania" 14. julija, računati za viziranje njihovega potnega lista samo 30 centov in da so opravičeni do znižane cene po jugoslovanskih železnicah za 75 odstotkov.
prej prerezal z britvijo žile na ro- rra dne padla težka «vrat;i kah. potem se je pa obesil. Na njegovi postelji je ležala njegova žena tudi mrtva. Ztavžila je pet .škatlic veramona. V poslovilnem pismu praivi PodkrajVk. da gresta z ženo «kupaj v smrt. ker ve. da ga policija išče zaradi tatvine.
......pilili..........
i
SOMAN
TROKLETSTVO LJUBEZNI"
je tako lep in pretresljiv, da ga, lioste čitali z največ. Jipot zanimanjem.
11,50
(2 KNJIGI) V x a i o g i ga ima
knjigarna glas naroda
216 West lSth Street New York, N. V.
l iz
jev in bo planilo v celico p;,, skih vojakov, ki bodo razbil rige in ga od nesl i v svobodo . i
Pred zdravniki in stražniki poklekal ter jih za božjo n prosil naj mu k eno samo be*Z co namignejo, kaj se »vrši iij trdnjavskega obzidja.
Toda služabniki Avstrije so J neizprosni.
Njegove telesne muke so laj li z boljšo hrano in zdravili, 9 čim so njegovo duševno mukrl dne do dne večali z <e«nim najs'T neisih orožij — z molkom. ?
Za eno samo zna-mepje, ki bjl pojasnilo posledico njegovegafl janja, bi z veseljem žrtvoval : je 'bi^rno življenje, toda vse C gOve prošnje,- so brew odmev* zvenele v vlažnih podzemskihSy, nikih.	i
V	drugem letu svetovne \J je popolnoma opešal. Hodil sedeti ni mogel. Jetika mu jel jedla pljm-a.
GoVf^ti ni mogel, le suh l ,f je gnal iz^sehe.
V	smrtni uri mu je beg« gled od izdravnika do čuval oči so proseče vpraševale: -« se dogaja ? Povejte mi. pri S vsemogočnem, kaj se dogajal
Toda prej bi izvabil odgnl skale kot iz avstrijskega' hI
Pozneje je bilo v časopis j čeno. da je innrl Princip vC tike.
Vsled j etike in radovedne bi bilo bolje rečeno.


4t >

OSA"
MEW YORK, FRIDAY, JUH* 2», 1934
THE LARGEST SLOVENE DAILY in V. 8. JL
TEŽAVE ZRAČNE VOJNE
Italijanski politični in vojaški pisatelj Rooco Marett* je nedavno izdal večje delo o možnostih, ki jih bodo imele v kaki bodoči vojni raz-n«» vrste orožja. Pri tem je zlasti zanimiva okoliščina, da Moretta odločno osporava veliki pomen zračnega orožja in se s tem postavlja v nasprotje z uglednimi vojnimi tehniki, ki pripisujejo 'letalstvu glavno vlogo v oboroženih spopadih bodočnosti. Pisec prihaja do zaključka, da se nevarnost in u darnost -zračnega brodovja v veli-Vi meri pretirava in da pri današnjem stanju letalstva otbramiba zaledja pred napadi iz zraka nikakor ni tako neučinkovita, kakor bi to radi prikazali razni navdušenci za letalstvo.
Težave zračne vojne so po mnenju Morette naslednje:
Letalska izvidniska služba v ča-Bu vojne ni dovolj zanesljiva. Slabo vreme in kritični položaji, ki v resnem boju nikakor niso nenavadni, povzročajo, da iletalNt vo ne dosega vanj »stavljenih nad. Razen tega velika tbrzin'« m višina ne do-pnsčata povsem točnega pregledovanja, zato poročila letalskih izvidnic nimajo nesporno zanesljive vrednosti. Letala <tirdi ne morejo delovati v slabem vremenu, v plo-i»i, v gopsti megli, ponoči in kadar vise oblaki prenizko nad zemljo.
Rezultati bortbe v zraku nimajo nikakega upliva na napredovanje vojske na trdih tleh. Ako je eno izmed letalskih krdel popolnoma po-tolčeno, iz tega ne sledi, da bi s« morala umakniti tudi suhozemna vojska dotične hoj n joče se stranke. Naj bo sovražno tbrodovje še tako močno in mnogoštevilno in naj je v zraku prdrlo že tako globoko nad iiepri-ijatelj»>ko ozemlje, nima ta o-»vojitev nikakega pomena, ker se letala v zraku ne morejo zasidrati in držati osvojenih položajev.
Točno zadevanje določenega cilja iz zraka je do neverjetnosti majhno. Ako se otbstrelje vanje iz zraka ne vrši z ogromno premočjo, in ako ni prišlo rznenada, je nje-fov uspeh močno dvomljiv. Tako fco Angleži p od vzeli proti nemški križar ki "Goeben" 270 poletov in so nanjo zmetali 15 ton bomb, da bi jo potopili, a se jim to nikakor ni posrečilo. Od vseh 15,000 kg je zadela križanko samo ena bomba. Tudi Nemcem so v svetovni vojni ni posrečilo, da bi iz zraka uničili večje število sovražnih 'ladij. Ves neskončno dragi zračni aprat nemški je uničil samo eno sovražno bojno ladjo v Rokavskem prelivu. Vsi napadi francoskih, angleških in belgijskih letal na nemško podmorni-ško bazo v Zeelbruggeu so bili popolnoma brez unpfllw.
Tako vidimo, da je zračna vojna strahovito draga in da nima vpliva na potek operacij n!a kopnem. Obstreljevanje kake točke iz zraka zahteva ogromne množine streliva. Samo za uničenje francoske vasi Souches so porabili toliko streliva, da bi za ta denar sezidali gotovo .50 takih vasi.
Vsaka od dveh ameriških matičnih ladij za aeroplane "Saratoga' in "Lexington" nosi na svojen krovu po 72 letal. Poskusi pa sc dokazali, da bi ob napadu pogodili svoj cilj samo ena .bomba, d as i b
jih 72 letal zmetalo nadenj na stotine. Za časa ene izmed najsilovi-tejših nemškilli oferuziv na zapiad-tiemu bojišču so Angleži izgufbili 70,000 ujetnikov in 300,000 mrtvih in ranjenih. Pri tem letalci niso imeli drugega posla, nego da so samo opazovali ta silni poraz. Tovarne za letlala so imele tedaj 400 tisoč delavcev, tako da je delavnih sil primanjkovalo v onih tvorni-cah, kjer so se izdelovala sredstva za angleško kopno vojsko.
Drugi primer so italijanska mesta Benetke, Treviso in Brindisi, ki so jih stalno napadali avstrijski letalci. Človeške izgube iz teli napadov so'bile naravnost neznatne v Benetkah in v Brindisijii, v Trevisu pa jih sploh ni bilo, dasi so zmetfcili Avstrijci nanje 80,000 kg jekla Ln razstrelilnih snovi. Mesto je bilo namreč pravočasno izpraznjeno in bomibe so tolkle v prazna poslopja, letalski napadi povzro&ijo ogromne napore in stroške na eni strani, na drugi pa naravnost neznatne u-spehe.
Italijan, artiljerijski major Mal-vini poroča skoro isto o italijanskih .zračnih napadih. Proti pnlj.ski luki so Italijani podvzeli 10 zračnih napadov, v ktaterih je sodelovalo 10 'zrakoplovov rn 390 letal. Vse to brodovje je zmetalo nad Pulj 85.000 'kg razstreliv.. Letalci so se morali gibati v veliki višini in zato niso mogli pogoditi cilja pač pa je trdnjavsko topništvo zbilo i« zraka 30 odst. italijanskih letal. Pulj sam pa je utrpel maJen-kosrtno škodo.
Iz navedenega je jasno, da mora neprijluteljsko letalo računati z obrambnim topništvom ter se ne sme spuščati prenizko. Zato njegovi izstrelki ne zadevajo in letalec tudi ne more popra vj jat i svojih napak. Obrambno topništvo je enako učinkovito tudi proti letalom, ki nosijo bombe, težke 500 do 1500 kg.
Francoski strokovnjlak Delati nay prihaja na temelju izkustev do u-gotovitve, da ob ddbri topniški o-bramibi letalo nikoli ne more zadeti cilja z majhnim dbsegom. Po računih genertaJa Nie.-.ela zadevajo toom-
|bef vržene iz letala, daleč od cilja. Iz višine 500 m pade majhna bomba 75 m daleč od cilja, velika pa 40 m Pri višini 1000 m je razlik* že enfaka 120, odnosno 80m; pr (2000 m zgreši bomiba za 150, oziro ma 120 m, pri višini 4000 m pa ceh 225 m. odnosno 175 m. Takšne re zuiltate so dognali pri vajah \ mL ru, ko se letalcu ni treba bati so !vraižnega obstreljevanja in vso svoj< pozornost lahko osredotoči, da pa zno in točno meri. Za ves čas sve tovne vojne pa ni znan niti en pri mer. da bi bil kak most porušen i; ietala. Vsi zadetki so bili tholj al manj slučajni.
EVItOPEJKA V MEKK1 \ -
■ j Angležinji E vel i m Cohboldovi ' [seistri lorda Dumnoresa, se je t i {dni kot prvi Evropejki posrečil ) |priti v Mekko. Cobboldova je me i (rala vsekakor pred tem sprejel i |Mohamedovo vero.
KRIVA PRISEGA IN KAZEN ZA NJO
Te dni .se je lia letališču v XeAvark, N. J., iz potmj&kega a<eu-«>plana izkrcalo Šest. potnikov, ki so prf-šli iz iLos Angeles, Cal. v Newark v-rekordnem času 11 ur in dveh minut.
REKORDNO POTOVANJE Z AEROPLANOM
NA KONJU IZ BUENOS AIRES V NEW YORK
popadali z nog. Njegova obleka so bile samo še cunje. In zopet ga je napadla malarija. A vendar jo je ti rdi to pot premagal, šel dalje in dospel v San -lo.^e in Costa Rico. V Niearagui je divjala revolucija. Da bi se izognil temu. da hi njegova dragocena konja ne zaplenili za vojaško službo, je -zopet moral na ladjo. V Salvadorju se je izkrcal.
Nato ga srečamo v Guatemali, v višini šest tisoč čevljev, kjer se je zopet počutil zelo dolbro. Na horizontu se je pojavila Mehika.
Ne daleč od meje ni mogel Gato naprej, prvikrat, odkar je zapustil Buenos Aires. Neki kovač v Guatemali je za/bil Gatoju žebelj v nogo. Rana se je gnojila in se od-I prla. a v tistih nezdravih krajih se rane ne zacelijo. Tri noči je ko-' nju Šviciar stavil tople obkladke nanjo. Prav ko je mislil, tla je vse že dobro, je Gatoja neki konj sunil s kopitom in ga tako močno poškodoval. da uboga žival ni mogla niti leči. Noga mu je zatekala. Svetovali so mu, naj jo ustreli in jI konča trpljenje. On pa se je odločno (hranil.
