ZAČENJAMO POLEMIKO O PRIHODNOSTI LJUBLJANSKEGA BARJA GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL LJUBLJANA VIČ-RUDNIK • LETO VII. • ŠTEVILKA 4 • APRIL 1971 &ISK PREDSEDNIKA CK ZKS FRANCETA POPITA OI1 £a večjo akcijsko sposobnost ZK ^ga sistema, “ je dejal predsednik CK ZKS FRANCE POPIT na '■ Starca, na dan sprejetja občinskega proračuna. Navzoči so bili »Zveza komunistov je sestavni del našega samoupravnega sociali- v aktivu komunistov naše občine. K pogovoru so se zbrali i Kunisti z vseh območij in področij občine, predstavniki osnov-ra! organizacij ZK s terena in podjetij, predstavniki četrtnih komi-(js ^ ZK, krajevnih organizacij in občinske konference SZDL, 0 krajevnih skupnosti in vodstva občinske skupščine ter 1I( teri občinski in mestni odborniki in poslanci. S tov. Popitom Sol "a Pdšla še JANEZ HOČEVAR, predsednik komisije CK ZKS m t.a.Zvoi in statutarna vprašanja ter TONE PRELOZNIK, član 'a 'Zfrv1 fcom^eja ZK. Obisk je bil v sklopu obiskov predsednika rj( ljubljanskim občinam s ciljem poživitve dela ZK. je pričel kot gostitelj predsednik skupščine občine ing. \er P. KORBAR. Orisal je razvojne probleme občine in ne-obl ™iUl-ne probleme, iz katerih izhaja vrsta socialno družbenih emov, ki zahtevajo večjo angažiranost družbeno-političnih ' ^cij in še zlasti ZK. 1 fcr toe V ZK na območju občine je nato orisal VILI BELIČ, ,i Č*ar četrtnega komiteja Tmovo-Kolezija in predsednik aktiva tt ZK v občini. Govoril je o nepokritih območjih in 1 Mj*1 v občini in se zavzel za njihovo pokritje. Deprofesiona- JJ" ZK na občinskem nivoju je negativno ocenil. Marsikje na ■i Partije ni čutiti, je dejal tov. Belič, in tam dobivajo tla naši 'Irll f- $ 4 n« A ,nasprotniki. 'Ravljalni odbor je izoblikoval rogram občinskega paznika Odh a ^?r.Za proslavo občinskega praznika pod vodstvom predsed-ing. Slavka Korbarja je v dosedanjem delu že izobliko-Ser K1"' Pro8ram 22 praznovanje občinskega praznika. Na pred-&a ° Povso^ P° občini zagoreli kresovi. Že prej pa bodo ** patr0|tna tekmovania> tabomi3ce' prireditve in pohod mladin- ^nja slovesnost bo 25. aprila v Velikih Laščah. Tu bo tudi srečanje borcev in aktivistov NOB ter zbor odreda terito-Iba °,£fmbe. Pred začetkom slavnosti bo že igrala miličniška Sine . red*tev Pa se bo začela s slavnostno sejo skupščine L m občinske konference SZDL. Dnevni red te seje obsega K drugega slavnostno otvoritev, sprejem mladinskih patrol, ideij. °4ieda teritorialne obrambe, slavnostni govor, svečano ^ton,V ^Sra^ OP ‘n odlikovanj ter imenovanje delegacije za Venca k spomeniku OF v Rožni dolini. I. v^emu delu, pretežno političnega značaja, bo sledil kulturni Itrji®"' osnovne šole bo otvoritev razstave ilustracij za mladino. ish„Vtni koncertu bodo sodelovali oktet iz Podpeči in gojenci Vi^Vič-Rudnik. 86 rarf-Vema *)0 sledil zabavni del. Preskrbljeno bo tako za tiste, >trienlc Zavrte v poskočnem ritmu, kot za tiste, ki v tovariškem piVt^ikaj prigriznejo in popijejo. , ..‘.s* letošnjega praznovanja občinskega praznika bo so- Hja ^ 'JUček revije dramskih skupin ob njihovi 25-letnici delo-Hi (jvt’a^ občini. Slavnostna proslava bo na predvečer v obnov-1 ^ nafan' v klikih Laščah, podelitev nagrad oziroma priznanj sam dan občinskega praznika. V razpravo so nato posegali JANEZ ČEBULJ, sekretar četrtnega komiteja Rožna dolina-Vič, ki se je zavzel za organizacijsko obliko ZK na občinskem nivoju. RUDI FURLAN, tajnik občinske ZRVS, je govoril o odsotnosti partije pri najpomembnejših dogajanjih v bazi. ANTON KOŠIR, predsednik KS Milan Česnik je opozoril na neodložljivost vključevanja mladine. JOŽE SETNIKAR, direktor Savskih elektrarn je poudaril nujnost graditve političnega in komunalnega sistema po istih principih. GEZA ČAHUK, član četrtnega komiteja Rožna dolina-Vič se je zavzel za večjo vlogo krajevnih skupnosti. Predsednik obč. konf. SZDL ing. JANEZ ČEMAŽAR je povedal, da prihaja do ostrih kritik na račun nedelavnosti ZK. Za mestne politične forume je dejal, da se odmikajo dejanskim življenjskim problemom. Teža političnega dela pa bi morala biti - po njegovih besedah - na konkretnih akcijah, na delu z ljudmi. Kritiziral je deprofesionalizacijo političnih delavcev v občini, medtem ko bi jo kazalo izvesti na mestnem nivoju. Sedanji dialog republi-ški-mestni komite ZK je označil z delovnim, ne konfliktnim značajem. Za njim so se udeležili razprave še BRANE PEČAN, član četrtnega komiteja Krim-Rudnik, STANE VIRTIČ, podpredsednik skupščine občine, ki je dejal, da vsebinskih sprememb v partiji ne bo mogoče izvesti brez ustrezne organizacije, MILAN KRISTAN, sekretar osnovne organizacije Rožna dolina, MAKS MOČNIK, sekretar četrtnega komiteja Krim-Rudnik, ing. LOJZE HABJAN, član 10 obč. konf. SZDL. TONE PRELOŽNIK, član mestnega komiteja ZK, je govoril predvsem o pomanjkanju aktivnosti med komunisti. Zavzel se je za poglobljeno in dovolj dolgoročno pristopanje k reševanju problemov . Nato je spregovoril predsednik CK ZKS FRANCE POPIT. Diskusijo je označil kot uglašeno, njen namen pa bi moral biti oživitev dela med komunisti. ZK je treba formirati tako, da bo sposobna odgovarjati na življenjska vprašanja, pri čemer ne gre toliko za potrebo po reorganizaciji, ki bi jo bilo mogoče dolgoročno pripravljati, kolikor za takojšnje prilagajanje ZK samoupravnim odnosom. ..Komunisti nočejo biti le objekt nekega foruma," je dejal tov. Popit Predlagal je ustanovitev posebnih partijskih komisij, ki bodo pospeševale razvoj samoupravnih odnosov in aktivirale delo in vlogo ZK. Zavzel se je tudi za vertikalno in ne le horizontalno povezovanje komunistov. Partija bi morala posvetiti več pozornosti živi problematiki, tako tudi borcem, ki so osnovni nosilci vseljudskega odpora. .MESTO JE URBANA CELOTA," je sklenil predsednik CK ZKS, „TODA TO NI RAZLOG ZA LIKVIDIRANJE ORGANIZACIJE NA NIVOJU OBČINE." V zaključnem delu se je oglasil k diskusiji tudi republiški poslanec ing. N AT AN BERNOT. Zavzel se je za nov delovni sestanek aktiva komunistov v občini. Nanizal je nekatere probleme, ki terjajo kar največje aktivnosti ZK: koncentracija bančnega kapitala in njegovo odtujevanje, prodiranje tujega kapitala, družbeno dogovarjanje itd. Vsa ta problematika nujno terja veliko političnega dela tudi na nivoju občine. Diskutirali so še nekateri prejšnji diskutanti in JANKO ŠOL-MAJER, predsednik KS Kolezija, DARKO PEROVŠEK, tajnik skupščine občine, JOŽE MODIC, predsednik KS Tomišelj in drugi. Sestanek je zaključil predsednik skupščine občine ing. SLA VKO KORBAR, ki je ugotovil, da je mogoče in potrebno izoblikovati iz razprave konkretne sklepe. Dva takšna sklepa sta po obravnavanem sestanku na dlani: POVEČATI AKTIVNOST ZK NA VSEH NIVOJIH OBČINE, ZLASTI V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH in FORMIRATI OBČINSKI KOMITE ZK. SZDL 0 ZBORIH VOLIVCEV Roblemi so odprti volivcev še naj-1 in odi °v'ta oblika sestaja-4u k 0čanja volivcev,'* je v ^slte ^ Izvršnega odbora Alal konference SZDL redal .*relar Bine Lenaršič. °ri ,J,e tU(li, da so letošnji 1 *ansk'Vzev obiskani 7q i-. P0Prečna udeležba > bi i ^ 9S)- Manj uspešni rl^alnp Zk°ri delovnih ljudi. ^ so v t0r8anizacije po pod-^ile Cm pogledu premalo odbora, ki so ik ev Posanieznih zborov " IVedov-.iV nadaljevanju seje Nek.,?1 0 svojih opaža-l!*e^li Nr* mec* ujirai smo ' cijUki bil0 Pugleda o Oliv^ epov z lanskih zbo-1 Vo^bnih Obravnava manj ^ »6. ?ri- ]!N$o I!;asih onemogočala aj.i opravo. Škodljiva je IS S"0st kvalificiranih, .pjo^kov oL^eij, zlasti pred- Predstavnikov ter članov nekaterih družbeno političnih organizacij. Tako je bil primer, ko se je zbora volivcev od 100 komunistov na nekem območju udeležilo le pet. Uspeli ali manj uspeli zbori kažejo na večjo ali manjšo uspešnost delovanja krajevne skupnosti. Značilno je tudi, da so bili letošnji zbori prenatrpani s programom. Porast udeležbe smo zabeležili zlasti na podeželju. Po mnenju članov izvršnega odbora bi morala Naša komuna, ki je odigrala v tem času pomembno vlogo, v nadaljnjem izhajanju tekoče obravnavati vprašanja, postavljena na zborih volivcev. Predsednik občinske konference SZDL ing. Janez Čemažar je v povzetku ugotovil, da posebnih zaključkov ne kaže izvajati, ker je vsa obširna problematika še odprta. V teku so še volilne konference SZDL. Manjka analiza dela občinske skupščine in njenih organov. Splošna ugotovitev pa je, da so letošnji zbori volivcev uspešni, za stopnjo boljši od lanskih. Postavlja se nujnost strokovne in sintetične obravnave problemov, ki so jih odprli zbori volivcev. To naj bi bil program dela občinske skupščine in političnih organizacij. V okviru druge točke dnevnega reda je 10 obč. konf. SZDL obravnaval dosedanje izhajanje Naše komune. Govora je bilo zlasti o odprtosti in ostrini obravnavanja problemov v našem glasilu. Prav tako vprašanje odnosa do obravnave dela občinske skupščine, njene uprave in organov. Volivci so na svojih zborih, pa tudi drugače, izrekli precej pripomb na delo občinske