Obupan je po železnici poslal svojega dragocenega konja v mesto I Mehiko in brzojavil živinozdravni-iku. naj mu ga ozdravi, pa naj stane. kar hoče. Zajahal je Manelio •in tudi sam šel v Mehiko. Tam ga i.je Gato že čakal, zdrav kakor prej. I ln tudi on sam ni bil več razcapan. J Neki rojak ga je oblekel v bogatega gancha — argentinskega eow-Imva). Ta noša je bila l>oIj vredna filmskega zvezdnika kakor smelega pampaškcga jezdeca. V širokih hlačah, blestcčih se jahalnih škor-.njih in srebrnih ostrogah se je zelo , postavil.
j Zadnji dol njegovega avantur-' m*ga potovanja po asfaltu in tla-I kovanih cestah pa jeibil nekaj stra-.snega. Za njegova zvesta konja, ki [jsta bila izpostavljena neizrečenim nevarnostim pred vampirji, džungelskimi zvermi, gorskimi uevihta-
i mi in žgočim puščavskim soliicem, - i _ _ 1
/je bilo najhujše to. da sta morala korakati skozi vrv«ž mestnega av-, j tomobi.lskega prometa, j In naposled še New York....
Zdaj se Mauoha in Gato zopet paseta na svojem -Ijnljeni pampasu, .čez katerega brije veter; Tschif-Jfelv. preprosti, preudaren mož, pa zopet, redi konje na svoji samotni estanciji.
__T. K.
• MNOGI NE VEDO ...
1 da so prinesli krompir v Evropo k . ne iz potrebe, marveč zategadelj, o ker so ga smatrali za okrasno rastlino. Temu primerno so ga gojili i- prve čase edino v loncih: a da je v vsakem panju 30.000 do
0	80.000 Čebel;
a da je turški Metuzalem Zaro aga
1	i po točni ugotovitvi t litrskih zdrav-i- nikov star "samo"' 120 let, nika-:i kor pa ne ltif) let;
da je na Dunaju umrl najstarejši
\ | plačilni natakar. 78 letni Johann
i. jSclimidt, ki je stregel gostom v
i, hotelu "Palmhof". I
Tsohiffelv je začel s svojo slove- j čo ježo iz Buenos A i resa v New I York, to je oseni ti-oč milj. v apri- j lu 1925 in jo končal .1. 1!>28. Ta t mož je s svojima dvema konjema c romal po najnedostdpnejsih kra- ; j Mi sveta, po krajih, kjer še ni lio- I dil beli človek. Ta ježa je bila naj- ( višje, kar se je v 'zgodovini jahanja i doseglo. t	i
Tschiffe.ly. Švicar, ki je že dolgo ■ časa živel v Argentini, je hotel sve-' tu pokazati, da so pampaški konji ; prav toliko zmožni kakor kakšni i drugi.
V	aprilu 1925 se je na konju Mancha odpravil iz Buenos Airesa, (Jata pa je otovoril s sedlom za živila in obleko. Prvih tisoč dvesto milj je šlo čisto dobro.
V	visokih Andih je prejezdil po-vprečno dvaindvajset milj dnevno. V septembru je dosj>el v La Paz,1 glavno mesto Bolivije, v višini dvanajst fisoč čevljev.
Xato jra je peljala pot skozi strašno pušavb med Limo in Tt roj i Ho. Po 110 stopinj Fahrenheita je moral prejezditi najmanj štiri in petdeset milj, preden je prišel do prve luknje iz vodo. Za ta del potovanja si je najel indijanskega vodnika z mezgom in konjem. Že konec prve- ! ga dne pa je Indijanec s svojima ' žival ima vred opešal. Tudi Tschif-• felijeva kon ja sta se zvalila v pe-; sek, brž ko ju je *r;cz.secllai. Nato >11 je nakrmil.
Tekom nadaljne poti so morali* mož in živali čez divjo, deročo reko. ki je narasla od kopnečega snega v Andih. Konja sta se z jezdecem vred vrgla v vodo in valovi so j ih odnesli. Živali sta se hrabro borili. Nekaj časa je kazalo, da se' boilo vsi skupaj potopili, a vendar so skoraj čudežno dosegli nasprotni breg in zlezli na sidio.
Od Quita. v višini deset tisoč čev-, 1 jev. pa se j«- začel najnevarnejši del njegovega a van t urnega potovanja. Jezdil je navztiol v tisti zloglasni pragozd, ki je znan kot "Zeleni pekel*7. Trpel je nepopisno, se tresel od malarije, pil slabo, izprijeno vodo iz močvirja, v katerem se je pogrezal, obdan od vseli strani od kač, in druge strupene golazni džungle, onemogel od revne hrane. zaradi česar je moral v bolnišni-, co v Quito, kjer je ostal skoraj šest tednov.
. I V oktobru 1926 je dospel v Bo-goto. po semnajstih mesecih tega , izrednega potovanja. Od tam je šel ( v Meddellen, kjer pa je spoznal, da j s konji ne more več naprej. O vira-t la so ga jezera in močvirja in ne-J prodorni gozdovi. Zato se je s konjema vred vkrcal na irečni parnik 1!in tako po vodi napravil kratko
I pot v Pan ama, j Prihodnje dni ibi se njegove a-vanture skoraj končale. Iz Panama je peljala steza zopet v neskončno j džunglo. Dva vodnika, ki sta g:i j spremljala, sta .zgrešila pot in zašli ( so. Možje in živali so morali razja-z bati in si z .noži sekati pot skozi
zamotano maso. " Fbogi konji so prišli ob podkve. 1 Ves ta čas je lilo kakor iz škafa. Švicarju so čevlji, kos za kosom.
ŽARKI V PRSTIH
Življenjske žarke, ki jih je odkril ■ ruski profesor Gurvič. je uspelo v zadnjem času meriti tudi s fizikalnimi metodami. V .skoraj bretzzračni kovinski cevi je izolirana žica, ki je baš toliko nabita z elektriko, da se ta ne more sprostiti. t'e padejo ceh» tako slabotni žarki, kakršni so živ-'jenjski žarki, skozi stransko kremenčevo okence na fotoelektirično plast iz kadmija, ki je nameščena temu okencu nasproti, nastanejo s prehodom elektronov med žico in ost en jem cevi tokovni sunki, ki se dado z zvočnikom doznati in šteti. Tudi moč življenjskih žarkov so lahko imtzerili na ta način.
Olbsevali so n. pr. žabje klice x vodnimi bolhami in je tudi tu izkazalo staro pravilo, da vplivajo majhne količine pc»spešujoče. moT-ne ovi-rajoce, zelo velike pa nai"«vn<i«t uničujoče.
V najnovejšem času so francoski in italijanski raziskovali ugotovili nematerialen učinek na daljavo živih stani« skozi kremenec. Pri tem gire bržkone za učinek električnih polj. Nadalje so lUgotovili. da izžarevajo tudi konci človeških prstov- žarke, ki so sposobni umoriti v 1.") minutah kulturo krasnih gliv sikozi kremenec. Šlo je pa za ljudi, ki so bolehali na kakšnem procesu vnetju, n. pr. na katarju v čelni duplini, na šenn itd. Pri o-sebah ki trpijo na raku. zastrirp-- Ijenju krvi. helokrvnosti in nekih . drugih boieznili. izgine žari 1 na spo-. sobnost krvi, pri .bolezni Basedowa i ]ia n a ra>e. Tudi če se pomeša zclra-i va kri s krvjo na raku ali levka-l mi j i bolnih <rseb. izgubi zdrava kri j žari I no sposobnost. Pri preniciozni i anemiji ta žarilna sposobnost isto J tako izgine, a se po zdravljenju z ' jetri s]iet pojavi. Pojav življenjskih žaHkov se da tedaj uporabiti za diagnozo raznih bolezni.
KRAJ, KJER JE NAŠLO SMRT SEDEM LJUDI
Slika- nam predstavlja ostanke zgorelega aeroplama American Airway (zračne proge, ki se je ponesrečil v Catskill gorah v držaivi (New Yank. Aeroplan je bil na- po tu v Chicago. V gosti megli se je zadel ob vrh. gore. Pri tem so »bili ubiti štirje potniki, dva pilota in atewardka,
je .polje, ker mu bodo 'bogovi vzeli vso letino. Kirgi<zi so izobčili krivoprisezmi'ka ilz svojih vrst, Suaheli v Afriki ga zaničujejo, da bi 'kaizen za krivo prisego ne zadela t-udi njegove okolice. Pri nekaterih jevanskih plemenih krivo-prisežsi.ik ne sme stopiti na ladjo, da ibi njegov zločin me .primesel nesreče še drugian potnikom.	|
Posvetne kazni za krivo prisego so bile zlasti v srednjem veku krute. V Or i j en tu so krivoprisež-nike u'bijali in raizsekaivali iki kose. v Egiptu, Mehiki in ina Kitajskem so jiih obso.iali ma smrt, v Nemčiji so krivoprLsežniku z mečem odsekali roko. ki je krivo prisegla. Ljudstvo je verovalo v vsemogočnost. ki je (zaznamovala tudi krivoprisežnikovkrog s tem, da je pognala iz njega njegova roika. ki je krivo prisegla. To .praznoverje je najbolj raširjeno na AVir-teirberškem in Meklenburškem.
Kmiailu se je razširilo tudi (praznoverje, da gre le za obliko prisege. Da »bi odvrnili od sebe težke posledioe krive prisege, je človek prisegel z iztegnjeno desnico, levico je pa iztegnil doli in iverjel, da tako /pozivanje "boga ne ho veljavno. To ma«ziranje se je uveljavilo zlasti v Litvi, kjer na sodiščih še zdaj paizijo med prisego, kako J drži človek roko. iBili so pai še drugi načini ra«avel javi jen ja prisege.
i Tako je praiznovenno ljudstvo verovalo, da zadostuje eeikini pod jezikom ali imeti v žepu kost umrlega otroka odnosno kamenček s kraja, kamor je udarila strela, pa bo prisega »neveljavna. Strah (pred krivo .prisego je 'bil in je še zdaj povsod t vel ik tako, da govore pri prisegi resnico tudi ljudje, ki radi lažejo. Za krivo prisego je še zda-j določena stroga kazen. Praznoverje je pa v tem pogledu večinoma že izgiuilo.
%
/
IDEALNI OČE
Tz Tokija poročajo: —
Učence vsega sveta bo gotovo vzpodbodel primer japonskega generala Sinmiure, ki visi na življenju sovjega sinčka Jira. Ta sin je generalov edinec in luč očetovega življenja. Pred kratkim je zbolel in je moral ostati doma v postelji. Očeta pa je zelo skribelo, kaj bo s sinom, če bo v šoli zaostal. V tej zadregi mu je prSšel junaški do-mislek, da bi naniestu svojega sina sam obieikoval šolo. In res, general je vzel otrokove knjige pod pazduho, se predstavil Jiravemu učitelju in ga prosti, če sme prisostvovati šolskemu po trku namesto sina Seveda je učitelj privolil v to in general je zavzel sinčkovo meste ter poslušal predavanja od začet ka do konca. V šolo je prihajal vsak dan, doma pa je sinčku raz lagal, kaj so se tega in tega dn« učili v šoli. Skupaj sta ponavlja ia gradivo in pisala naloge in k( je Jira oSsdravel, je učitelj v šol iizgufoil učenca-generala, zato pa ji | mogel pri njegovem sinu ugotovi | ti, da v vsakem pogledu idealni dohaja svoje sovrstnike v šoli.
Moška beseda je hilai že od ne-j toda j pri vseh narodih najboljše! jamstvo. Na besedo so dajali ljudje več, negro na pisane pogodbe in oiblj-ube, tudi če je šlo za denar. Pri prodaji česarkoli je padla beseda, »prodajalce in kupec sta si segla tv roke in s tem je bilo vse opravljeno 'brez pis.'anih pogodb. Ta navada je še vadaj razširjena po km'etih. Ln gorje tistemu, ki 'bi da.no besed prelomil! V takem človeku so videli izmeček poštene družbe, v krčmi ni smel sedeti s sosedi za isto mizo, nihče ni hotel z njim govorito, niihve ga ni upošteval.
Ko so pozneje nastala ljudska sodišča, se je pojavila prisega, ki iv sodstvu še 'zdaj velja. In kakor ina kršitev ali .prelom besede, ta'ko so gledali tudi na krivo prisego. Po mnenju starih ljudi je krivoprisežmk-pregrešil (zoper bo-ga^ki ga je zato ka«novail. V neštetih varijacijah je slikala ljudska fantazija 'božjo kaccen. name-nj«no ikrivoprisežnikrmi. Strašna je 'bila .po nunciju- starih ljudi kazen zai krivo prisego, ki je zadela tudi vso krivoprlsežnikovo rodbino. Ta.ko je pred lo0 leti krivo prisegel poglavar na Sumatri. In takoj je sledila' kazen. En njegov siin je 'padel v boju. druga dva sta podliegla zalvr-btni bolezni, tretji je oslepel, poglavar je bil pai ubit. In v vsem 'tem je ividelo ljudstvo božjo kajzen.
Zelo stara legenda o preganjanju krivoprisežniika. Stari indijski tbog meseca j>e dobil po krivi prisegi sušieo. Ker je rar/sajala takrat v deželi Indov pljučna kuga. se je srečala fantazija z resničnostjo. Stari prebivalci Skandinavije sa verovali; da morajo krivoprisežniiki v pekUt hoditi po | tekočih strupih. Primitivni naro-( di čatkajo s kaznijo po smrti. Pre-. bivalci otoka Jave prorokujejo i krrvoprlsežniku kazen že vnaprej in trdijo, da zaman Obdeluje sto-
SUŽA JE NA TEM KRAJU TEMELJITO OPRAVILA
Ta ipredei (žitne pokrajine na osrednjem zajpadu je vsled suae najbolj trpel om. je (tudi doibil največjo pomoč. Po veiiki suši je nastalo hudo deževje, vsled česar so reke prestopile svoje bregofve in preplavile jpkKgftvo. Pokrajina, ki jo vidimo <aa goreajji sliki, je blizu mesta Sioux City, Iowa.
wm. if



"CLA8 NA&ODA"
NEW > YORK, JttXDAY, * JUNK 29, 1934 TtfJilT^"
THE LARGEST SLOVENE DAILY
RAZORQ2ITVENA KONFERENCA V 2ENEVI

Sve-rtaki tzuuiunji miniKter It toka rd J. Sandler pozivja delegate raz <;rozit verni •fco-uferemee k razorožitvi v Času, ko je postala razprava »do burna in je'brla slednjič konferm-ea zamedoločen čas o d prod en a
7EMLJEVI0I
STENSKI ZEMLJEVIDI
Na m.M in ui |«|tirju r plut-btttfaui (.-v-jfil.i ............7..KI
POKRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI:
llni>lia llaiwiiiu........... "Ju
UuUja«4r in auribar^r
ulita »I i .....................r>» I
i
P«Wjr, Kuipi............. J*i
CANADA
.................-»O
ZDRUŽENIH DRŽAV
V KIJ KI .................40 1
MAM ...................AZ
NOVA EVROPA
.................«0
ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV:
Alabama. Arkansas, Arizona. 1 Colorado, Kansas, Kentucky, Tennr*sre, Oklahoma. Indiana, Monlaita, Missippi. Washington, Wyoming .......*.....15 I
Illinois. IVnnsyIvanin. Minne-Mita, Michigan. WiM-ousin, Wrst \ irginia, Ohio, New York. Virginia .............40
Naročilom j«* priložili denar, hodi-hI v gotovini. .Money Order ali postne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, rekoiuandi- I rajte pismo.
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
216 W. 18 Street New York, N. Y.
i
KITCHENER JEVAj j KRIŽARKA ! i BREZ ZLATA!
I ............ j
Dviga!na družba ne bo, skušala dvigniti križar-1 ke Hampshire. — Družba je prepričana, da i križarka ni vozila zlata.'
Moskva. Rusija, 2(1. junija. — Ključa viti kur*k i iuo>ter i/ X*\v \ <»rk;i t'lia: • .> C-iurliM V, ki z ♦i v*nn«lj«i »jživljenja f*r**-^kiii |h»T4»;	K ii«-]i»-jn-r j«-v«>
kri/.ark<» Jla!uj*»liir«*. j«- r»-k« I. da j»* |»! 'j»ii«-a}i. d.i križarka ji! vi»-Y:\il. k;f*Ki»r je l»tlo |M»rot'<*n«t. 1M. iii ijoim«v dularjfv v zlatici, ko bila |M4u|iljHi> v S«»v«*r>iem morju. k » j«- l»i ix»-jni luiiuMer ral Kitrbentr ž njo na potu v Kupijo.
< '»»itrtney pravi, da dvigal na koin;«u»ja. is kat««ro j«* v zvezi, ne bo ve«" -kii.ša.l«i dvignili križarke.
Coiirteiev je pričel i aeropla-tioui iz lierjrena na Xorve»kem v Motikrvo. da izve t .ti 'iieke<ra An-ifleža, ki stanuje v Moskvi in je nail zoro val nalaganje tea križa.rko 1	ir»- |»red njenim odhodo-m.
tiatainVie podatke o tovoru. Sedaj < 'o ur t Hlev prepričan, da križarja ui.i vozila 'zVitejra zaklada.
Dviganj«- križarke bi'valjalo o-ikoli	in noln-na privatna
družba me bo >4;ušala dvijruiti p<»-toplje«e kri žarke.
ANEKDOTA i
i
LiK'ien (Suitry je peljal svojo ženo v zdravilišče. Zdravnik jo je pri iskal in določil kuro. Nato se | je fi-l»rni 1 k (iuitrvjp in <ra prijaz-j no vprašaj: "Xu, zdaj pa pridete vi na vi>to!" "Kako?" se je začudil (iuitfv, "saj mi vendar nič ne manjka!" "Dovolite torej," mu je sejjel v bes<»<lo zdravnik, da vam poveril to. kar sem mojrel u- ! {jotovit i v teli trenutkih, odkar vas, opazujem: domišljate da ste! zdrav!"
j PETNAJST LET NA HUDIČE-| VIH OTOKIH
"Paris Soir" poroča, da so bo te dni vrnil v Francijo 1. 1908 ob-j sojeni poročnik Ullmo. ki je skušal [Vohuniti v prid neke tuje države in je I»i I iiliisojou v najstrašnejšo kazen, ki jo pozna francosko so-di.šee. Najprej je živel 15 let v < "aviMineu. potem mu je bila ka-! ■/• !! omi^jfiia. rilmo je izmaknil važne listin«*	franeo.ski vojni
morili it-i in jih ji- |«<nih«lil v nakup nek; tuji državi. Zasačili |m S4i *»• pr<s|iMi j«* mogrel izvršiti ! »vitju iiain«*r«'. Njejrnva zadeva je «l\ irn"a ^k.<r.ij toliko prahu, kakor j ii«-kaj >1 |»r«-»l njim afera l>r**y- j fi.-s-«
. Advertise in "Glas Naroda"
KOMU PRIPADAJO HEMOROIDI?
Xa zadnji seji dunaj*&<» Zdravniške družbe je imel neki znani kirurg predavanje o bistvu in zdravljenju Jiemoroidalne boJezni. pri čemer jo je primerjal s krčn i mi žilami. Po njegovem mnenju so tudi otekline v d«>belem črevu in tako z rana "fiasisra a ni" posledica vnetja in gnojenja v odvodnicah.
V vneli teh primerih so se dobro obnesle injekcije s kin mom. ki iana-
jo med vsemi zdravilnimi načini-to prednost, da čJoveka ne motijo pri rzvrševanju (»oklica. V diskiwr-^ ji k temu predavanju je neki m-j ternist dejal, da 4ipripadajo he-^ moroidi danes prav za prav inter;1 liistu," dočiim je otekline v debelem črevu brez zavisti prepustiti kirurgom. Xato se je oglasil neki kirurg, ki je .trnii lieromoide reklamiral za kirurge, dokler jae bo podan dokaz, da se bolezen po nekrvavih zdravi hi ili metodah ne por-navlja več. Spor je rešil neki tretji dovtipni kinurg, ki je dejal, da pripadla jo hemoroidi prav za prav pacientom in glavno je, da jih tem na ta ali oni način za vselej odpravi mo, tudi če teorije še niso dovolj pojasnjene. Kako razširjena je ta huda bolezen, pa je razvidno iz tega, da cenijo samo za Dunaj število hemoroidni!kov na 300 tisoč o-seb.
PATRIJOTIZEM V RUSUI
Vseruski očsredmji izvršni- odbor je izdal te dni tta-redbo o izpre* menihi kamni za v*"le"wu]ajo. V na-tedbi m* w«»vorfi wirec«io o izdajstvu dooioviue. ra-hi se izraz, ki ko s<* ga prej .sorjetaki (»ravdniki i t-i>*ril«aii. fovorrf samu o protin-vo-1 ur i ji. Nova uaredba uvaja >>inrt-n«» kazen in zuftlemJbo |wemože»nja za pripadiiikr- civilnih p*»klieev. ki so kakorkoli -oškodovali vojaško iuoč K-ttšije. zlasti z voljuwivoni.
s ^Jofbegoaa v urobeimBit vo oe so; izdali' vojaško ali držarvmo tajno.' Če so ipodane olajševalne okobio-sti, se prisodi vele izdajalcu 10 let ječe m zapleni se mu imetje. Za pripadnike vojaškega stanu pa o-1 ajševailne okrohiont me velja'jo. Če odrasli člani* rodbine vojaka-ve-le izdajalca ne ob veste oblasti o pripravah, zar veleizdajo, se kaznujejo z ječo 5—10 le-t in fc zaplembo imetja; d-rugi oflra»!i čla-
ni, ki žive skupaj 2 veleizdajal-cem ali ki jih je on gmotno podpiral, eetprav niso vedeli za nameravani doe in. pa izgube volilno pravico in morajo za 5 Jet v izgnanstvo iv Sibirijo. *
To naredbo izanimivo utemeljuje glavno glasilo komunistične stranke. V uvodniku pod naslovom "Za domovino" piše o patrijotiičnih zaslugah posadke ledolomrilea '•('eljuskina" in o letalcih, ki jo
1
rešili. Primer tega patrijotizkiiH zahteva Ktrojro kaznovanje	'
^■eleialajaleev. V sovjetiiki dna vi aie sme biti nihoe- mlačen in nevtralen. Članek se končuje e besedami : "Za domovino, za njeno čast in plavit, za moč in blag ost a- i nje!" Domovinskega čuta v taki o-bliki bi pred leti v Kusiji ne travel noben komunist. Prolftarska revolucija v Kusiji dobivo značaj iiar^Hlne revolucije.
Povesti in Romani
Asitater (Kerarik) broL ________.-...J*
Andrej Hofer _____________________________________5t
Beneika vedeievalka _________________8»
Belgrajski biser .............................