skupščine. Tako bo potrebno v tej smeri več angažiranosti občinske organizacije SZDL in Naše komune kot njenega glasila. Udeleženci seje so naposled obravnavali še zaključni račun občinske konference SZDL in njen proračun za leto 1971. V imenu nadzornega odbora je poročal njegov predsednik Dušan Mole. Ocena je bila ugodna. Za uspešno in vestno delo so izrekli priznanje Slavki Vrhovec in Andrejki Novak. OB POPISU PREBIVALSTVA IN STANOVANJ Preštejmo se Pred nami je četrti povojni popis prebivalstva in stanovanj. To bo najbolj množična akcija, v kateri bo sodeloval vsak občan. Popis se bo začel 31. marca opolnoči in bo trajal okrog 10 dni. Vprašal bo, koliko je v Jugoslaviji zaposlenih ljudi in koliko upokojencev, ali smo po znanju bogatejši ali ne, kako se šolamo, koliko smo stari, kaj in kje delamo, kaj naj proizvajamo, kako se razvija vas, kje stanujemo, koliko imamo bolnic itd. Na vsa ta vprašanja bo popis tudi odgovoril. Številna vprašanja zanimajo zlasti planerje, projektante, znanstvenike in ekonomiste. Odgovori na ta vprašanja nam bodo opravili inventuro nas vseh in odprli razločen pogled v prihodnost. Popis bodo opravljali popisovalci, ki bodo obiskali vsako hišo. Popisovali bodo na popisnici, stanovanjskem listu in gospodinjskem listu. Popisnica bo vsebovala podatke, ki se nanašajo na osebni položaj občana (ime in priimek, poklic, narodnost itd.), stanovanjski list podatke o stanovanju, gospodinjski list pa podatke o tem, kdo * vodi gospodinjstvo, koliko članov ima (doma in v tujini), koliko zemlje, živine itd. Ljudje smo pač takšni: neprijetno nam je, če nam nekdo brska po hiši, sprašuje o vsem mogočem. Take občutke bodo morda nezaupneži imeli v času popisa. Popisovalec ima namreč pravico vstopiti v hišo, občan pa se mora pozivu popisovalca odzvati, odgovarjati na postavljena vprašanja. Drugače je to kaznivo dejanje. Sicer pa to ni tako hudo kot se sliši. Nezaupanje do popisovalcev bo popolnoma odveč. Podatke bodo uporabili le v statistične namene (ne pa morda za kontrolo, davkarijo itd.). Obdelal jih bo elektronski računski center in nihče drug ne bo zvedel zanje. Za tajnost podatkov jamči država, kakor na primer za tajnost žiro računov, kakor je zdravnik dolžan ohraniti zase vse o svojem pacientu. Popis bo torej resna stvar in trka tudi na našo domovinsko zavest ter prepričanje, da je resnično potreben. Popisovalci se bodo podali tudi v najbolj oddaljene kraje, vasi, zaselke, hiše. Zato bomo od 1. do 10. aprila pretežno doma in pripravljeni na obisk popisovalcev. M. P. Poročilo s skupščinskih sej Skupščina občine Ljubijana-Vič-Rudnik je na svoji seji dne 11. marca obravnavala več predlogov, ki so se nanašali na družbeno skrb starejših občanov in udeležencev NOV. Sprejela je tudi sanacijski elaborat podjetja Galanterija iz Podpeči. Obravnava programa za družbeno skrb ostarelih občanov in analize o družbeni denarni pomoči je kot prva točka dnevnega reda vzbudila precejšnje zanimanje prisotnih odbornikov. Število socialnih problemov na področju družbenega varstva odraslih in ostarelih osebje prav v naši občini precejšnje. Vprašanje oskrbe in nege so do sedaj reševali z začasnim ali pa s stalnim nameščanjem v domovih počitka, vendar zaradi nezadostnosti obstoječih kapacitet in pa zaradi prisotnosti psiholoških Iz dejavnosti Komunalnega podjetja Vič: v teku je polaganje kanalizacije v Trnovem. momentov, ki so se javljali pri precejšnjem delu oskrbovancev, je bilo treba iskati rešitev drugje. Občinska sveta za zdravstvo in socialno varstvo sta na februarski seji podprla predlog o ustanovitvi službe družbene pomoči pri oskrbi in negi osamljenih in ostarelih ljudi na domu. Svoj glas je k temu predlogu dala tudi občinska skupščina, občinski zavod za socialno delo pa bo s pomočjo krajevnih skupnosti glavni realizator. Še to. V letošnjem letu se bo spričo naraščajočih življenjskih stroškov družbeno denarna pomoč za upravičence, ki jim je ta podpora edini vir dohodka, dvignila na 400 oziroma za podpirance na podeželju na 300 dinarjev mesečno. V viški občini je od skupno 4500 članov ZB NOV kar 250 upravičencev za dopolnilno pomoč. Dvajsetodstotno povečanje v letošnjem letu pa za bprce spet ne bo pomenilo vidnega izboljšanja, saj znaša povprečna mesečna priznavalnina 300 dinarjev. Z ozirom na čimprejšnje reševanje teh vprašanj je bil sprejet predlog odloka o družbeni skrbi za udeležence NOV in njihove družinske člane ter predlog pravilnika o kriterijih in merilih za določanje obsega in višine posamezne oblike družbene pomoči. Podjetje Galanterija iz Podpeči, ki je do lanskega leta po-(Nadaljevanje na 2. strani) O PRODAJI DRUŽBENIH STANOVANJ Kvadratni meter za vse enak V času, ko se vrednost kvadratnega metra nove stanovanjske površine približuje številki 400 tisočakov, nekateri občani, ki se znajdejo in ki žive v vse prej kot težkih materialnih razmerah, kupujejo stanovanja za borih nekaj milijonov. Gre za stanovanja oziroma stanovanjske hiše v družbeni lastnini, kijih pod ceno prodajajo podjetja svojim uslužbencem. Na ta način podjetja zmanjšujejo družbeni stanovanjski sklad, obenem pa povzročajo škodo družbeni skupnosti. Predvsem za občane, ki ob zategovanju pasu čakajo na nova stanovanja, so zvenele kot neverjetne časopisne vesti, da je na primer neko podjetje prodalo 3-sobno stanovanje za 4 milijone, kupca - svojega uslužbenca pa kreditiralo v celoti s tem, da prične rok vračanja posojila teči leta 2000. Podobnih primerov bi lahko našteli še mnogo. Nenormalnemu stanju pri prodaji stanovanj v družbeni lastnini botruje predvsem neurejeno zakonsko stanje. Zato Z LETNE SKUPŠČINE ZB Na letni skupščini ZZB krajevne skupnosti Krim so se 11. marca pogovarjali nekdanji borci o socialnih in stanovanjskih potrebah, vojni odškodnini in škodljivi odsotnosti zdomcev v naši obrambi, o mladih in pomanjkanju športnega igrišča, o zdravstvu in zastrupljanju ozračja, ki je na teresu spričo Silvaprodukta še hujše kot v mestnih predelih. H. VV. je konec februarja letos izvršni svet pripravil osnutek zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini in ga predložil Skupščini SR Slovenije v obravnavo. Osnutek zakona v ničemer ne omejuje ali prepoveduje prometa z družbenimi stanovanji. Njegov namen je predvsem zagotoviti nezmanjšano vrednost družbenega stanovanjskega sklada ter preprečiti špekulacije pri nakupu teh stanovanj; obenem osnutek omogoča prodajo zastarelih stanovanj, s katerimi družbeno gospodarjenje ni več racionalno. Po predloženem zakonskem osnutku naj bi vrednost stanovanj v družbeni lastnini, ki bi jih sklenili prodati, revalorizirali na vrednost, kot jo imajo na dan prodaje in ne po poprečnih gradbenih stroških iz decembra 1964 (!). Pri tem naj bi upo-' SZDL IN ZRVS V TESNEJŠI POVEZAVI VIŠKA ODHODNICA REČANOM 16. in 17. marca so bili v gosteh pri mestni konferenci SZDL predstavniki SZDL z Reke. Tovrstni medsebojni obiski so tradicionalni in vsakoletni ob pripravah na izmenjavo množičnih obiskov Rečanov in Ljubljančanov. Ko so reški predstavniki zapuščali Ljubljano na območju naše o čine, jim je občinska konferenca SZDL Vič-Rud-nik priredila tovariško odhodnico. Da so se Rečani na te način nadvse prijetno poslovili od Ljubljane, zatrjuje tudi zahvalna brzojavka, ki je prida naslednjega dne na viški sedež SZDL. Politika vseljudskega odpora Naš koncept vseljudskega odpora ibrambe nujno terja ši- in narodne o roko razgledanih, vojaško-strokovno visoko usposobljenih in politično zrelih kadrov. Moralno-politična in vojaško-strokovna usposobljenost je v članstvu ZRVS nerazdružljiva. Izhajajoč iz tega spoznanja, sUnaši organizaciji SZDL in ZRVS že dlje časa uspešno prizadevata za tesnejšo povezavo in delovno sodelovanje. Tako so se 10. marca sestali pred- PROGRAM SEKCIJE ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO PRI SZDL UUBUANArVIČ- RUDNIK 1. Namen sekcije: vključevanje kmetov v družbena dogajanja, informiranje, sodelovanje z ustreznimi organi skupščine in širše družbene skupnosti. 2. Posredovanje programa sklada za kmetijstvo in pospeševalne službe. Študij teh programov in dajanje sugestij. 3. Spremljanje davčne politike na vasi, dajanje eventualnih predlogov oz. priporočilo ustreznim organom, skupščini. 4. Razprave o sodobnih dosežkih na področju agrotehnike, mehanizacije, melioracij itd. 5. Povezovanje sekcije s podobnimi sekcijami in medsebojne izmenjave izkušenj. 