Beli meceseo ...................................40
ftele noti. mali jonak .....................M
Bollino darovi ..................................JIB
ftoija pot na Bledu ...........................J50
Božja pot na Šmarni zori___________Jtš
Cankar:
Grešnik Lensrd, brofl. ....__________..70
Mimo flvljenja __________________________M
MoJe iivljenje ___________________________75
Romantične duSe -----------------M
Dalkansko-Turška vojska _____________.80
Balkansitii vojska, s slikami .......JBS
Boj In zmaga, povest .........................SO
Blagajna Velikega vojvode ________60
Barska vojska ------------------------------
Beatin dnevnik ......-.......................-M
Čarovnica ..........................................15
Cvetina BorOgrajska _________________.41
Cvetke ______________________________________________
Čebelica ..................-........................M
Črtite is iivljenjn m kmetih-----SS
Drobiž, in razne povesti —
Spisal MJlčlanki_____.M
Dekle Elizm________4«
Dolga roka..................................... -M
Do OMs ki Bit olja___,7t
Doli z inljM _M
Dve sliki: — Njiva: Btarin
_(Metko) _M
Dsvicm 1TiT ■ 1 sis _M
DuhMnS boj____M
Dedek Je pravil: Marinka !■ Ikra* Micki___«
IUmMs Bfodkn _M
Pra Dinvolo__M
Gotapodnrfien svete	.. ......
GoetUne v atari IJnMJsnl-M
Grika UjtolocUn_L—
Hadfl Mnnlt'^TolaUD-----4»
Hektarjev nei _M
■edvika--41
Hndi Cmsi. Blago Mk veealolgrs, .18
Helena (Kmetoval______48
Hnde Breadno (11. av.) -_SS
Hunorska, Groteske te Snllre ,
veaano ———............... ■ JS
broiirano.................................88
Izlet je. Bioniie____L2t
Izbrani spisi dr. H. Doleaea___84
Iz tojnsell prirode____M
Is isdivinjgn svete, trdo vea.__1.SS
t
Isbranl spisi dr. Ivan Mencinger:
2 zreška____________1.58
lg**&e. broftlrano______88
Igralce-------------75
JMgnJe----------------------------88
Janko in Metka (sa otroke) ________M
Jerini Zugovni. Med plasovt ______J8
Jutri (Strug) trdo vea_________75
broS. _________________80
JarCHeri spisi: .
Popolna izdaja vseh 10 sveskov,
lepo vesanlb _____________________18._
svezek: Dr. Zoker — Tngoeser
broSlrano___________.75
Joan IMaeriJn (Povesti ls Španskega
Življenja...............................J8
Kako se sens Jas dkal
(AleSovec) I. svezek _,88
Kake sen se Jas Hkal
(AleSovec) II. sv._____88
Kako sem se las likal
(AleSovec( III. avesek_____j88
Korejska brate, povest ls aslsijoopv J
v Koreji-----------98
Krvna oevete ________________M
Kaseikl punt (Senoa)________.88
Kuhinja pri kraljici geajl neiM .-58 Kaj se Je Markam sanjalo _25
Kriiev pot patra Knpljenlka _78
Kaj se Je izmlsUl dr. Oka_______.45
Levstikovi zbrani spW_______N
1. sv. Pešal; Ode te ekcUe; Bo-netje; Wiwianre balade te
legende; TefanaS (Levstik___.78
8. sv. SUkn Levstika te njegove
kritiko te polemike______78
Ljubljanske slike, HlSnl lastnik. Trgovec. Knpfijskl atrainlk. Uradnik, Jeslinl doktor. Gostil-niSar, Klepetulje, Nataksrca, Duhovnik, Itd. ....................j88
Student naj bo. V. sv. .................JJ
Sveta Nothurga ..............................„35^
Spis je, male povesti.........................33
Stezosledec.............................................38 1
Šopek Samotarke ........................-....35 ^
Sveta noi ..........................................JO 4
Svetlobe in sence ...........................„1.2fsj
Slike (Meško >................................6«.
Spake, humoreska, t*da ve«.............
SHAKESPEARE V A DELA:
Machbet, trdo vez................................JfeŠti
broSirano .......-............................ "
Otbelo ...................-__________________________
Sen Kresne noii _________-.........
Slovenski pisatelji D. n,:
Potresna povest, Moravske sli- ) ^ ke, Vojvoda Pero i Perica, Cr- gfj tiče ...........................................
TIgrovi zobje _____-.....-.....................
Tik za ironto ...............................-....'i ^
Tati«, (Bevk), trd. vez.......... Ido
fri indijanske povesti ......................
Tunel, boc. romuu ............................1.2..
Trenntki oddiha .............................
Turki pred Dunajem ...................fi p
Tri legende o razpelu, trd. ves. «.(
Tisoj In ena no*:	31*6
1.	zvezek -_______________________
11. zvezek______________1. p
HI. zrezek_________________1/* *
3 KNJIGE SKrPAJ__S-ltlP;
Tlsoi In ena no* iKai*)
ves. mala izdaja______i
L grabi jeni milijonar _______ L W
V	krempljib inkvhirUe__1. S6
V	robstvu (Mstičiei________L
V	gorskem zakotja________
i*	(r
V	eklepnjaku okrog svete:
1- del-------t
2.	del________________________tral
OBA SKUPAJ________li jo
Veliki inkvfautor__________________I
Vera (Waldova), broš. Vojska n» Salkanu, e slikami _
Vrtnar, (Rabindranath Tagore), a trdo vezano
broSirano_______________
Volk spokornlk in druge povestlV
trdo vezano_____________< a
^ . . - . 1 Vojni, mir ali poganstvo. 1. sv.
V	pusti- ^ sla. III. sv. ............
Valentin Vodnika izbrani spisi
Vodnik svojemu naroda_______ .
Vodnikova pratika L 1827__VIOO
Vodnikova pratika L 1828 _Tliarj
Vodniki in preporokl ________ ........
Zmisel smrti ______________—___
Zadnje dnevi nesrečnega kralja _%VIllk
kruhom, povest ................TTetj<
Zadnja kmečka vojska ______
Zadnja pravda, vea......-________/ _
Zmaj iz Bosne__________^
Življenje slov. trpina, izbrani splal 7
Alefiovec, 3. sv. skupaj ________ID j i j
Zlatokopi .......................>rsli
Ženini naše Koprnele_______________
Zmote in konce gd4. Pavle-------,
Ve
Zbirka narodnih pripovedk:
I. del _______________________
II. del ___________________
Znamenje Štirih (Doyle) -_-—-,., . j
Zgodovinske anekdote_______„r,/'
Z ognjem in meiem -. ,..L______, ,.,8.":
Zloiln in kazen:
L In II. svezek ______________
- _
Zgodbe Napoleonovega huzarja ....... J 11
vezana -----------------------------
Zgodbe zdravnika Muznika__
Zlati pantar_______
ZBIRKA SLOVENSKIH POVEST? L sv. Vojnomlr ali poganstvo —. : , J
2.	zv. Hudo brezdno -................. ■ t
3.	sv. Vesele povesti_______| DQ
4.	zv. Povesti in slike________
5.	zv. Student naj bo. — Nei vsak
daojl kruh----------|oje
SPISI ZA MLADINO
(GANGL)	[ji <
3.	sv. trdo vezano. Vsebnje 12 povesti ........___________________________
4.	sv. trdo vezano. Vsebuje 8. po-
5.	ar. trdo vezano. Vinski brat__j.,
6.	zv. trdo vezano. VBebuje 10 po- 1
Lucifer ....................................JL—■ j
Marjetica _______________________58 j
Materina žrtev ................................50 J
MoJe iivljenje ...................................75
Mali Lord .....................................
Miljonar brez denarja....................75
Maron. krfi^ansld de^ek iz Libanona .........................................25
Mladih zanikerneiov lastni iivo*
topiš „...„„.Wm...<..........—..........„75
Mlinarjev Janez .................................50'
Musolino............................................40
Mrtvi Gostai ....................................35
Mali Klatei ........................................70 j
Mesija ................................................581
Malenkosti (Ivan Albrechtj ..........25
Mladim srcem. Zbirka povesti za slovenska mladino ...........................25
i
Možje.............................................. 1.50;
Na različnih potih ............................40
Notarjev nos, bumoreaka ..................35
Narod, ki izmira .................................40
Nate vas, II. del, 9 povesti..............JM)
Nova Erotika, trdo vez .....................70
Nate leta, trda vez ________________________„.78
broširana _____________________________.^.jss
Na Indijskih otokih...........................58
Nafti ljudje_________________________48
Nekaj iz ruske zgodovina_____________35
Na krvavih poljanah. Trpljenje In strahote s bojnih pohodov blvie-ga slovenskega i«oika__________1.50
Ob 58 leteid Dr. Janeza B. Kreka ..25
Odkritje Amerike, trdo vezano__SS
mehko vezana _____58
Praprcfanove sgedhe__IS
Pasti in zanki_______25
Pater Kajetan_________L_
Pingvinski otok____SS
Poveri o sedmih ehidrnMi___58
Pravica kladiva__________58
Pabirki Is Kote (Albrecht)__25
Parite! zlatar________35
Prihajai. povest ______88
»eiigalee________________25
Povesti, pesmi v proz/ (Baudelaire) trdo vezano ___________________1.—
Pa strani klobuk___________58
Plat sv ona_____________________48
Pri strieu_____SS
Prst boiji_________________
Pallia, povest is irske Junaške d'
b»____________________SS
Po gorah In dolinah_________88
Pol litra vlpdvea________________88
Poslednji Mehikanec______________.38
Pravljice H. Majar_______________38
Predtriani. Prešern in drugI svetniki v gramofonu ________________.25
Prigodbe iebelice Maje, trda vea 1.—
Ptice selivke, trda ves______________75
Pred nevihto ______________________35
Popotnik! ________________________________.88
Poznava Boga _________________________30
Pirhl ___________________________________38
PovodenJ ________________SS
Praški jodek_________________________28
Prisega Huronskega glavarja • ••Mil
Pravljice in pripovedke (KoSutnik)
1.	avesek ____________________4«
2.	svezek__________________48
Prvič med Indijanci____________________..34
Preganjanje Indijancih mlsjonar-
Robinzon _________________________58
Robinzon Crusoe____________________________80
Revolucija na Portugalskem ________30
Rdeča In bela vrtnica, povest _____JO
Rdeča megla_______________________78
Slovenski ialjlvee ________________48
Slovenski Robinzon, trd. vea._______75
Stric Tomova koča ....................58
Sueški Invalid_______________________.35
Skozi iirao Indijo_______________.58
Sanjska knjiga, mala______________68
Sanjska knjiga, velika________J>8
Spomini Jugoslovanskega dobro-
voljca, 1814—>1918_____________L25
Sredo zimcl, trd. vea.____________88
broS. ----------------48
Strahote vojne «...----------58
Štiri smrti, 4. sv--------------35
Stanley v Afriki_______________58
Spomin znanega potoval«____L58
Stritarjeva Anthologija. broS _____...80
Slsto Šesto, povest iz Abrucev __31
Sin medvedjega lovca. Potopisni roman...............................
mssmiN
Knjigarna "Glas Naroda"
ŠLOVEN1C PUBLISHING COMPANY
. 216 Mtmt 16th StrMt. New. York
KALIFORNIJSKI VSEUClLlSCNIKI DOBILI DIRKO .
VeaLt Jka dirka nie-d raznimi ^iseii(v41iš|lcinii skupina rui na reki Hudson je» x-sako leto velik dogodek z a športni svet. Na sliki je videti čolne, Ju «k> mo udeležili tekme pri ' Poughkeepeie, N. Y. IVi dirki so znsalgaJi dijaki 4oaUfornij*e^a vse ueiliiča.
-•'"■■*■.•*-. . ..... . ...
Važno za potovanje.
Kdor je namenjen potovali v tiari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. V sled naie dolgoletne skušnje Vam tamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno im hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila.
tli preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potne liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše stroške.	0
Nedrzavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi iz Washing t ona povratno dovoljenje, RE-EN-TRY VEltMIT, trpi najmanj en mesec.
Pišite torej takoj za brezplačna navodila i« zaaotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali.
SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU
216 West 18th Street New York, N. Y.
"QLA8 NARODA"
NEW YORK, FRIDAY, JUNE 29, 1934
m LAitoMT slov*h» PAXLT «■ ty. i. n\
KRATKA DNEVNA ZGODfcA
Xikbkor hp trdim, da je srečen | tifcti, ki ima p revi v znaneev. Moja /ena pravi, da je obširno poznanstvo škodljivo. Prvič 7.;i klobuk, ■ drugi« — eh. saj ni. da bi govo- '
ii.....Je pa vseeno dobro, če imaš
kopa. da mu v bridki uri potožiš. In izveš tudi marsikaj zanimivega.
Zadnjič .sem srečal znanca Trdino ki je po poklicu slikar. Slikarstvi* je svoboden poklic in temu 'primemo sjK»štovan. Trdino spoštujem. ker je v rjtzgovoru prav j lako pester in zanimiv, kakor v svoj H1 platnih. Zavih sva na polič 1 črnine. Mož pa je "bil očitno slabe volje, zabavljal je čez krizo in čez: Ugledne politike in parkrat zaporedoma je ponovil krivično trditev, i da iiHs narod nimh smisla za umetnost. Pri drugem poliču se je zrahljal rti povedal mi je tole blago-rodno zgodbo:
Pred štirimi ln!i sem prišel po opravkih v me-to W. Sedel setn v kavarni pri kapueincu in se normalno dolgočasil. Pa prisede k meni ml-ijši gospod in mi pomoli roko: Kaj me ne poznaš.' Jaz sem Žvegla.... A tako. »prosim, prosim, seveda. Žvegla — nu. kako je kaj ! (Po pravici povedano, sem ga bil p« zabil, študiral je nekje, k:«j — še danes ne vem!) Razložil mi je. I da je študij opustil ("kdo pa danes še sploh študira V') in se posvetil pridobitnihvii. Iz nove, elegantne 11stniee je povlekel vizitko. Bral *eni: I. A. Žvegla. zastopnik Weiss A: Schwa i*z. tvornica na zadku pi-; ka j(."ih konjičkov."
Najbrž sem ga malce dvoumno ••ogledal, kajti naglo je povzel: — . "Da. da. moj dragi, ti seve tega J
i
BLAGORODNA ZGODBA
PEES:
j ne razumeš! Stuar pa je resna, velikopotezna — — Pravkar organi-jziram srednjo in vahodno Evropo i— o, zadeva "bo šla v milijone!*' Govoril mi je še to in ono. nazadnje me je povabil na svoj dom.
Popoldne sem se oglasil pri njem. , Vihi. Stanovanje v vsokeni pritličju. Štirisubno s kopalnico in verando. Iludirja. -sem pomislil, stvar ni karsibodi! V salonu me je : preilstavil svoji mladi gos|»ej : — "Tule — slikar Trdina ! Vidiš, dragica. pri njem naročiva sliko z;i najin sa lonček.... Trdina, poglej, na tej steni bi potreboval nekaj— • nekaj apartnejra. \e vem še prav : za prav kaj. toda sedi. izvoli, po-, i menimo se pozneje...."	j
Xič se nismo domenili tisto po-' \ poldne. Ko sem se poslovil od gospe. me je spremil do svoje pisarne. Spotoma me je opomnil: "Ti bi gotovo trebal nekaj denarja?. Takole majhen predujmček?" Xi-sem odfhil. Saj veš, kako je s to < stvarjo.... Dobil sem štiri sto take j in akouto sem imi potrdil kar na j vizitko. Ugodna zadeva ! Segla sva I1 si v roke: "Tak zdravsitvuj, Trdi-j na. in kakor rečeno: midva z žen-1 ko se pogovariva in potem ti spo- j ročim. nam boš namalal za naš j salonček.... Servus!" — —
t'akal sem na sporočilo mesec ilni, pol leta. eno leto! Ob letu sem ! ga srečal v našem mestu. Bil je jako dobre volje, brez ženke. Po-' vedal mi je, da se vrača 7. "majčkene sivt o partije" po Italiji. Z lastnim avtomobilom seveda. Da. da. moj dragi. Weiss Schwarz. tvornica na zadku prskajoeih konjičkov je preživljala dobo vilrar-I n eg j povpraševanja ! — Komaj sva j 'se pozdravila že je odvihral k ve-1 seli dnfžibi, ki ga je pričakovala ob1 vhodu v restavracijo....
1
j Xu — škralka — ibrez sporočila sem ostal dolga tri letia. pozabil sem na Žveglo in na projektirano, .sliko v njegovem "salončku"! — j Nekega dne pa sem sprejel od tvornice na zadku ipiskajočiii ko-1 njičkov Weiss & Schwarz pismo:} ,"Pri pregleilu naših knjig smo n- ( gotovili, da train dolgujete vsoto. Din 500.— in prosim, da nam jih ; čim preje nakažete. S spoštovanjem, j Weiss Schwa rz." 1 Iludirja?! Din 500? Kako to? V
OTVORITEV BRIVNICE
ROJAKOM V RIDtiEWOODl! nazimiihuii. «la boni otvoril due 1. JILIJA
M O I) E R N O B K I V N I c O
613 ONDKRIKINTK V KM E vocal Linden St., KlIMiEWOOD. i. I. Kojwkoni se priporočani za obilen pj*et	STEFAN TAKAC
Skupni lzleti jJKi
vJugoslavijo: JHBL
ILE DE FRANCE, 7. in 28. julija v Havre
Karta do Ljubljane $117.54; za tja in nazaj $206.50
BERENGARIA v Cherbourg, 5. julija . AQUITANIA v Cherbourg, 14. julija
Karte do Ljubljane $119.24; za tjia in nazaj $206.50
HAMBURG v Cherbourg, 19. julija	j
EUROPA v Cherbourg, 12. avgusta
Karta do Ljubljane $122.54; za tja in nazaj $211.50
Posebno priporočamo izlet s parnikom AQUITANIA, dne 14. J [TLI J A, katerega bo vodil naš rojak Mr. EKEROVIČ, k; je uradnik pri Cunard Line, in pa izlet s parnikom EVROPA, 12. AVGUSTA, katerega vodi iskušeni uradnik Mr. GOYDIC1I 1 od North German Lloyd. — Oba imata dovolj skušenj, ker sta vodila že mnogo izletov v Jugoslavijo, zato bo gotovo vsak zadovoljen, ki se teh izletov udeleži.
Obiskovalci Soko'sitega Zletn v Jugoslaviji, ki ima-Jo ameri&kl |k>tnl list, IrkIo plačali samo ItO centov za vizum In dobijo 75 odstotkov znižano ceno po Jugoslovanskih železnicah.
Kdor želi imeti prijetno družbo, naj se nam takoj prigla-ai in če je gotov, naj posije n. kaj are, da mu preskrbimo naj-holjSi prostor na enemu izmed teh parnikov. Mi bomo takoj preskrbeli vse potrebne listine za potovanje in sploh vse, da bo • vsakdo zadovoljen. Dolgoletne skušnje in priporočila onih, ki bo ae posluževali našega posredovanja, so najboljše jamstvo vsakemu. Priglasite se takoj ta uavodHa na:'
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU)
216 West 18th Street	New York. H. Y.
--- -	- « r * .»» .«
naši rodbini se vendar nihče ne u-kvarja « piskanjem rra konjičkov i^adek! In sploh — kakšno neznansko piskanje !bi to pač moralo biti, da bi izrabilo za 500 Din zatlkov! Xa dopis nisem rrtigiral — najbrž je bil napačno naslovljen....
Pa sem kmalu prejel drugega, v Imlj energičnem tonu. Sto vragov! Le kaj hoče od mene tvornica Weiss &. Schwarz! .Jezen sem raztrgal dopis in ga vrgel v koš.
Tvornica Weiss & Schwarz me je izročila advokaftu. Vsota je narasla že na Din 800. Nisem reagiral. v zavesti, tla nisem skrivil repa še nobenemu piska jočem u konjičku !
K\ij bi še pravil! Zdaj me rulii-jo (za Dill lOOO!) — in zdaj se mi je tudi posvetiLo; to je Žveprlin predujem! Od 400 na 1000! Kaj hočem t Potrdilo sem napisal na vizitki) tvornice Weiss & Schwarz!
Gldboko me je ganila Trdinova zgtnLba. Smisel za umetnost menda res propada, še bolj rapidno menda, kakor povpraševanje po konjičkih, ki piskajo....
TRAGIČNA SMRT ZRAČNEGA AKROBATA
Te dni so bile v Vineennef? v Franciji velike letakke tekme, na-katerih so nastopili mnogi slavni zračni laikrohati. Zmago je odme-iel NV.mec Fieseler. ki je dosegel 138 točk; iza njim jV bil Francoz Detroiat s 120, tretji Nemec Ach-geles s 122.G, četrti Čeh Novak s i 110.8 točkami.
i Tekme so pa zahtevale tudi človeško žrtev. Smrtno se- je ponesrečil portugalski letalec d'Abrier. iNad glavami i 200,000 gledalcev je delal drzne akrobacije, potem se 'je pa hotel navpično spustiti na tla in sicer s hitrostjo 200 km na uro. Ker pa ni mogel .spraviti le-itala«v vodoravno lego. je padel z j levim krilom ob tla. letalo se je prevrnilo in vnelo. Letalec je bil ' mrtev, še predno so prihitei ri-š". j vale i. Vpričo gledaleev je našel strašno smrt v plamenih.
"VILA STRA"
Vila Pisani, imenovana tudi v»-Pa Stra pri Padovi. kjer sta se sestala te dni Mussolini in Hitler, le-,ži izven Benetk ob predivu Hren-ta. Potnik, ki.se pelje iz Benetk v Padovo, mora mimo nje. ' Vila Stra stoji že od 18. stoletja. Prvotno je bila last. rodbine Pisani, ki jo je dala zgraditi v slogu knežje rezidence. Palača ima tudi mmetniško vrednost. Okrašena je z alegorijami Tiepola in Guarane. L. 1807. je palačo kupil Napoleon Bonaparte zato, da jo je poklonil Eugenu Beuaharnaisu. Pozneje je postal njen last-nik avstrijski cesar Franc Jožef, a 1. 1866, ko je od-pad,!a Benečija od' Avstrije, je »prešla v italijansko last, prav tako, kakor že 1. 1859. grad Monza in Vila Reale v Milanu. Zanimivo je, da je Fran-c Jožef ponudil marša-lu Radevkemu 28. februarja 1857 vilo Stra za <bivanje. Radecki je ponudbo sprejel, a se ni mogel z njo posebno okoristiti.
Knjige Vodnikove Družbe
lahko ie SEDAJ narotJt« za prihodnje let«. Naročnino, ki xnafta SAAlC —
ti—,
lahko pošljete na In kakor hitra M« knjigo Izftle, jih dobite po poftU.