6. Sodelovanje s skupščino zdravstvenega zavarovanja Ljubljana. Ustanovni sestanek sekcije je nakazal tudi nekatere druge potrebe. Sekcije za kmetijstvo naj bi sc organizirale tudi pri terenskih organizacijah SZDL oz. krajevnih skupnostih. Posvetiti je treba vso pozornost socialnim problemom na vasi in se povezati z organi in službami, ki le-te že rešujejo. Pri svojem nadaljnjem delu bo sekcija pritegnila k sodelovanju občasno strokovnjake s posameznih področij z namenom, da dosežemo ustrezno strokovno in kvalificirano raven. stavniki iz vodstva obeh organizacij. Enotni so si bili v ugotovitvi, da si je treba prizadevati za čim večjo aktivnostjo članov ZRVS tudi v drugih organizacijah in v samoupravnih skupnostih. Organizacija SZDL pa naj bi bila neposredni okvir za njihovo čisto politično aktivnost. Področja, na katerih so se domenili za neposredno sodelovanje, so zlasti naslednja: reševanje kadrovskih vprašanj v ZRVS in vključevanje starešin v druge politične organizacije in samoupravne skupnosti. Premagovanje zastarelih pogledov na vlogo vojske v državi oz. v naši samoupravni družbi. Sodelovanje med obema organizacijama naj bi dalo svoj prispevek tudi ob dejstvu pomanjkanja slovenskih vojaških starešin in ob problematiki relativno mladih, upo-kojenih starešinskih kadrov. Povečana politična aktivnost članov ZRVS ponekod že daje konkretne rezultate. Tako se člani ZRVS vključujejo v aktualne razprave o ustavnih amadmajih v okviru svojih krajevnih organizacij in na volilnih konferencah ter zborih volivcev. SaS OBISKI ZA 8. MAREC ZRVS—iz leta v leto, iz uspeha v uspeh Za 8. marec, praznik žena, so predstavniki združenja borcev in vojaških vojnih invalidov iz Horjula, Dobrove, Lavrice, Vrhovcev in od drugod obiskali ostarele, bolne in zaslužne tovarišice iz časov NOB. Obenem s čestitkami so jim izročili tudi skromna darila. Z Osnovne šole Šentjošt nad Hor-' julom so nam sporočili, da imajo navado, da za 8. marec obiščejo nekaj najstarejših ali obolelih žensk. Tako so letos obiskali tudi neko 91 let staro ženico v Butanjevi. KVIZI NA BARJU V četrtek, 11. marca je bila seja občinskega odbora ZRVS. Udeležila sta se je tudi predsednik občinske konference SZDL Janez Cemažar in predsednik koordinacijskega odbora za splošni ljudski odpor pri mestni konferenci SZDL. Na tej seji so raz- zahtevnejši od lanskega in daje poseben poudarek tesnejši povezavi z ' "ZDL. pravljali o delu krajevnih organizacij in občinskega odbora RVŠ v letu 1970. Iz tovrstnega poročila sledi, da je bil program v celoti izpolnjen, izvedli pa so tudi nekatere akcije preko obveznega dela programa. Uspešno delo je prineslo naši ob- činski organizaciji ZRVS tudi pomembna priznanje ob dnevu JLA. Na uspešno delo kažejo naposled tudi rezultati izpitov za starešine. Teh izpitov se je udeležilo 92 % članov, srednja ocena pa je prav dobro, 4. Na seji so obravnavali tudi program dela za letošnje leto. Ta je še občinsko organizacijo SZDL. Ta povezava pa bi morala dati pomembne rezultate, zlasti v poživljenem političnem delu in v pritegnitvi in vzgoji mladine. Da bodo ta prizadevanja uspela, zagotavljajo tako kadrovski kot materialni pogoji. V letošnjem, jubilarnem letu, ko poleg 30-letnice ustanovitve OF praznujemo tudi 30-letnico ustanovitve JLA, bo občinska organizacija ZRVS razvila še posebno živahno dejavnost in bo tudi letos tekmovala za naslov najboljše občinske organizacije v republiki in bo skušala vsaj zadržati odlično tretje mesto v Sloveniji. Sodelovanje vsega njenega članstva in ob povezavi z organizacijami SZDL, ZB in ostalimi družbeno-političnimi organizacijami je porok nadaljnjih Kulturno prosvetno društvo Barje organizira kviz znanja s temo „Po-znaš svojo zemljo**. Prvi kviz bo 11. aprila v dvorani na Barju. Prijavile so sc že ekipe iz Lavrice, Matene, Iga, Bevk, Dobrove, Želimlja in Barja. Ekipo sestavljajo po trije člani, ki bodo odgovarjali na vprašanja iz kmetijskega in živinorejskega področja. Vprašanja iz živinoreje je sestavil ing. Lojze Habjan, iz poljedelstva pa Franci Podlipek z Barja. Kvizi se bodo nadaljevali vsakih 14 dni - skupaj trije kvizi s finalnim in obenem s podelitvijo nagrad. Ocenjevala bo strokovna žirija petih članov. Med samim programom kviza bodo nastopali domači glasbeni ansambli s poskočnimi in veselimi vižami. uspehov. SaS Na marčni seji občinskega odbora ZRVS so obravnavali lansko delo in letošnje naloge. Naša komuna, glasilo občinske konference SZDL Ljub-Ijana-Vič-Rudnik. Izhaja mesečno. Ureja uredniški odbor: inž. Janez Čemažar Danilo Emeršič, inž. Lojze Habjan, Slavo Kobe, Rudi Kosmač, Bine Lenaršič, Peter Likar, Boris Makovec, Darko Perovšek, Ivan Virnik in Sandi Sitar (odgovorni urednik). Uredništvo in uprava: Ljubljana, Trg MDB 7/1., tel. 20-728, tekoči račun SDK 501-8-349/3. Rokopisov ne vračamo. Tiska Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. števali predvsem gradbene stroške na dan prodaje, odškodnino za zemljišče, stroške za komunalno urejanje zemljišča in izrabljenost hiše oziroma stanovanja. Te naštete elemente za izračun vrednosti stanovanja naj bi določila občinska skupščina. Osnutek zakona tudi predvideva, da bo moral kupec na javni dražbi za stanovanje položiti kavcijo in po nakupu takoj plačati del kupnine, poleg tega pa zakonski osnutek določa odplačilni rok in obrestno mero. Kreditni pogoji za del kupnine,’ki ne bi bila pokrita z osebnim pologom, ne bi smeli biti ugodnejši kot so sicer določeni za kreditiranje stanovanj pri poslovnih bankah. Za zagotovitev družbenega nadzorstva nad zakonitostjo prodaje uvaja zakonski osnutek obvezno vročitev kupoprodajne pogodbe ih splošnega akta delovne organizacije pristojnemu javnemu pravobranilstvu, ki lahko v enem letu od sklenitve pogodbe vloži tožbo na razveljavitev pogodbe, če ugotovi, da je nezakonita. M. POLENClC Jožeta Kožarja-Prajerja ni več! Izgubili smo dragega tovariša, borca in komunista. Mnogo jih je bilo, ki so ga spremili na zadnji poti. V imenu vseh se je od njega poslovil Albin Logar, podpredsednik ZB NOV Rožna dolina. Jože Kožar se je rodil na Turjaku leta 1916. Njegova življenjska pot je bila težka. Že kot vajenec je okusil tegobe takratne dobe in je znal kljubovati socialnim in političnim razmeram. Leta 1941 je z mržnjo pričakal okupatorja v domačem kraju. Bil je nacionalno ponosen in ni poznal hlapčevstva, zato se je že avgusta 1941 priključil partizanom ob napadu na Turjak. Z veliko hvaležnostjo se ga spominjajo borci Mokrške čete, Štajerske grupe, ki jo je v zimi 1941/1942 oskrboval s podatki in materialom. Leta 1942 je osnoval vaško zaščito in jo je tudi vodil v akcije, vse do odhoda v partizane, kamor je odšel z ženo, bratoma, sestrami in materjo. Že v septembru 1942 je postal kandidat in leto dni kasneje član KPS. Ob vstopu v Zahodnodol^kp ski odred je postal vodffljjon Sercerjevi brigadi je bil Hic mestnik komandirja čete, JL Levstikovi obveščevalec, JL Glavnem štabu Sloveni1^ upravnik skladišč, v dtrn^ diviziji KNOJ šef ekonome1^ in v svobodi načelnik nega odseka Ljubije1^ 5 Aktivno je pomagal pri j novi in graditvi nove /Mtkj slavije, bil je član mnom«^ političnih organizacij vOTod ni dolini in v občini. Jiai Vsi borci in njegovi phjjLj telji se ga bomo vedno f®ej0 spominjali takšnega, kakd^ je bil v boju in v miru!' , *r Zveza združenj borcČ\g& NOV občine J Ljubljana- Vič-Rudn^t * tj\ 1 t Z ene izmed mnogih uspešnih krvodajalskih akcij v naši občini. Tudi dijaki srednje veterinarske ^ se polnoštevilno odzvali. Poročilo s skupščinskih sej (Nadaljevanje s 1. strani) slovalo v okviru ljubljanske Hoje, je na tržišču poznano kot specializiran proizvajalec obešalnikov. Ves povojni čas izvaža svoje izdelke skoraj izključno na konvertibilno področje. Vendar danes obešalnik na trgu ne obstaja kot interesanten proizvod. Podjetje ga je tako primorano prodajati ob nekaterih neugodnih pogojili kot so deficitarnost osnovne surovine, visoki transportni stroški, tehnološki problemi, preširok asortiment proizvodov, ki jih tako ni moč izdelati v serijah itd. Konkurenca na domačem trgu je v vsakem primeru neomajna, medtem ko to za tuje tržišče ne drži, saj se v vlogi konkurentov pojavlja iz leta v leto vse več vzhodnih proizvajalcev. Izvoz je tako iz leta v leto beležil manjši odstotek. To pa je ob precejš njem razkoraku cen na doma čem in tujem trgu, vse bolj bre menilo poslovanje Galanterije Podjetje se je tako znašlo v kri tičnem položaju, saj je izguba ob koncu 1970 nanesla 2290 tisoč dinarjev. Za „rešitev“ je podjetje izdelalo več sanacijskih ukrepov kot so dvig cen, zožitev proizvodnega asortimenta ... Ti ukrepi pa so nujno vezani na večja investicijska vlaganja, ki pa jih podjetje razumljivo ne more v tem položaju sprejeti nase. Skupščina se je tako izrekla za sanacijo v višini dodatnih investicijskih sredstev, s katerimi bo podjetje uspelo znižati svoje proizvodne stroške in tako posredno izboljšati poslovanje. Storitvena obrt v občini Vič-Rudnik zaostaja za sedanjimi potrebami zlasti v novih naseljih ob vpadnicah. Glede na trenutne možnosti kreditiranja, ki so v občinskem merilu domala minimalne, so sprejeli predloge, naj bi vse obrtne organizacije izdelale razvojne programe, na podlagi katerih bodo lahko pri bankah zahtevali kredite. Rešitev za zasebni sektor pa naj bi bila v ustanovitvi sa- mostojne hranilnokreditne ustanove ali pa naj bi banka v svojem okviru specializirala eno izmed svojih podružnic za poslovanje z obrtniki. Zelo živahno debato je ob obravnavanju