Ako tekate tako dolgo, da knjiga Is-Idejo, morate plačati zanje SI.3S.
KNJIGARNA 'GLAS NARODA'
216 W. 18 ST., NEW YORK
TELEVIZIJSKO GLEDIŠČE
Tz Lomtlona so s,|M«*očili ve.>t, ki po svojejn .pomenu n-?. zaostaja za j vestjo o otvoritvi prvega nemega I ali pozneje zrvočnega kinematografa na svetu. V dvorani v Blackpolu. ki ima prostora za 3 tisoč ljudi, otvorijo te -dni televizijsko gledališče, ki bo kazalo na normalnem projekcijskem platnu zanimive dogodke na Angleškem in Trškem neposredno potem, ko se bodo šm-nsili. Telrnična sanja.ki sta jo pred desetletji sanjala Jules Verne in Bellamy je postala s tem resnica.
Jules Verne pripoveduje v nekem svojem romanu, kako zasledujejo ljudje v podmornici na pliatmu istočasno dogodke, ki so se dogajali na površju, Bellamy je opisoval, ka-ko bodo ljmlje v letu 2000 v udobnem fotelju ali v spalnici na poodben način prisostvovali na pr. boksarskemu . matr-hu. ki se bo vršil morda ne-1 kje 500«km daleč. Bellamy je imel pra'V in se je malo emotil: ta ve-vrlika rec" sp ni izpolnila šele v 1. 2000. temveč sedem desetletij pre.i.
Bila pa je dolgai pot do prvih poskusov s telegrafskim prenosom slik do tega pomembnega mejnika iv zgodovini filma in gledališča. | Razvoj te id^je je tesno zvezan z odkritjem skrivnostne sposobnosti prvine selena in pozneje tako zvane fotoelektrične istanice. da sta v večji ali manj-'i meri spre- ' vodnika za električni tok. čim reč ili čim manj svetlobe pade na njiju. Tenak svetlobni žarek "otipava" sliko, ki maj se brzojavno ali -brezžično prenese v daljavo. Temne točke na sliki zadnžijo več svetlobe nego wet le, tipajoči žarek, ki se od slike odbija na foto-elektrir«no stanieo. pa povzroči v skladu s svetlobno stopnjo posameznih slikovnih točk močnejši ali šibkejši tok. Te različne impulze ^prejema brzojavno ali brezžično na oddaljenem mestu 7>ose-ben sprejeni'ni aparat, ki jih na o-bratni način spreminja spet v svetlobne impulze ter ustvarja s tem sliko. To ivse je slišati zelo 7>re-prosto. a kolrko podrobnih odkritij in iraimov jie bilo treba, da se je polagoftva ratrvilo brzojavno oddajanje, negibnih in sedaj tudi že'brezžično oddajanje živih slik! Francoz iBellin. Nemca Nipkow in Carolus ter Anglež Baird imajo glavno 'zaslugo za dovršitev te razvojne poti (Baird je pole^ tega: izumil nioktovizor, aparat, s [katerim je mogoče fotografirati | v temi). Na Angleškem in v Ameriki so zgradili prve uporabne televizijske aprate. a sedaj se je na Angleškem uresničila tudi prak-t» ena televizija v podobi prvega tele vizijskega kinematografa, i -
ZDRAVJE FRANCOSKIH LETALCEV
Profesor Ourchet, ki mu je od leta 15>19»poverjena skr-b za zdravje francoskih pilotov, je od leta 1W32 do danes preiskal 1404 kandidatov iza letalski poklic ter jih je od-klonil 592. Pri 41 kandidatih je ugotovil, da trpe na ušesnih boleznih, 23 jih je zavrnil zaradi pljuč, 13 pa zaradi živcev. Prof. Ourchet je poleg tega odkril pri lelcih aieko vrsto srčnih motenj, ki jih označuje iz besedo: letalsko srce. Letalci so po ugotovitvah prof. Curcheta sposobni za svoj poklic najbolj do 40. leta. Po tej starostni dobi izačno njih sile pehati in polagoma propadajo.
POLJSKA EKSPEDICIJA ., NAGRUMANTE
Tz Poljske poročajo, da je odpotovala iz Varšave poljsika ek.špedicija. ki je namenjena na Gruman-te. Odprava zasleduje izključno znanstvene smotre in pomeni v bistvu nadaljevanje poljskega raziskovalnega dela iz mmul-ega letina Medvedovem otoku. Poglavitna naloga odprave je, rarciskati, če se dado dobiti še podrobnejša poročila o beli lisi. ki je zaznamovana na zemljevidu poieg Medvedovega otoka. To liso smatrajo vsi poznavalei arktičnih razmer za Se neraziskan svet. Odpravo vodi inž. Bernadzikiewiez. ki se bo s wvojimi tovariSi vrnil >v domovino predvidamai do 20. septembra.
Advertise in "Glas Naroda'*
DVE SIROTI
Spisal A, D. ENNERY
To je za liij) pregnalo grozo olmpanili ifl gnank.
Tod a kmalu jim je zopet rojila po samo misel, kako bi se mogle rešiti.
Znova so hotele navaliti na rešilne <v*olnl la bi poskusile polastiti se jih, ko so jih zm pet prikovali k tVmi grozni kriki.
Mornarji so zakrirali, vider, kako so švB gnili čez krov novi ognjeni zublji. Ves preJ nji del ladje je bil v plamenih; ognjeni zulB lji so švigaM iz oblakov črnega dima, vali eega se iz gorečega katrana in kolaeev vr\l
In ogenj se je širil naglo; požiral je vse il svojiipoti in pretil zajeti še nedotaknjen dl krova.
Od tistega trenutka ni mogla nobena sij več zadržati groze, strahu in obupnih kriki« nesrečnih izgnank.
Zdelo se je, da je tudi mornarje ohšla gr® za in da komaj čakajo povelja, da hi spustn rešilne čolne morje.
Pred ogn jenimi zublji so se vsi umikali I trem čolnom, visečim zadaj na vrveh.
Ogenj se je širil tako naglo, da je bilo ki maj še dovolj časa, da bi posadka zapustil ladjo.
j Komaj je poročnik izgovoril povelje, ki i maj so zaškripali škripci pod rokami mol ' narjev, ko se je ladja močno stresla, da I vrglo gručo žensk k ograji, ki so se najbcl prestrašene jele vzpenjati na njo, da bi pl skakale v čolaie.
Ta čas, ko so mornarji potiskali nesrel niee nazaj, se je začela ladja močno gugal I Kazalo je, da se ladja hitro pogreza. Pl j svitu ognjenih zubljev se je dobro videl i kako se valovi vedno višje dvigajo ob hokil kakor-bi hoteli pljuskniti čez krov. j Druga katastrofa se je pridruževala pri Voda je tekla nekje v gorečo la Ijo, ki se I pogrezala v valove.
—	Potapljamo se! — je zaječalo več gB
[ Poročnik je zaklrhtel v smrtnem strail 'Zapoveda! je mornarjem, naj spravijo I j čolne ženske.
. In vsi so planili k čolnom.
Bil je že skrajni čas. i Zdelo se je. da so jim plameni za petal in da jih dohitevajo...
A ladja se je vedno bolj pogrezala.
—	Počasi!... počasi! — so kričali ča« niki in mornarji na ženske, drveče v čolil
j ki bi jih lahko prevrnile.
I Na poročnikovo povelje so razdelili I gnanke v dva dela in z vsako polovieo I jposkakalo v en rešilni čoln osem mornarji in en častnik.
Ostalo moštvo, poveljnik in zdravniki podčastnikom naj bi se pa rešili v tretj« čolnu.
V	začetku požara, ko so že slutili, da 1 treba zapustiti ladjo, so brž spravili v eoll nekaj hrane, vode in poveljnikove knjiJ častniki so vzeli s seboj nekaj pomorski instrumentov.
Skakanje v čolne je šlo zelo hitro. Ogel se je neprestano širil in ladja se je vedli bolj pogrezala.
V	hipu, ko je hotel tudi poveljnik kot zal nji zapustiti ladjo, je pa nekdo kriknil:
—	Kje je pa podčastnik f
In vsi so ponovili ta vzklik.
Nekateri mornarji so hoteli splezati n
za j na krov, da bi poiskali podčastnika, ga niso hoteli pustiti samega sredi plan nov na potapljajoči ladji...
' Poročnik jih je pa zadržal, re^oč:
—	Moja dolžnost je. da zapustim la// Zadnji, in dokler podčastnika ne bo nu \ami, ne zaipustim krova.
In na ves glas je začel klicati svojej poda est nika.
Mornarji so držali vrvi, pripravljeni o riniti na odprto morje.
Nastal je trenutek največje napetosti
Ognjeni zublji so lizali ladjo od vseh str I ni. Veter je gnal oblake dima nad mors gladino in mornarjem je zapiralo sapo, k se niso mogli umakniti dimu.
1 Poročnik je skakal sredi plamenov, j* 1	(Dalje prihodnjič.)
ii	-v.
170
^fe besede so ga opozorile, da se tudi Marjana tisti hip žrtvuje.
In misel, da bo to pogumno dekle izginilo v valovih z drugimi izguankami, je prestri-gla njegovo oklevanje.
In dal se je odvlečii zdravniku.
V hipu, ko sta liistela po stopnicah, se je podčastnik prekrižal in zamrmral kratko molitev. ,
Potem je pa skočil v švigajoče plamene na dno ladje in zaprl vrata za seboj.
Ko je prišel poročnik na krov, so se začuli od vseli strani kriki groze.
Tudi mornar na straži pri izgnankah je izgifbil glavo. Hitro je odprl zastražena vrata ill zaklieal:
—	Gori!... Gori!
Nemogoče je opisati zbeganosti, ki se je polastila izgnank. V nepopisni grozi so pritisnile na krov misleč, da najdejo tam rešitev.
Grozen krik se je razlegel iz množice prestrašenih žensk, hitečih h kraju krova; pritisnile so na mornarje,s toječe s sekirami v rokah na straži pri čolnih v pričakovanju povelja, naj jih spuste na morje.
Potisnjene nazaj so se nesrečnice znova še z večjo grozo vračale, obupano so sklepale roke'ter iprosile in kMeale s pretresljivim glasom:
—	Rešite nas!... TJešite nas!
Potem so pa izgubile še zadnje ostanke razsodnosti in planile k ograji, da hi poska-kale v čolne.
S silo so jih morali mornarji potisniti nazaj in jih zadržati, da niso-prevrnile čolnov.
Kadet je bil že zapovedal mornarjem, naj udarijo po obupanih ženskah.
Kar jo stopila med mornarje in ženske vi-soko vzravnana ženska postava.
Bila je Marjana.
XIX.
Obupane družice so jo bile kar prinesle v gneči isz medkrova in tako je naenkrat stahi med njimi na krovu, ne da bi se jim moghi iztrgati.
Ko se jih je končno otresla, ni podleghi obupu kakor druge izgnanke.
Zdaj je šlo za to, da preslepi (Vbupane žen. ske in pridobi še na času. Treba jih je bili Zitdržati, da bi ne silile v naročje smrti, k bi ji ne ušle, če bi same v splošni zmešnjavi poskakale v rešilne čolne.
Ko je stopila pred nesrečne, prestrašene družice, je bila sprejeta s psovkami in gro. žnjaini.
Vse so jo dolžile, da jih je varala z zvija-čo, ko je ladja že gorela. Mirna pred tem iz-ilivom besnošti, kakor je bila mirna v med-krovu, je povzdignila svoj glas, da bi pomirila u'boge družice.
Toda tisti hip se je izvil iz vseh grl strahoten krik groze in obupa.
Ognjeni zublji so bili prodrli krov in pognali sredi oblakov gostega dima proti nebu tisoče isker.
Mrak se je bil b»š umaknil temni no<H. Plameni so švigali visoko pod nebo; on ^e strašen prizor.
Kar je zajel plamen srednje jadro, ki se je vnelo in preneslo ogenj «tudi na sprednji jambor.
Ko so pregorele tudi vse vrvi, se je jambor zamajal in padel na kraj krova.
Mornarji so kriknili, k sreči pa jambor nikogar ni zadel. V hipu so plameni pogoltnili vsa jadra. Nekaj mornarjev je skočilo k jamboru, ležečemu čez krov liki goreče bruno, da bi ga vrgli v vodo.
Toda že je bila nevarnost, da se podre tudi
veliki jambor, ki ga niso več držale vrvi.
i
Začuio se je dolgo prasketanje.
Poročnik je zaklieal z močnim glasom:
—	Moštvo k jamboru!
Takoj je priskočilo nekaj mornarjev s sekirami v rokah; »pripravljeni so bili za pri-mfer, če bi se začel jambor padirati, da bi ga izpodsek&li.
*«L4I > A 1 O D i"
NEW YORK, FRIDAY, JUNK 2S, 1934
i -
- THE LARGEST 8LOVEHE DAILY b U.I. 1
B
UKOV GOZD
ROMAN IZ ŽIVLJENJA Za "Glas Naroda" priredil: L H.:
PRIZOR IZ KRAJA SUŠE NA OSREDNJEM ZAPADU
17
—	Kaj misliš. .Tu-ta, — jo vpraša .mati <Vz 'nekaj vaša, — ee bi Fredu vendar-le napraviti kako majhno božično veselja ker bi sliko tako dobro ptiniala ? V (Nino morami mlslitj. da bo tam v Grad-ou se»-del popolnoma zapušeon. Ali ni mogoče, Juta? Vem, da ima« brez tega miiw>po drughhi skrbi, toda. iker je Pred tako popolnoma sam — da bo saj ■ vedel, d« misliva manj.
Mraz ipretre»a .Tirtino tih k o postavo — in naenkrat ji privro i.'. ov>i vroče so!1?..- — velike, t-eake solze, katerih iriii mogla zadržati.
Tn mati vidi te Kolze.
—	.Tinta! O. .moj Rog — ka.j ti je? — aaklive prestrašena.
Juta se krtVvifo bori sama s seboj. Dvigne glavo iti odloži delo, da posuši solze.
—	X« boj se. mati; saj mi nlv. Samo — nisem ti bolela povedati — ampak tako zelo me boli zoib — že ivee dni. Sedaj >pa nisem mofr'-a vee /držati in mol&a/ti.
Ma>t» prime oibe nj^eni roki.
—	T'boga Juta! V skrbi, da me ne bi razburjala, se s team mu-eii. O. kaiko sem že nepot robna. da si moja he i niti več- m-e upa pri meni »zjokati «\x>je ibolePine. Ali te tako zelo boli?
.Tivta se iinora siliti. dia> osrttainie mirna.
—	O, iniati. bil je samo močan sunek — sedaj je zopet boljše.
—	i\ajbrže si se kaj 'prehlad i la. kajti tega dnigaee me morem raizimv->1 i. iker imaš tako zdrave zobe.
—	Veš. kaj. mati. Hitro grem k dr. CSregOTju. Že pred nekaj dnevi mi je dal imko adravLlo. Tudi sam pravi, da je to prehlad in da bo samo od sebe prešlo. Tn sedaj glede darila m< Freda. — seveda. mati — toliko bo že.
Ji rt a nasrlo vstmine.
—	Da. Juta samo pojdi k iMto, ki ima vedno kako dobro b((j niilijMIIOV ton n.alerijala
zdravilo. T.epo pmulron ol>a. Saj smo jim že dolžni toliko hvale/.- r_ ..................................
nosti.
Jut*, satno j rikima in	iz stibe. Xie vee tne more govoriti.
SoLze ji tie i jo »v grlu. kot bi jo hotele zadušiti.
Tri doktorjevih je doma samo gos<pa Marija. Juta se ji joka je vrž* v na roe je.
—	.Tut®. -Tinta ! Kaj je zgodilo tako hudega? — v»praša zdravnikova žena vsa prestrašena.
Juta joka je -zmaje as, glavo.
—	Xie. nie. tela Marija — samo jokati moram! Pusti me nekaj ea«n jokati, ne moreni vee drugaee!
PoViia sovirtjei sname govpa Juti klobuk z glave tej- ji odpre jopie.	\
—	T*bo<ra .Tirta ! — ji pravi tiho.
In Juta 'iieprv atno joka in s tako silo. da se trese po eelem životu. J«'ka. kot bi morala nso svojo bolevino v solzab raztopiti.
Tn tako jo najde dr. (Ireiror. ko se vrne domov. Žena mu pra-naj ppsti -Ti it o. da se ji so'ze rsame vstavijo. Nato se utrujena ivaslo-nl zadej na stol in še vedno ji suho ihtenje stresa šibko telo.
Slednjič dvigne glavo in pogleda oba dobra e! m veku. S eeln si potihne lase, nato pa pravi tiluo:
—	Nisem mog'a vev. «rntr.potl doktor; samn zmerjajte mie. To-«la niv n m-ocl.v vee pretnajroval i. .Zda.i 'bo zopet t>ol ; so>zie so mi pr:i:>e4ile olajšanje. Kedaj bom zopet bolj junaška.
Pove jima. kako se je malo prej z. materjo razgovarja'a o Fredn.
—	Sedaj mati nv.di. dr. sem joka'a. ker me boli zob. ker je videla solze v mojih oveli. O. samo da bi že "Lena bila ttakvtj! Veasih se mi zdi kar nemojro^e. da bi materi prikrivala, da je Fred mrtev. — pravi na koneu.
Dt.'ktor In njecova žena jo tolažita in Ji rt1::' odide nekoliko potolažila proti domu.
Xa sliki vidimo farmei>ko poslopje v Dallas. X. D., katero j:* zasul pesek, katerega je nanese! hud vihar. V.sled dolgotrajne misi* so unih ijmlja <*pn-tošena in verer odnaša zemijo in pe.se.k kakor pozimi snejr.
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU SI« WEST 18th STREET NEW YORK, If. T.
plSite nam za cene voznih listov. rezervacijo KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE
..................................................
GORA, KI OGROŽA MIR
V JUGOSLAVIJO
Prtko Hjvr« NA HITREM EKSPRESN6M PARNIKL
PARIS
30. JU SIJ A 21. Julija — JI. Avgusta
ILE DE FRANCE
7. Julija — Julija
CHAMPLA1N
//. J ulju (opolnoči) — 4. Avg.
in.ZKE CEKE DC VSEH DELOV
JUGOSLAVIJE Za pojasnila in potne list* vpra-ta)t« nai« pooHaščena aqcnta
cfrerteh <fina
J9 STATE STREET. NEW YOKfe
A' ELsenenzu, <a-lpski~ vasi južne Avstrije, leži gorski masiv, ki je težak milijardo t<JU Zaradi te železne gore lahko izbruhne v Evropi iv o ju a. Ta gora skiiva pod se-
rz katerega izdelujejo topove, tanke. letalske stroje in vs<» ilrujro vojno opremo. In to goro lioee i m -t i — Xemeija.
'Xemeija zahteva Avstrijo — Italija. Frameija in njeni zavezniki pa not" c j o tepra. In tako j«> stala Avstrija ojjrnjišre lutjbolj o-goiveue borbe iv Evropi, država, ki hi s svojo i.skro utegnila 'u;netit i sod evropskega smodnika.
8. poglavje.
Gustav Ho nek je eakai na bližnjem vogalu ulive Karola I.ore^n-ea, katereji'a je poslal k Juti.
Od svojega obiska z gu po Wajrn rjevo pri Juti ni mogel odtegniti mislii od nje.
Xjeno slieieo je takoj »post»vil na svojo pisalno mizo, da jo je mogel imeti ved»uo pred oemi. katlar je dvignil glavo od svojega dela.
Ko jo razvija, op^izi na svetlem papirju majhem. okrogei. obledel inodež. V nje.m spozna s' d soLze. kateio je videl kaniti iz njenega oeesa.
C'udno — še inJkdar ga ni kaj takega razburilo, kot ta nema so4za, ki je pritekla iz lijenegtt <«"e>a. Se .nikdar ni nobeno žensko bitje x»a-pr»vi'o nanj tako globok lrtis. kot Juta Fa-lknec.
Prvič je kaka žecinka razvezala v njem željo, da bi se smel «a
Razlogov, ki zapeljuvjo Xem eijo. da hi si osvojila Avstrijo, je vee. Predvse-ni ne sinemo pozabiti. da se je riwlil Adolf Hitler v Draitinauu ob Innu. Zato Xemeija ne bo mirovala vse dotlje. dokler ne bo vkljur-ila A vstrije v svoj državni sestav.
D: uga resiiioa je. da je v Avstriji mnojro Ijmli. ki naravnost želijo. da bi se eedinila Ar»->tri.ia z Xemeijo. Takšen spoj bi trenutno poveeal nemško ozemlje in storil, da bi s,* prebiv;:-\stvti Xeon-ije dvignilo na 72 milijonov duš. Konkretno povedano: Xem<" i ja bi s tem pridobila d vanji j st vojnih v,borov.
Tretje: Ce bi Xemeiia dobila Avstrijo, bi obkolila ("eiioslova-škf». Xemeija bi m jila naravnost na Italijo in bi imela samo l(»tl km do Jadranskega morja. Xemeija bi tudi mejila na Madžarsko in b zaradi tejra lahko pritiskala Jiri
ko-piei ogrojiine izal«»jre železa. Toda kljub •temu ne bo prišla nikamor, kajti ž-.lezne- gore s tem še
bo imela, brez nje pa je kakor uklenjena.
Kdor se pelje do Leoilina. nitli tam zanimive stvari. Že Rimljani so tamkaj zasadili lopate v zemljo in jeli dvigati na dan zrnklad . Trudili so se eelih sto let. da so izkopali prvo tono železa. Danes delajo to drugače. O«rro.mni svedri vrtajo v trebuh izenilje in dvi-ijajo s pomo«'jo stisnjenega zraka na dan žehi/.no rudo. S silnimi de-tonaeijaini trgajo /.. mlji iz telesa sloje mile in pridelujejo dnov-no .n: i 11 (MM)O ton »"istejra železa.
Xajboljš»* leto so imei v ELse-ne:i/.u leta 101(1. Takrat je dala železna gora 2.2UO.OSM) ton žel: za. l«;mi h- padla produkcija na 270 t is t h* ton. letos kaže. da bo dosegla -MMMKMl ton. Xemeija seveda potrebuje vee lie»o prodileira Al-j^ino-Montana i:i tla si olajša transport. uvaža po eni strani premog, po drugi .st:sini pa »»»lvaža z. jsti-
mi vagoni želvzo.
Že leta l!Hf» so se v EL-sener'ii pojavili nemški ofiirji in odtlej so v tem kraju stalno uradniki berlinskega vojnega ministrstva.