informacije o storitveni obrti vzbudilo dejstvo, da občinska skupščina mimo zakona le registrira kamione nad 5 ton nosilnosti. Odborniki so se energično zavzeli za nadzorovano registracijo, saj ima več kot 70 odstotkov avtoprevoznikov, ki '0|( e, lad »Sli lev Dv bivajo v naši občini, svojo ^ no dejavnost prijavljeno d. j, S svojimi vozili pa vozij0 naših cestah, ki jih pos10!! e , tudi uničujejo, dohodek' vek pa se stekata v blagaj11 ^ gih občin. ^ Zaradi natrpanega dih *vij reda so poročilo o vzdr** [Ufl cest IV. reda in mestfl*J j*, preložili na naslednjo sPr^ sko sejo. „ °l JANJA DOMIT^ rfji °01 Seja skupščine občine, na kateri odborniki dokončno sp*.» pr( proračun in ustrezne finančne načrte, ima med vsemi seja^t elo\ izjemem pomen. Takšna seja je bila v naši občini v četrt* (el0 marca. Medtem ko so na skupščinski seji 11. februarja obravnavali osnutek občinskega proračuna, so na tej seji že sklepali o končnem predlogu proračuna, ki je doživel razne popravke in izpopolnitve, zlasti ob upoštevanju pripomb na zborih volivcev. Tako izpopolnjeni proračun predvideva 67,872.095 din bruto dohodkov, kar je za 9 % več od lanske realizacije. Izdatki pa predvidevajo naslednjo porabo dohodkov: za redno dejavnost v šolstvu 24,878.000, za kulturno prosvetno dejavnost 1,181.000, za socialno skrbstvo 5,629.000, za zdravstveno varstvo 1.780.000, za komunalno dejavnost 2,436.000, za delo državnih organov 5,358.000, za skupščino mesta Ljubljana 5.548.000, za dejavnost krajevnih skupnosti 2,455.000, za dejavnost družbeno političnih zatiranje živalskih kuži,}!1J Nato so razpršuj lezni. Nato so razprli ^ 1 načinu upravljanja in jL ’ skupščine sklada skup"1" g zerv. d Posebna točka je bil3 [ čena obravnavi vzdržev3l': <3 četrtega reda in mestf Naša občina ima 208 K l IV. reda, 115 km mestd. ("V in 200 km krajevnih p0' ; tem ko vzdržujejo kraj®^ ftj krajevne skupnosti, j® 0 skupščina poverila vzdU j. cest IV. reda in ni®3? ' ll Komunalnemu podj®1!.. Vzdrževanje cest IV- v naši občini izredno . saj potekajo večinom3 ianoUVi nli Jh. janskih tleh ali po g°r^| bočjih. Pri tem zmolil ^ naša občina najmanj sre. J je republiška konferenca ^DL skupaj s pristojnimi fo-j|mi pripravila zelo konkreten fajski program za pomoč in ,,jrstivo ostarelih ljudi v naši , {Publiki. Skupaj z občinskimi jonferencami SZDL je sprožila , jPCiativo za spodbujanje te de-’ Jvnosti in za povezovanje vseh Jr*>anov, organizacij, društev in ,/5'a?1 Posameznikov, ki lahko ^perkoli pomagajo pri izvaja-. ta^o organiziranih pomoči Jelini ljudem. oh ^tern akcijskim programom, -fcterem je razpravljal tudi j ™»ni odbor naše občinske Mnifacije ^DL ter ga tudi "‘Prt, želimo predvsem spo-■jjt J} gansko število ostarelih ^ 7 naši občini, ki potrebu-jd družbeno pomoč, spoznati amo probleme, ki jih tarejo ,£> afiVrSte ^ °bseg pomoči, ki jo ^ stari in osameli občani po-j ""“Jejo. Hkrati seveda želimo -L^ti tudi vse možnosti in pritegovanja ostarelih v tkanje najrazličnejših ssanj družbenega življenja. ™ordinacijski odbor za po-ostarelim in osamelim Iju-, J® 0 problematiki ostarelih pemoglih ljudi na območju 1'ah116 Že razPrav^a^ na Sotovil je, da so v naši ob-Qže dokaj razvite razne obli-^^tdzirane družbene skrbi POnioči za ostarele in da *nJa občinska skupščina -a v okvirih svojih mož-" tudi dokajšnja sredstva namene. Organizacije RK, e °lencev, delovne organiza-i ajevne skupnosti, šolsko 'slei ^ drugi, so pokazali že Precejšnjo aktivnost pri D nJu vsakovrstnih proble-I t0tstaielih in osamelilr ljudi, in iti n.?.*ne brez uspeha. Vsem li aln„U?‘ °bčinski zavod za so-^ erh' vebko pomoč, pred-t strokovne plati. Ker pa , L^no tudi za reševanje 108o?e ki-jih ni KetJ reš‘ti z denarjem, je bvij^3 Pomoč, ki jo lahko se' ii«./0 v ■ krajevni skupnosti id je^to-politične organiza-^tva, šole in šolska mla-i oM k 0 dragocena in potreb-(0 'Ogli j/3, d®*3, ki je nikoli ne bi ižirT?3domestiti samo z orga-i0qm;7 ..poklicnim delom. JJ ptjLTj^ijski odbor je in bo še 't !^vari e najtesnejšem so-lu zavoda za socialno to sodelovanje je že Slo ^ !tv5ripn ----------------------jw ^ i1 'sj reaji?-" storil da čim-iTOovtig-j ra 23 enkrat vsaj naj-0&amV . /taloge akcijskega sode] • Najprej nameravamo P*a sopi^ju z našim zavodom ij* "iskoo ° delo ugotoviti de-h V,,7,^1° tistih ostarelih in :fl IjejcTJ Ijndi, ki nujno potre-C družbeno pomoč, pa je dovoljiti samo s trenutno prikazanimi številkami. V tej zvezi odbor še posebej opozarja na problem socialno ogroženih kmetov in njihovih družin, ki niso sposobni plačevati rednega prispevka za svoje zdravstveno zavarovanje in zato tudi zdravstveno niso zavarovani. Nimamo na razpolago še točnih številk teh primerov, vendar smo prepričani, da slika, ki jo bomo dobili, ne bo takšna, kot bi jo želeh. Obe analizi bomo pripravili in ju skupaj z zavodom za socialno delo posredovali z določenimi predlogi občinski skupščini v razpravo in sklepanje. Na zadnji seji je koordinacijski odbor še posebej obravnaval problematiko in stanje na področju zavodskega varstva ostarelih in onemoglih občanov naše občine. Menilje, da je prav ta oblika varstva trenutno najbolj akutna glede na stanje, ki zadeva tako prizadete kakor tudi finančna sredstva. Namestitev ostarelih in onemoglih v zavodsko oskrbo je ena najbolj perspektivnih oblik družbene skrbi za vse tiste, ki ostanejo v starosti brez svojcev in nimajo nikogar, ki bi jim na domu nudil oskrbo in nego. Če je ta oblika najbolj perspektivna, je , pa hkrati tudi najdražja in pomeni težko finančno breme za občino. Prav zaradi tega menimo, da moramo čimbolj razviti vse prej navedene oblike pomoči in se posluževati zavodskega varstva le v skrajnih primerih, ko zaradi izrednega subjektivnega stanja ostarelega in onemoglega človeka ni mogoče uresničiti drugih družbenih oblik pomoči. Po podatkih zavoda za socialno delo imamo trenutno v domovih počitka, vključno zavod za duševno in živčno bolne Hrastovec, 130 naših občanov, za katere plačuje občinski proračun celotno ah delno oskrbnino. Poprečni prispevek za oskrbovanca v zavodskem varstvu znaša sedaj 63.800 starih din na mesec. Kolikor bi število naših občanov v zavodih ostalo nespremenjeno, kar pa je iluzorno pričakovati, bi potrebovah letos za oskrbnine kar 99,500.000 starih din. V predlogu našega proračuna pa je namenjeno za te namene le 88 milijonov, kar je precej manj kot potrebujemo, seveda, če tudi cene oskrbnih dni ne bodo porasle, kar pa je malo verjetno. Vzrokov, ki vplivajo na povečanje števila ostarelih in osamelih ljudi v naši občini, je več. Osnovni vzrok je v tem, da je bilo že leta 1968 v naši občini 14,68 % oseb starih nad 60 let, kar pomeni, da smo „stara“ občina. Celotna republika Slovenija ima šele letos 14,4 % prebivalstva, starega nad 60 let. Že ta podatek torej priča, da bo pritisk na zavodsko varstvo s strani ostarelih in osamelih oseb še nadalje rasel. Zato bo treba temu primerno tudi zagotoviti sredstva vsaj za najnujnejše primere. Naj navedem še podatek zavoda za socialno delo, da ima le-ta trenutno 18 novih prošenj za namestitev v zavodsko varstvo. Vse te prošnje so upravičene in nujne. Verjetno torej v proračunu predvidena sredstva za te namene za letošnje leto ne bodo zadoščala in zato je menil odbor, naj bi občinska skupščina ponovno proučila predvidena sredstva, sicer bodo bistveno otežena naša skupna prizadevanja pri uresničevanju vsesplošne družbene skrbi za starejše Na zadnji seji je koordinacijski odbor obravnaval tudi predlog za ustanovitev službe pomoči pri oskrbi in negi osamelih in ostarelih oseb na domu, ki ga je kvalitetno pripravil zavod za socialno delo. Odbor je podprl predlog v celoti in že predlagal občinski skupščini, da ga sprejme. S svoje strani seje odbor zavzel, da bo s pomočjo vseh zainteresiranih dejavnikov, ki so omenjeni v uvodu, storil vse, da še nadalje razvija tako na podeželskem kot tudi na mestnem območju občine široko družbeno pomoč za to kategorijo prebivalstva. Odbor meni, da so za to akcijo poklicane v prvi vrsti prav krajevne skupnosti. S takim širokim in uspešnim delom bomo lahko ne samo zmanjšali finančna bremena občine, marveč dosegli tudi pravilno vrednotenje in spoštovanje minulega dela, dostojne odnose do staršev in ostarelih in osamelih oseb sploh, zbudih dobre odnose soseda do soseda, delovnih organizacij do svojih bivših delavcev in končno sociahstično solidarnost in normalne odnose med ljudmi. Osnovni element dobrega počutja ostarelega človeka je predvsem občutek varnosti in občutek, da ga družba ni zapustila. Ustvariti vse to, pa je prav tako naloga socialistične zveze kot zelo pomembne družbenopolitične organizacije in ne samo društev drugih organizacij, šolske mladine ipd. Pri vsem tem delu pa želi seveda koordinacijski odbor za pomoč ostare-lim in osamelim osebam najtesnejše sodelovanje občinskega sveta za zdravstvo in sveta za socialno varstvo, predvsem zaradi enotnega reševanja problemov na področju varstva ostarelih in osamelih občanov. Končno koordinacijski odbor poziva in prosi vse odbornike občinske skupščine in druge družbenopolitične delavce, da po svojih možnostih sodelujejo pri realizaciji uvodoma omenjenega akcijskega programa na terenu. SLAVO KOBE I Jože Pečnik, po domače Polek z Raščice, eden izmed ostarelih in osamljenih ... (Foto: F. Modic) POMEMBEN DEJAVNIK V KRAJEVNI SAMOUPRAVI: RDEČI KRIŽ Konec februarja je bila redna skupščina osnovne organizacije Rdečega križa v krajevni skupnosti „Milan Česnik". Iz poročila o dveletnem delu te organizacije so se navzoči člani seznanili s široko in pestro, pa tudi učinkovito dejavnostjo. Organizacija se je uspešno vključila v življenjski tok krajevne skupnosti ter sporazumno z drugimi množičnimi organizacijami, pogosto z njihovo podporo, opravljajo delo, ki je lastno tej organizaciji. Torej ne samo podaljšana roka občinskega odbora RK, temveč predvsem del te krajevne skupnosti. Seveda ni manjkalo težav, zlasti še, ker je pred tem to delo skoraj zamrlo in je bilo potrebno začeti več ali manj iznova: pri izpopolnitvi odbora, vključevanju članov, aktiviranju članov za določene dejavnosti, pri razvijanju dejavnosti itd. Danes ima ta organizacija 2517 rednih in 36 podpornih članov. Članarina je glavni vir dohodka, ki kot je to n. pr. oblika sosedske pomoči, individualnih občasnih obiskov in pod. Trenutno deluje (razen Na seji sekcije za kmetijstvo pri IO SZDL 11.3. 1971 je tekla raz- prava o problemih zdravstvenega zavarovanja kmetov. Zakon ie razširil bonitete zdravstvenih uslug, ni j^lvaprodukt zastruplja Serijsko cesto i0 /es: da je naša viška občina bolj kmetiška kot ostale ji ^ da se zato prevečkrat zamiži tistim redkim pri- 4 Slo ,irn krogom - podjetjem - v prid, kot bi se sploh s'1 Vij.). 7 fe v občini ostanejo in vržejo toliko in toliko grošev / **»(>,takih je SIL VAPRODUKT na Dolenjski cesti, ki s / StetjL °dcepa širi smrad daleč naokoli in se morajo stanovalci # S/e7 novih stanovanjskih zgradb zapirati pred takim zastrnp- otroki vred v stanovanja, ko tisti pet-šest delavcev d See r ookta naklada na oviranem in zatrpanem hodniku za tj Shu °bo z maskami na obrazih. Tačas pa se pešci sicer v / Sq Pred prometno nesrečo umikajo nič drugam kot na samo f / £e 7 ■ Sv‘8aio avtomobili. /■ fQdiu \e Se takega dovoljeno? v časopisju in po televiziji '[ t^ljan ■ ^^mo o najhujšem zastrupljanju v Evropi v sami ' , j1, l''s*a občina pa kazalce v ušesa, da ja ne bo slišala kaj 5 « SVoiega terena. V socialistični državi gre za posamez-^ ijtšeiif. 20 skupek petine ali desetine oseb, ki vedri v občinski j?že zakaj? To razložite v odgovoru! Naj se že t hikiiuči8DUKT MSEU kam na Krim ali Mokre ali pa se * Oti st ^et^°£u Iliriji, da ne bo manj kot deset ljudi dajalo |ii °r(Prebivalcev v koš Ne pozabite, da je v bližini tudi D. C. SEKCIJA ZA KMETIJSTVO O VPRAŠANJIH ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA KMETOV pa zagotovil virov financiranja. Prav je, da se zdravstveno varstvo razširja tudi na kmečko mladino kot potencialno delovno silo za potrebe družbe, vendar obstoječi viri sredstev niso pokrivali niti dosedanjih potreb in je deficit iz leta v leto naraščal. Vzroki so znani. Tudi naša občina ne pokriva tekoče obveznosti, ki jili ima do zdravstvenega zavarovanja kmetov. Danih je več predlogov za rešitev težav. Predlog članarine (to je prispevek po članu družine) meni sekcija, da ni sprejemljiv, sprejemljiv bi bil za največ tri člane družine. Nadalje sekcija meni, da je potrebna ponovna proučitev zakona o obveznem zdravstvenem zavarovanju kmetov. Številni primeri kažejo na to, da so ljudje kljub zakonu, ki ga imamo, brez zdravstvene zaščite. Ker niso poravnali svojih obveznosti, nimajo potrjenih zdravstvenih izkaznic in ne morejo koristiti zdravstvenih uslug. Tu je potrebna pozitivna sprememba. Skupščina zdravstvenega zavarovanja kmetov naj bo kmetova ustanova-tribuna, kjer odločajo kmetje. V sedanji praksi so potrjevali vnaprej pripravljene odločitve. Nujno je rešiti vprašanje statusa kmeta. Oblikujejo naj sc merila, po katerih bi se to vprašanje rešilo. Spričo neuspešnega delovanja skupščine zdr. zav; kmetov je več naših odbornikov odstopilo. Novi niso bili izvoljeni. Pred nami je nova izbira kandidatov, ker stari skupščini poteče mandat. Pri izbiri novih Izlet v Polhov Gradec, „za spremembo v enolični vsakdanjosti, kakršno preživljajo v veliki večini starejši ljudje". Organizator: RK „Milan Česnik". svojcev) grupa 12 tovarišic, ki so prevzele patronat nad poedinimi osamljenimi osebami. Individualni obiski in drobne usluge ne zadoščajo v vseh tistih prh merih, ko nekdo potrebuje stalno pomoč in tudi osebno nego^Teh primerov sicer ni vehko, so pa le in tedaj ni nikogar, ki bi se lahko polno angažiral, čeprav tu ni vprašanje plačila. Nekateri so celo pripravljeni nositi stroške sami. V pretekli delovni dobi so v nujnih primerih intervenirali celo člani odbora. Vse kaže, da bo treba preiti k ustaljeni službi za take vrste pomoči. Za spremembo v enolični vsakdanjosti, kakršno preživljajo v veliki večini starejši ljudje, je organiziral odbor dva družabna popoldneva in dva izleta in sicer v Polhov Gradec in v Arboretum Volčji potok. Vseh omenjenih prireditev se je udeležilo 392 oseb (od 79 do 115 oseb na posameznih prireditvah). Prireditve so namenjene vsem tistim, ki zdravstveno še zmorejo, ne glede na njihov socialni položaj, v prvi vrsti pa tistim, ki pogrešajo stikov z ljudmi. Zato so praviloma brezplačne. Boljšemu delu s starejšimi ljudmi je bil nadalje namenjen seminar „0 posebnostih organizma in bolezni v starosti", „0 duševnih posebnostih in potrebah starostnika*' ter „0 zaposlitvi in razvedrilu v poznih letih". Seminarje obiskovalo 23 oseb. Lepo je nadalje uspel tečaj o domači negi bolnika, kat skovalo 14 tečajnic. omogoča vse drugo delo. Zato je posvečal odbor temu delu veliko skrb in osem aktivistov je zadolženih izrecno za to nalogo. Zbiranje članarine je vehko delo, ki da spričo smešno nizke članarine (2.40 dinarjev letno) relativno zelo majhen rezultat. Težišče dela organizacije je bilo na področju skrbi za starejše prebivalce, saj je y tej krajevni skupnosti nad 300 (trenutno 317) oseb starih nad 70 let. Od teh je 51 starih nad 80 let in 5 celo nad 90 let. Ostareli, osamljeni in siromašni ljudje so že v davnini predstavljali težak socialni problem. Ta problem pa ni dandanes nič manjši, saj se povprečna starost močno dviga, vzporedno s tem raste število starega prebivalstva, kar prinaša vrsto novih problemov. Klasična oblika varstva starost-rne pomoči, skupni domovi. To pa je oblika, pri- kandidatov velja dati poudarek ljudem, ki imajo voljo do dela in da bodo pravi zastopniki kmefbv. Ing. LOJZE HABJAN merna za tiste starostnike, ki’ iz kakršnihkoli razlogov nimajo več sposobnosti ah želje po samostojnem življenju. Vsem drugim pa je treba omogočiti, da preživljajo večer življenja v vajenem okolju in da so kolikor le mogoče aktivni. Mnogi ostanejo tako duševno sveži in telesno čih tja v visoko starost, vsekakor pa potrebujejo prej ali kasneje tudi tujo pomoč v eni ali drugi obhki ter m pri tem kronološka starost nikako merilo. Vse pravkar navedeno je bilo izhodišče za delo organizacije na tem področju. Z ustrezno evidenco preko individualnih obiskov je skušala spoznati želje in potrebe stanovalcev v cilju, da jim organizira ustrezno pomoč. To delo je sicer še bolj na začetku, vendar je treba doseči v bližnji bodočnosti, da bo za slehernega starostnika določena oseba, ki bo v primeru potrebe zanj poskrbela vsaj v minimalnih obhkah. ;aterega je obi- Za zbiranje rabljenih oblačil obstaja pri odboru poseben štab, v katerem so tudi predstavniki SZDL in sveta KS. Akcija je doslej vsako leto lepo uspela, saj je bilo vedno zbranega okoli 3 tone oblačil in obutve, v zadnji akciji pa tudi precej posteljnine in pohištva. V letu 1969 je sodeloval odbor pri fiuorografski akciji (obveščanje prebivalstva, lepljenje lepakov, dežurstvo). Ob tej priložnosti je prejel naš odbor 1217 dinarjev prostovoljnih prispevkov. Ob katastrofalnem potresu, ki je prizadejal Banjaluko in njeno okolico, je sodelovalo v nabiralni akciji 26 oseb. 635 darovalcev je dalo 9036.90 dinarjev. Zbrani denar seje porabil za vzdrževanje banjaluške šolske mladine, ki se je nahajala tedaj začasno v Sloveniji in sicer: v Mladinskem zdravilišču na Rakitni, v mladinskem zdravilišču Debeh rtič, v mladinskih letoviščih Savudrija in Volparija ter v Invahdskem zdravilišču Strunjan. Osnovna organizacija seje pridružila tudi vsakoletni akciji za zimsko pomoč. Tako je bilo razdeljeno v ta namen: v letu 1968 1900 din, v letu 1969 - 800 din in v letu 1970 -2000 din (v tem znesku je prispevek SZDL 1000 din). Za novoletna darila otrokom socialno šibkih družin je bilo izplačano Društvu prijateljev mladine ki je organiziralo to pomoč: leta 1968 - 700 din, leta 1969 - 800 din in leta 1970 - 1000 din. V znak solidarnosti