T*o vojni je v ELs«»nerzu zaslužil milijone it al i jamski eksploatator CamiTo Castijrlioni. Za ni j m je
tsiko dalje. Xazad'iie -e j«, v Eisenerzu tudi Sk<nla.
Poziv!
Lsdajanje lista je ▼ sv«xi i velikimi stroiki Mii** go jib je, ki so radi bih razmer tako prix% deti, da so nas naprosili, da jik počakamo, save nai pa oni, katerim je mogoče, poravnajo na ročnino točno
Oprava "G M
CENA
UR. KERNOVEGA BERILA
JE ZNIŽANA
Angleško-slovensko Berilo
KNUSLISIJ SLOVENE READER STANE S A Al O
$2
|	Naročite ga prt —
i KNJIGARNI GLAS NARODA
21« WEST IMth STREET MK.W VC»UK (MTV
30. junija:
Paris v Havre bremen v Ur^men
Leviathan Cherbourg
t. julija: Lafayette v Huvr« Alli.-rl Hullln v lluml.'iri
4. julija: Wa«liiiiSlun
v Havre
5.	julija:
Hrieiigarla v Cherbourg
6.	Ju'ija:
Majestic V Cherbour«
7.	Julija:
I le de Fr;in«-e v Havre Cunte di r-'aV'ilu v litiiuk Europa v |trein«ii <1. julija:
n»iitHi'hlnnd v Hun bnr|
13.	julij*:
Olympic v Cherbourg
14.	Julija:
AtiuiLattlu v Cherbourg 1 Vuicanla v Tm .15. ju'ija:
| Champialn v Havre i?. |uiija:
tirenieu v Hrem*n | m. julljf .
I Manhattan v Havre
itiajntioi g v lluiuburg
20.	julija: SiaieiitJaiii v tsoidugue
21.	julija:
' Paris v Havre
Leviathan r Cherbourg
Hex v tielioa 24. julija:
Kurupu v Bremen 2i». ju>ija:
A e w V ur k v Hamburg
27.	Julija:
M»J*m!Ic v Cherlioiirg
28.	Julija:
Ue de Kr«n.« v Havre
CE BERES TO. IZVEŠ -
da hrani pariška Xa roti ni knji-žn:ea. ki je najvtvja biblioteka v Evropi, dva in pt»l milijona knji«; in KMI.tlOO rt»koprst»v ;
da tebta pepel z^oreje e jjarefe fastijrlio-' v<v ne«ro tobak in stroemea. to pa pii'el Jlujro Stinnes. In Ziitejradelj. ker >e pepelu pri kra-
'•-^ilel | jenjn pridruži kisik. ' ni bilo v tobaku ;
ki pra poprej
vidi. tla je Ei-1 tla st» z.e stari Ejri|»t"ani limeli
Iz vsejra ttijra se senerz ze'o važ.na postojanka zi variti pivo; ' j Xemei iti.-Žc zaradi tejra .se ne boj tla imajo mnrjri farmer j i v Južni Xemeija nikoli odrekla Avstriji. Ameriki na svoj i h kmetijah namestil psov kare za euvanje;
Romunsko. Tretje earetvo bi pri-;kep ZJ| svojo tvojno industrijo ne-tiskalo tudi na Ono morje in pro-\tA>]l(u}no potre.buje avstrijsko žeti Orijentu z vsemi njegovimi .pro- leizo. straiwtvi.
Zadnja posletlk-a tak:ne<ra sklo-pa bi tudi bila. da bi prišla železna gor® v nemško državno mejo. Ta stvar je kljub ttunu. «la jo o-menjamo na zadnjem mentu. zelo važna, zlasti za tistejra. ki ve. tla je danes Xemeija v po<rle<lu Žele-
RAZVALINE KARTAGE ODNAŠAJO
za navHzana na uvoz vz inozemstva.
AVrsaillska mirovna t>o<rodba je
vedno navezati n« njo. Do sedaj še nikdar imi mitslil na to, da bi iz vzeta Xemeiji tri eetrtkve njenih
ljubezni do kake ženske dail svojo prt»»tost. Juti pa bi to prossitoKt e ve>»olj«"m žrtvoval. Toda po nje-mvom mnenju je bila zainj izg-uiblje-na. Sam si očita prreh. da je svoje sree obesil ina dekle, kate«ro je videl v objemu drugega. Skušal si je dopovedati, da Juta nikakor ni lepa, saj ne po njegovem nkusu.
Toda \>ve mu nie ne pomaga, da si tnlpranja injeno potlobo. Čuti. da postaja to, kar je obvutil za Juto, vedno inoen«j«e in globlje.
X»denj pride kot. božično razpoloženje, ko > po sneženih uli-eah itvkal siiomasnejra otroka. Tako najde Karola Lorenea, ki je premr«žen. s hrej>enet''mi.i, laeinimi očmi stal pred neko pekarno in jf z f^Urbokim vdihavanjem srkal {rorki, po svežem kruhu dulrtači zrzik. ki je prihajal d* p«*aroe. kadar so se odpela vrata.
Nekaj easa pa opnruje, nato «e ž njim spusti v .pogovor ter se eiidi njegovim totrtrira odgovorom. Karol mu pripoveduje, da nima
očeta in njeg«v« mati £Lva predpasnike za neko tovanno. da aln-/ii kruh za eeibe in nvoje <rtrake. Kštrol je imel tudi «e eno sestro, pa bil« j« Ae zelo maji m a in je Me hodila v 5o!o. In Gustav vpraša dečka, kaj si že-Ii za Božič. Tn mažteje mu več nedosegljivih želja r suknjo, 'prav* eevlje m veliko potieo s pisanim sladkorjem
—	Toda k nem ne pride hv. Miklavž, pravi mati. Revnih ljudi ne pozna, — pripoveduje Karol žalostno.
Tedaj .pa mu Gustav pravi, da mu hoee vse kupiti. Karol gospoda wvrjetno pogl.xla. Toda Gustav dobi ipri nje^m kmalu zaupanje in talko se takoj odpravita kupovat. Po vsaki kupljeni trhvari pravi Karol iarečega obraza:
—	Mama bo umrla od vese-!ja.---
In vetiaj wtoji po!n pričakovanja, kot otrok pred Božičem, ter >"ak* n» Karoha Lorenea. Ko se elednjič prikaže, mu hiti nasproti.
—	Torej, Karo], ali ai dobro iz\-riil moje naročilo T — ga vpra-ia naglo
železnih rezerv. Izgubila je Alza-eijo-I/t»reno. Ivuksemburg in začasno Posaarje. Jasno pt>ve<lano. izgubila je največjo kapariteto za primer vojne.
V dobi miru lahko Nemčija u-vAža železo iz Švedske, Španije in Alžira. Lahko si na ta način na-
Vlada v Tuni-ii jti prejela od znamenitih arhetilogov pismo, naj poortri ukrepe za zaščito starin, ker tnlrtašajo tibiskovalei Kartaga spomine na ta kraj v neverjetnem obsegu. Arhetiltig Pierre Lapavrc se pritožuje, tla so obiskovalci doklej nakradli in otlnesli cele .stebre in zidove otlgnnjtmih izkopi n.
tla učinkuje plava svet I (»ha pomirjevalno na živee. dočim rdet*a luč stopnjuje nervoznosi.
gmiaiaiaiaiaia*^^
IGRE
NEVARNA ŽELEZNICA
XDalja prihodigii.)
(K SK NK ItOJITR RESNICK. NAJ V A M POVEM l* S O 1> O
Zirmloviim nnui j »o ve. ila je «»stn»l«nii-
ja najsrarejšj« vtnla. Z ujeno iM.nn>«"j«»
je uiogtKf ugotovili marsikatero ilej-stvo. tikaj«x"S« se vaše preteklosti i»» iHMliWnioKtl. Finančne možnosti in I/.hI tlruxih zaunnlb za-tlev je iuiiimA' iU>-jrnati s |M>inoT-jo velike ve«le Hstroloni-j*>. kakor tiuli vaš
ixtrletl na ženitev.
prijateljstva, načrte. ki jili tlela jo vali sovražniki in nlili iziil, tietlStMne in drugi važni <1 godkl.
Vaj vam povem vaso usod«i. ker «V vam 1m> znana, se utegne vafie življenje lafiremeiilti. |N>maKaiio viuu Imi k Imv-•jastvu. uspeh n. sreči in mipmlku. Prilirnnjena vam iMista olnip in izgu-ha. Citanje iz zvesul Imi napravljeno za .vas v najbolj preprosti in uajlailj u-mljivi obliki na eelih (lveli straneh. t'oSljite ml tla 11 svojega rojstva, ime .n naslov v lastni pisaji. Pridenlte ilolar za pismene In lastne stroške ter ,'tofiljltp pismo na: ORION STUDIO, Gv Bas S»M. Cltvelwi Ohio.
(Adv.)
Benefltl Irpicc, lxrukaa. t 5. aejanj .M l>rau de Urrcetu. Uerlčua kuuiv-dija T iietlb dejanjih. Trdo vezano -----------.....--------Lit
Edela, drama t 4. dej___________________.M
Gospa s worja, 5. dej.____________7i
Lokalna železnic«, 3. dej. ______________.6*
Marta, Semenj t Kictunoodn, 4.
--dejanja_____________________________JI
Ruski generalni ravnatelj sever- »aJ*t Iierokaa • itirlli sllkab
nomantlžiirske železnice Redv je	" Mi,d*v^v ^
,	.	ter, Mladinska Igra s petjem v
netlavno seli t a vil poročilo za po- 3 deJnuJiU _____________________________•«
slovim leto 1933 Porta'-Uo navaja. R. IT. K. lirama v 3 dejanjih * da je bil« vitem letu 11 železniških j predigro, tčapek). »ea. -------------4&
nesreč. 39 poskušenih atentatov, 38	f	*
. . .. 1	,	, . ' (1 Za križ in ndiii, l»roka» v a.
oboroženih n»padov na vlake, lil k ^j^nju,________________________________
požigov, 197 roparski napadov na ljudski oder:
vlakospremno osobje in 60 umorov. 5. «». Pa 12 letih. 4. dejanja___________M
99 uradnikov so roparji ranili, 400	Zanravgivec..............«0
pa so jili ugrabili.
GLAS NARODA'
zopet pošiljamo ▼ domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne po-sil jamo.
»od zemljo, 8».
li zv. Skopuh ____
Zbirka Ijudaklh ker: 3. snopič. Mlin Neža. Sanjo
13.	saopi«. VnUlka. Smrt Marij« Uevleo. Marijin otrok...............
14.	anopie. Sv. RoAtJan. JunaMta
I Aekltra. MMk Maaariav ..........
15.	anopie. Turki pr*d Dunajem Pabjola in Neža ____________________
JO. xno|iič. Sv. Juat; Ljubezen Marijinega o*roka_______
i€
Ta GLOBUS
kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim« bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je p*; Tokah svet vzgoje in zabave.
KRASNO BARVAN	TRPE2N0 IZDELAN
li
99
KNJIGARNA GLAS NARODA
216 W. I8th Street new xoaa cm
1
V premeru meri globus 6 Inčev. — Visok Je 10 lnfier.
MODERN VZOREC
KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM
OKNA S POŠTNINO VRED
•2.
50
ONI. KI IMAJO PlJVCANO NAROČNINO ZA
"HLAS NARODA". OZIROMA RE NAROCE,
li A l)OR K ZA —
"GLAS NARODA
75