z bojem vietnamskega ljudstva in v počastitev spomina njihovega velikega voditelja Ho Si Minha, je bilo nakazano ob njegovi smrti koordinacijskemu odboru 500. - din. Pri izvajanju delovnih nalog so izredno prizadevno in uspešno sodelovali Mladi člani osnovne šole Vič in pa člani mladinskega kluba Bičevje. Tako so pomagah pri vsakoletni razdelitvi čestitk za novo leto in za 8. marec, pri dostavljanju obvestil za zbiralne akcije oblačil in pri samih akcijah, pri družabnih popoldnevevih - tudi s kulturnim programom. Izdelah so tudi 390 lič-nih novoletnih čestitk in 60 čestitk za dan žena. Ob izletu v Polhov Gradec pa so nastopili s kulturnim programom tamkajšnji Mladi člani RK. OLGA KRAJGER MALA TRAKTORSKA ŠOLA Mestni odbor ljudske tehnike Ljubljana je pripravil kmetovalcem v ljubljanskih občinah presenečenje. Organiziral je seminarje, na katerih so se kmetje seznanjali z ravnanjem in vzdrževanjem kmetijskih strojev. V naši občini so bih že lani decembra (na Igu) in sodeč po vprašalnikih, ki so jih kmetje na seminarjih izpolnili, je tovrstna izobraževanje naletelo na izredno velik odziv. Sedaj je ljubljanski odbor ljudske tehnike napravil pregled odgovorov, ki jih je vprašalnik zajel. Večina kmetov se zavzema, naj takšni seminarji postanejo stalni. Morda bi jih kazalo pripravljati v več krajih, saj so se tokrat kmetje vozih na seminarje celo iz Velikih Lašč in s Slevice. Kmetje so tudi napisali, da bi se radi poučili o strojnem spravljanju koruzne silaže, o prevetrovanju sena in o uporabljanju traktorskih priključkov. Mnogi bi radi sodelovali na tekmovanjih traktoristov, ki jih nametava mestni odbor ljudske tehnike v prihodnje pripraviti. V odgovorih so kmetje tudi izrazili željo, da bi se povezali v organizaciji, kjer bi si izmenjavali izkušnje. Nekateri so napisali, da bi morala biti preskrba z nadomestnimi deh za stroje boljša, nekateri pa so se zavzeli za odpravo carinskih dajatev na kmetijsko mehanizacijo. A. A. Poskusne drevesnice na Ljubljanskem barju pri Škofljici IZ KS NOTRANJE GORICE » Prerasli so sami sebe 1400 občanov Noiranjin goric živahno utripa v sklopu svoje krajevne skupnosti. Če je bilo v naselju še pred ,10., 15. leti 80% kmetov in 20 % zaposlenih v industriji in drugod - se je do danes ta številka popolnoma obrnila. Večina prebivalcev Notranjih goric se vozi na delo - večinoma v Ljubljano, nekaj pa tudi v Podpeč, da domačih obrtnikov, ki so dokaj vezani na bližnje komunale, niti ne govorimo. Tako je to pomlajevanje Goric, ki dnevno izsiljuje nove in nove potrebe, prisotne pravzaprav na vseh področjih družbenega udejstvovanja. Nagli zaposlitveni premiki so se tako kot menda povsod še najprej odrazili pri otroškem varstvu. Od 160 gospodinjstev, je precej žena zaposlenih in eden osnovnih problemov je seveda otroško varstvo, zlasti za predšolske otroke. Zdi se, kot da sodobne mamice ne zaupajo rade vzgoje svojih najmlajših starim mamam. Seveda dvom ne velja za tiste, kjer starih mam in drugega sorodstva ni. Iz anket, ki so jih pred časom napravili v Notranjih goricah, je razvidno, da so od 28 predšolskih otrok starši prijavili kar 24 otrok. Izvedenci sicer trdijo, da bi lahko prostor za varstvo našli v stari šoli, vendar sanitarije ne ustrezajo. Hkrati s tem žele vgraditi tudi centralno kurjavo, ki edina lahko osuši vlažno šolo - v kateri naj bi našli svoj prostor tudi najmlajši. Predračun zanjo znaša 12 milijonov in pol starih dinarjev, kar bi zavzeti prebivalci tega kraja ob pomoči občinske skupščine kaj hitro zbrali. Tema razgovorov prebivalcev tega simpatičnega naseljuje pogosto „voda“. Voda in vodovodno omrežje sta zanesljiv pokazatelj nagle komunalne rasti. Zajetje pod tamkajšnjo šolo je postalo premajhno. Dokler so od tam napajali le središče vasi, je bilo vse v redu, ko pa so začela rasti nova naselja in so zahtevali vodovodno napeljavo tudi na Gmajni in pod Plešivico, je začelo vode primanjkovati. Rešitev je bila edinole v gradnji novega vodovoda. Odločili so se za napeljavo iz Podpeči, kjer vode ne primanjkuje. V petletnem načrtu so zapisali, da bo vodovod zgrajen najpozneje do 1975. leta in to od Podpeči prek Notranjih goric do Vnanjih goric. Graditi bodo začeli letos. Lokacijska dokumentacija je gotova, izdelan je program -material je nakupljen. Vodovod, ki bo stal kakih 20 milijonov SD, je tako zelo potreben, da so zavoljo njega odložili celo gradnjo 900 metrov asfaltnega traku skozi vas in ga preložili za kakšno leto naprej. Če pa hočejo doseči dokončen uspeh - kot po navadi - ne bo šlo brez prostovoljnega dela občanov. In pri tem bo gotovo priskočila na pomoč tudi zelo aktivna mladina. Mladinci so že zdaj dobro organizirani v kulturno umetniškem društvu. Letno naštudirajo eno do dve igri in z njitna tudi nastopajo po okoliških krajih. Ena njihovih velikih nalog je zgraditev košarkarskega igrišča in kotalkališča. Prav te dni so imeli v zvezi s tem sestanek in se dogovorili, da bodo oba športna objekta postavili pri zadružnem domu. Prepričani so, da bodo že letos postavili koša, urne noge kotalkarjev pa se bodo preselile z nevarne ceste na urejeno asfaltirano ploskev. Ume noge starejših mladincev pa so našle tla (sicer malo nagnita) že v dvorani njihovega zadružnega doma, kjer so pred časom končali prvi plesni tečaj pod vodstvom mojstra Jenka - pripravljajo pa že drugega nadaljevalnega. PETER LIKAR PISMO UREDNIŠTVU 600 MINIRANIH ČRNIH GRADENJ? Po vsem, nar je bilo napisanega v Naši komuni v članku „Minirana črna gradnja" sem dolžan, da se najprej zahvalim Občinski skupščini Vič-Rudnik, Ljubljana, ker mi je preprečila, da bi utrpel še večjo škodo, s tem, da mi je minirala hišo že v drugi fazi gradnje. Momenti vročitve odločbe 15. X. 1970 ob 13.30 uri in izvršitve 16. X. 1970 ob 7. uri res kažejo na to, kakšno skrb ima občinska skupščina Vič-Rudnik do svojega občana. Žal moram ugotoviti, da skupščina Vič-Rudnik ni ravnala dosledno in je ostalim 600 črnograditeljem, o katerih je govora v „Delu“ v članku ..Največkrat nemočni" pustila, da razmetavajo svoj denar še naprej. Tov. Franček List, načelnik oddelka za urbanizem, je v svojih odgovorih v „Delu“ pod Pisma bralcem nedvoumen: ,.Edini in pravi razlog za odstranitev nedovoljene gradnje Miloševiča je ravnanje investitorjev v nasprotju z veljavnimi predpisi, ki urejajo področje urbanizma in gradbeništva. Zakon, niti kak drug predpis, ne določata za odstranjevanje objektov kakršnekoli razlike glede faze gradnje in vrednosti objekta. Predpisi veljajo za vse občane enako in je ugotavljanje o diferenciaciji glede na položaj, denar, zveze, neopravičeno m neumestno;" Sprašujem, zakaj je skupščina Vič-Rudnik v ostalih 600 primerih ravnala tako površno in neučinkovito in dovolila, da si črnograditelji delajo utvare in zapravljajo težko prisfuženi denar. Kdo je za to kriv? Kdo bo povrnil črnograditeljem stroške, ki jih imajo zaradi malomarnosti občinske službe? Na to sam tov. List težko odgovori, saj to je družbeni in politični problem. Sin, ki hodi v tretji razred osemletke, se ie morda še najbolje približal problemu: „Veš, ta List bi se najlažje zmazal, če bi teh 600 gradenj legaliziral, tebi dovolil graditi, škodo pa plačal." - „Toda, zakon je zakon, otrok moj, ti še ne razumeš. Ti hočeš zagovarjati take pojave, ki pomenijo, da si pgsamezniki hočejo določati pravice, ne oziraje se na družbeno skupnost, ki je to odredila s svojimi predpisi. Ko boš velik, boš že razumel." Prepričan sem, da so gornji podatki devolj jasni, da jih morajo ustrezne službe ponovno obravnavati, prave krivce pa kaznovati. Dipl. ing. BRANE MILOŠEVIČ PRIPIS UREDNIŠTVA Ing. B. Miloševič nam je poslal v objavo svoje pismo, s katerim odgovarja na naš zapis o njegovi minirani črni gradnji, NK, leto 1970 - št. 6. Menimo, da tov. Miloševič na svoje javno vprašanje, zakaj je med več sto črnograditelji v občini rušenje zadelo najprej njega, upravičeno terja javni odgovor. Izvršni odbor občinske konference SZDL je o tem že razpravljal in se je zavzel za doslednost pri reševanju problema črnih gradenj. UREDNIŠTVO VPRAŠANJE PRIHODNOS11 / ' ' N Prof. Jaka Meze nam je za eno prejšnjih številk Naše komune poslal nujno opozorilo, kako se debelina rodne prsti na Barju hitro tanjša. S tem je ponovno načel nadvse problematično vprašanje prihodnosti Ljubljanskega barja. Naše uredništvo začenja obširno zasnovano polemiko s tega področja. Strokovno jo bo vodil član našega uredniškega odbora in predsednik sekcije za kmetijstvo in gozdarstvo pri občinski konferenci SZDL ing. Lojze Habjan, ki je v uvod k tej polemiki takole zapisal: ..Zemlje je vsak dan manj. Gradimo nove ceste, tovarne, hiše, asfalt in beton pokrivata zelene površine. Pred nami pa leži ravnica 16.000 ha pozabljene zemlje. Pozabljene samo v zadnjem času, v preteklosti smo ji posvečali veliko pozornosti. Imeli smo specializirano ustanovo, ki se je načrtno ukvarjala z reševanjem problemov Barja. Imeli smo simpozij, ki je odgovoril na številna vprašanja. Sedaj pa, kakor da je vse že rešeno. Temu pa ni tako. Za začetek smo zastavili ■nekaj vprašanj nekaterim strokovnjakom, ki dobro poznajo Barje in ki bodo odgovarjali na ta vprašanja v več nadaljeva- PROF. DR. AVGUŠTIN LAH Dileme o ureditvi Ljubljanskega barja Dr. Avgušin Lah, poslanec kulturno prosvetnega zbora zvezne skupščine Vsaka skupnost se razvija po določenih zakonitostih. Ena od zakonitosti je pogoj, da človek ne zanemarja in uničuje naravo, temveč je preobraža, si jo prilagaja in jo izkorišča. S poseganjem v naravo pa se navadno spreminjajo nekateri naravni faktorji, ki vplivajo tudi na življenje ljudi. Nesmotrno izkoriščanje ali uničevanje narave lahko bistveno poslabša naravne pogoje za življenje ljudi. Narava, ki si jo človek preuredi, to naravno preobraženo okolje ne ostane po preobrazbi vedno takšno, kakršno je uredil človek. V njem neprenehoma delujejo razni naravni faktorji in procesi. Zato je potrebno ljudsko delo v preobraža-nju narave oplajati - stalno je treba vzdrževati, kar je človek ustvaril in dodajati novo. Zakonitosti razvoja družbe pa kažejo, da z napredkom industrije in s socialno preobrazbo nastajajo nova razmerja v preobraženi in v primarni naravi. Zmanjšuje se delež kmečkega prebivalstva, to je najbolj neposredno zainteresiranega za preurejanje narave. Spreminja se način obdelave zemlje, spreminja sistem izkoriščanja zemlje in z njim tudi namembnost, vrsta, kakovost in količina proizvodov. Spreminjajo se vasi - nekatere celo zamirajo, druge se oživljajo z novo strukturo prebivalcev (doseljevanje, spremenjena struktura mlade generacije, razvo turizma). Rastejo in širijo se mesta. Dobivajo novo podobo, v njih se razvija gospodarstvo, mestu se prilagaja okolica. Vse to je med seboj povezano. In ko se spreminjajo družbene razmere, se spreminja tudi vpliv in odnos družbe do narave. Kaj naj na osnovi teh spoznanj o zakonitostih razvoja v naravi in v družbi ter o medsebojnih vplivih zapišemo o Ljubljanskem barju? Poseljeno je bilo, vsaj v obrobju jezera, še v predzgodovinskih časih. Poseljeno je bilo tudi v vseh naslednjih kulturnih obdobjih in je še danes. V naseljih na Barju in v njegovem obrobju ter v delu Ljubljane, ki se razvija na barjanskih tleh, živi prebivalstva za lepo mesto. To je v veliki večini nekmečko. Kmečki živelj na Barju ni več zmožen niti nadaljevati akcijo za končno osušitev in melioracijo, niti vzdrževati kar je v več kot 200 letih osuševalnih akcij na Barju nastalo. Žeje kazalo, da bo družba z načrtno akcijo regulirala vode, odpravila večji del poplav in meliorirala zemljišča za kmetijstvo in druge namene. Izdelan je bil ustrezni načrt, bistveno sicer pomanjkljiv (ker je izhajal samo iz vodnogospodarske ureditve za potrebe kmetijstva), a z gospodarsko reformo je up za takšno preureditev počasi odplaval po Ljubljanici... Zgodovina nekega obdobja in razvoja se s tem seveda ne konča. Kmetijstvo, niti kakšna velika in močna organizacija, ne more prevzeti nase ekonomskega bremena preureditve Barja. Tudi za morebitno pogozdi-tev je treba izvršiti osušitev m melioracijo. Tu so še mnogi drugi interesenti, predvsem združeni interes mesta Ljubljane. Naše glavno mesto se sicer razvija predvsem v drugih delih okolice (S, SV), a razprodaja gradbenih zemljišč za individualne potrebe Ljubljančanov je segla tudi ob Barju vse do Vrhnike (prav tako kakor do Medvod in Domžal). Na simpoziju o Barju leta 1964 smo ugotovili mnogostranske interese, ki jih vseh še niti ne znamo prav ovrednotiti. Ureditve Save, Cerkniškega jezera, Planinskega polja in hudournikov v Barju obrobni pokrajini, pa končno tudi neizbežno preurejanje pretoka kraških in barjanskih voda skozi Ljubljano, bodo terjali enotno in trajnejšo regulacijo Ljubljanice s pritoki od izvira do izliva. Ljubljana se bo prej ali slej morala spoprijeti - ne samo zaradi svoje tradicionalne skrbi za snago in lepoto - z onesnaževanjem okolja in izboljšanjem zdravstvenih razmer ljubljanskega prebivalstva. Končno so v Ljubljani sprejeli in uresničujejo mnogo ukrepov za primer potresa; med temi ne bi kazalo zanemariti nevarnosti podora in zasutja enega ali obeh pretokov voda skozi Ljubljano. Vse te rezerve, potrebe in akcije pa ne pomenno v končnem učinku nič drugega kakor zahtevo ■ osnovni ureditvi voda in začet- škov v raznih oblikah, a vseeno tor jajo določeno osnovo. *il Sklenil bi rad to raz mi 3^ ™v izkušnjo. Leta 1959, ko je kazat pru možnost za preureditev Barji Jo morali strokovnjaki v roku »"in mesecev pripraviti zahtevni pM1™ večmilijardno investicijo- ‘Ujl1 iroučfi(Cr so šele dobro začeli s Pr°-Barja; od hidroloških in agro*®) skih raziskovanj so prešli k PKt j"0, šanju parcialnih rešitev in K 1 ,asl disciplinarnim raziskovanjem i? fc nih in družbenih pogojev. Pa # ® jalo dolgo. Ukinitev 1 j ubija«* g' okraja in gospodarska refonjj* odpravili vse organizirane ob® proučevanje in raziskovanje^ #0( /saka nova akcija - tudi po: Kv kompleksne melioracije Barja. ompteKs To bi veljalo mesto oziroma skupnost toliko kolikor ureditev nekaj važnih mestnih križišč z nadvozi in podvozi. Ljubljana bi na tej barjanski strani lahko pridobila pomembne gospodarske in rekreacijske površine in objekte. Dandanašnje prometne potrebe Ljubljane in Slovenije pa se Barju niso mogle ogniti: moderna avtomobilska magistrala bo speljana tudi čez Barje. Seveda se danes načrti in podvigi oblikujejo predvsem na osnovi ekonomskega računa o vlaganju in povrnitvi stro- - pa mora biti skrbno prouW as(] to ne samo iz ene plati. T«( c škoda, če bi se rezultati posairtf' j raziskovalnih projektov izgub" j. ne bi bili na voljo pri nadalji# lt|, učevanjih in drugih akcijah, h' q kazalo v interesu Ljubljane in s ^ nije in mnogih bodočih intere* ^ le razmisliti o potrebi nadalF 95 nekaterih raziskovanj na Meri 16.300 ha, to je vodo« -kompleks zelo obsežnega zaM a* sotočje vode na najbolj naself »oj in prometno važnem prostorji -posredna in dobro poseljena 0,5 l°In Ljubljane ter pokrajina, kj^^ propadajo rezi nih del. ING. VIKTOR HERMAN ;a 'em beti togi Strupena močvirska presit in kmetijstvo na Barju trdijo. es C "bii ose 0|)1 da bodim. narjani trdijo, aa ‘jjr* neje čez 20 let ne bo na Baflj " enega hektara več, ki ne bi “li,^ raščen s preslico. enei Močvirska preslica zma^ g dovitnost zemljišč na skrajn® nosi zemljišč na skioj-- . j., mero in zemljišča, ki jih PlC' inciu m ^ciuijiaca, m ji»‘ r a, praktično nimajo nikakršne Jr darske vrednosti. Z vso V1*.,*, lahko primerjamo s zemljišči, kar upoštevajo dežele tudi pri bonitiranj iu i", Ing. Viktor Herman, Vodnega sklada SRS tajnik Žal mi je odmerjeno premalo prostora, da bi opisal vse nevšečnosti, ki jih povzročajo našim kmetovalcem mnogi, še ne dovolj proučeni problemi na Barju. Močvirska preslica ali „žabna , kot jo imenujejo domačini, je samo eden od teh, pa vendar za nadaljnjo izrabo kmetijskih tal na Barju najpomembnejši činitelj. Z uničenjem tega najnevarnejšega plevela se ukvarjajo znanstveniki zemljišča uvrščajo v najnižj" ). tetni razred. Zmanjšuje I | krme in škodljivo vpliva na Pf_‘J goveje živine. Vse kmetije >b.k|. beni kmetijski obrati, ki 'niai0(jPH slico poraščene travnike, s° d tega zelo prizadeti. Seno » travnikov je v skrajni sili "TTI uporabiti le za prehrano kP®J| J pa le za steljo. . Za uspešno zatiranje tega ' nega plevela je bilo potrebnoJ' temeljito poznavanje pogpjcV: terih preslica uspeva, in nje®^ nosti. Naj navi od njih: uspe edei ,em samo Razmnožuje se s poganjki. Za vrsto tal ni po^ In jo zasledimo na vseh tip111 j skfh tal. Ne pojavlja se sarn° bokih organskih tleh, kjer jePJ 'H ■ mnogih evropskih dežel, zlasti pa v Nemčiji, Švici, Poljski, Finski in šotne plasti več kot 1,5 n" "ji močno vlažnih zemljiščih;, j, zamočvirja t. i. ..živa vod* ullv Avstriji. V kontaktu s temi deželami smo se strokovnjaki bivše Direkcije za Barje skoraj istočasno vključili v sistematične raziskave, z žeyo, da bi čimpreje našli način za njeno popolno uničenje. Na Ljubljanskem barju porašča močvirska preslica že preko 6.500 ha zemjjišč. Po pripovedovanju domačinov seje močno razširila zlasti v letih med vojno in po osvo- ,živa voda^ prevladujejo izrazite močvii*\ line. Mreža podzemnih V najgostejša v globini do 1 mezne poganjke pa smo kopanju vodnjaka v Po d p®” globini 5 metrov, ^arjam^i preslica uspeva samo na Ugotovili ap smo, da prsbJLMoj nič skupnega s kislimi sprotno, da intenzivno uSL L ^ apneni polžarici. Preslica J 'i rastlina, ki ljubi apno. -4™ Že leta 1954 so nas bafl , TEGA JE ŽE 30 LET . Prvi počep Štampetovega mostu V viški občini živi že blizu dvajset let upokojeni prosvetni delavec Hinko Wilfan, ki je služboval po Dalmaciji, Sloveniji in na Češkem, ki je svoj čas študiral humanistične vede tudi v Brnu na Masarykovi fakulteti, ki ve povedati, kako je na veliki četrtek 1941. leta trojica domoljubnih Slovencev, med katero je všteti tudi njega, iz lastnega domovinskega nagiba porušila Stam-petov most. Na njegovem stanovanju blizu Suhega bajarja, koder so med prvo vojno streljali uporne Slovence, smo ga poiskali in mu zastavili nekaj vprašanj o tem rešertju. Tovariš Hinko Wilfan, prosimo vas, ki ste edini od tiste trojice ostali, kako je prišlo do povelja rušiti Stampetov most? V zastavljenem vprašanju sta dve nepopolnosti; in sicer; povelj na veliki četrtek že čez dan nobenih več ni bilo, zakaj srbski in hrvatski komandni kader je zlezel v civilne obleke in jo polakiral, zadnji je zmanjkal še naš Četni komandir, rezervni poročnik, sicer bančni uradnik Puc iz Ljubljane. Poslednje povelje, bolj povabilo, ob kosilu v bosti je bilo: Pridite po kufre in raznesite skladišče. Drugo pa; govori se Stampetov most, ki ni most, ko se ne spenja čez vodo, ampak čez dobro vojaško cesto, in je zato pravo ime viadukt. Le kako ste se lotili takega velikana? Bilo je takole: Sem se vračal s Pokojišča sam, nepreoblečen še, v kovčku sem nosil civilno obleko, dobi me še en meni podoben ,,ex vojak", pove, da se za Kozjeka piše, da je financar in doma v Mostah v tisti obljubljanični hiši za Cvekom. Med pogovarjanjem že zagledava Stampetov viadukt iz rezanega, svetlega kamna, na visokih, obokanih kobilah. Sama svetleča lepota ga je bila in kje neki bi si mislil: zdajle še te gledam in nikoli več! Pa nisva videla samo viadukta, ne! Zraven se je motal vojak v prav tako novi monduri in novih, škripajočih in še nikoli zbiksanih „cokulah“ okoli nekih črnih „dratov“ in vretena, na katerem je cvilila ročica, si je dal okoli nje kaj več opravka. Ko naju je zagledal, P’A „Fanta, prmejkrvavkršenduš, dajta, no, pomagati, da vr: ,jnust ulft 2!“ Nepopisno in neizrekljivo me je prevzelo ob spoznanj« j(l posledic takega dejanja. Na, še v zgodovino znamo priti, I&Jm obšlo. Da le Lahe zavremo! Velel nama je znašati razsv pripravljene odprtine v kobilah. Znašava in zlagalva tisto 2*1 s|j pa je vžigalne kapice natikal na odvodne žice, jih z zobi^Ll obnje in potlej v razstrelivo vtikal. Veste, je izglodalo k«L fonski centrali. Ja, sem šele pred letom ali dvema izvedel- <■ tonski centrali. Ja, sem šele pred letom ali dvema izvedej- c knap in da seje za Karla Regancina pisal. Potlej pa je vele« ’ zdaj pa kar hitro za smreko!" Sta ga takoj ubogala ? ul* Ja, bolj kot župnika in učitelja v šolskih časih. Sm«K^iv|J vsak za eno smreko, tam pa sem se vrtil ko sveti Lovrenc pi dvJ zakaj smreki nisem zaupal. Veste, zakaj ne? Zato, kef 5^0 zdela dosti debela; za prebiranja časa ni bilo. Ja, če se ....................... ;N, »ti »t slinim obnjo, mi zna odnesti nos, če pa takole, pa uhlje. In tedaj je zagrmelo ? ^ j p(j' Pravde nisem dognal, ko je zagrmelo. Samo enkrat. I1' »f* i ^ se mi „fržmaga“, da ni bolj! Pa so odbite smrekove vejice »'cP^ padali, rumenkast prah seje dvigal, se mešal s črnim.n31116ji elj*| le groblja rezanega kamenja in grušča, oba para tračnic s P' /»W sta se le malo podala, na levi plati je ostala za stražar« koliba docela nedotaknjena. Ali niste občutili ob takem dejanju kakšne krivde? ^ Krivde? Kakšno vprašanje! Kje pa! Ravno nasprotno! J stvo, srečo, sproščenje in z dimom v oblake naglo se y>i % le (LJUBLJANSKEGA BARJA 1(1 ?!?*■’,cia preslica izginila na polj-■ j ^oloTOzih, po katerih kmetje gnoj ali odvažajo seno in '»pridelke in kjer živina in vozovi stal-gazijo rušo A.. - -j- Zmanjšanje preslič-1 ,,Il rastlin' v nekaterih primerih pa itf fli popolno izginotje, smo ugoto-. U(^1 v tipičnih barjanskih vaseh ^ i;”?.1 ''as*,. Ilovici) v ozkem pasu Jf..1 niš, kjer so kmetovalci močno 1 L,jP“ rušo.z gnojnico in istočasno ’ J , na teJ rl|5i svojo živino. Na-j P?tno,Pa smo ugotovili, da se pre-* ® ‘akoj pojavi na brežinah na ^ S,*' ^kopanih jarkov in sicer celo v &kulturi, tako na gosto, dajo ® [5ta|ll lahko kosijo in posušeno ® ima ■ primesi drugih rastlin) 1,1 nKJ° zrlravilno rastlino. *• brežinah se nato pojavi prva V c ‘jja na splaniranem materialu in n* j.., .tam naprej intenzivno širi. bj gotovih smo, da se na ta način razje “kolt* £5^“ jC prCd i2k0p0m S,at°nb, takem poznavanju smo sc *' irin- °llb r?2lrčnih poskusov za za-ie< ocJ6 Presl‘co, ki smo jih izvajali od BT ' uo 1963. leta kot na primer: j uj,, ‘ttenzivno gnojenje travne jjd organskimi in mineralnimi M omJ?žen-ic travne ruše , 0^J° intenzivne paše, ii> lika |Preoravanje presličnega trav-icm ln nova setev trave ob intenziv-_ gnojenju in paši, fKtod! lra"Je Presličnega sena po r di vročega vrenja, ip-j-jprnično zatiranje nadzemnih »njkov preslice a kombinacija kemičnega zatira- 'Sli^CrglnSem P°dZCmnih 1^rav bi bilo za barjane zelo oje„ilvo vedeti, kakšne uspehe smo °nio Z na^tetimi načini zatiranja, j tiiU|. Zaradi pomanjkanja prostora S teh “»mo zadnjega, ki je dal od hš Učenih najboljše rezultate. 963 vS smo izvedli 15. maja ujtkciij’. ..ie bila preslica v najbuj-. ii #io ..P^tt- S štetjem pred košnjo ,-i oik^tovli, da se je nahajalo na ^ "“sm površini 412 presličnih fcojz z živino s it: rastlin na 1 kv. meter. Ho izvedenem poskusu so se na zagnojeni površini močno razbohotile trave in ostale zeli, ni pa bilo opaziti niti ene pre-slične rastline vse do konca vegetacije. Zagnojena travna ruša se je toliko zboljšala, da je že lahko služila za pašo živini in res je živina dobesedno pogrizla škropljeni in spodrezani del parcele. Poskus smo nato ponovili še dve leti na večji proizvodni površini z istim uspehom. Delovno orodje, s katerim smo izvedli poskus, ima obliko gosje noge in 30 pritrjeno na prečko traktorske hidravlike. Nad tem je montiran sod za škropivo, tako da škropivo prosto pada po posebni cevki m od tega skozi 1,5 mm vplike šobe na zadnji strani noža. Delovna širina noža je 1,2 m in z njim spodrezu-jemo preslične poganjke do globine 50 cm pod rušo. Cel priključek vleče z lahkoto traktor Fe-65. Od vseh navedenih poskusov za zatiranje preslice, daje torej kombinacija spodrezovanja podzemnih presličnih poganjkov z istočasnim škropljenjem odrezanega dela, še največ upanja za njeno popolno uničenje. V eni vegetacijski dobi doslej še z nobenim poskusom nismo uspeli doseči tako popolnega uspeha. Z nadaljnjimi poskusi bi morali dobiti odgovor še na vrsto vprašanj kot so: - kakšen je učinek tega ukrepa v naslednji vegetaciji; - kakšen je ekonomski učinek navedenega ukrepa; - kolikšna je najprimernejša količina škropiva za škropljenje; - kakšna je največja delovna širina noža za spodrezovanje; - itd. Žal smo z ukinitvijo „Direkcije“ prenehali tudi s temi tako zanimivimi poskusi. Samo barjani lahko presodijo, kako ogromen pomen bi imelo za kmetijstvo na Barju učinkovito zatiranje strupene močvirske preslice in lahko trdimo, da bi bila sredstva vložena v nadaljevanje teh raziskav bogato obrestovana. KUŠAR rizadevanja Vodne fkupnosti za melioracijo MUhlii lubljanskega barja iti'*°k le U • ’ °dt)orn'k mestne t 0ra tne in član izvršnega od-: ^Dl »“finske konference ^ LV'č Rudnik. OD USTANOVITVE DO KRIZE Vodna skupnost za melioracijo Ljubljanskega barja je bila vodna gospodarska organizacija, ki je obstajala od leta 1952 in je bila ustanovljena na podlagi zakona o vodnih skupnostih (Upravni list SFRJ št. 6/52) po pravilniku o premoženju vodnih skupnosti in njegovi uporabi (Uradni list FLRJ št. 24/52), po pravilniku o vodnem prispevku (Uradnj list FLRJ št. 23/52). V teh letih njenega intenzivnega dela osuševanju j' od leta 1952 odražali uspehi močno povečanih hektarskih donosov ter dvig splošno kmetijske dejavnosti na teritoriju Ljubljanskega barja. Strmeč v čim racionalnejšo izrabo vplačanih prispevkov Batjanov, datiranih finančnih sredstev ter najeta posojila, si je Vodna skupnost ustvarila močno mehanizacijo, lastno stavbo z delavnicami, garažami in pisarniškimi ega intenzivnega dela na 1 Ljubljanskega barja, to je >52 do 1961, so se vidno prostori, kajti le na ta način ji je uspelo v razmeroma kratkem času vzpostaviti vzorno urejeno melioracijsko mrežo na tedaj zelo zanemarjeni in zamočvirjeni 16.000 hektarski površini Ljubljanskega barja. Organi Vodne skupnosti Barja so bili občni zbor, upravni odbor, nazorni odbor, direktor, pododbori, bilo jih je na celem območju Barja 12 in to: Vrhnika, Bevke-Blatna Brezovica, Borovnica, Podpeč-Pre-serje. Rudnik, Škofljica-Lavrica, Tomišelj, Ig, Barje, Vič-Dobrova, Brezovica-Vnanje gorice. Log-Notranje Gorice. Vsak teh pododborov je imel po 7 članov, ki so med seboj izvolili delegate za glavni odbor. Dohodki Vodne skupnoti so bili: 1. redni prispevki članov Vodne skupnosti; 2. izredni prispevki članov; 3. dotacije: mestni svet (prej OLO Ljubljana); 4. dohodki iz opravljenih storitev, ki jih je Vodna skupnost nudila članom in nečlanom ter dohodki, ki so v zvezi s poslovanjem Vodne skupnosti; 5. dohodki od premoženja Vodne skupnosti. V letu 1961 je bivši OLO Ljubljana ukinil tedaj obstoječi Zavod za gospodarsko ureditev Ljubljanskega barja, istočasno pa ustanovil Direkcijo za Ljubljansko barje, v katero so vključili ukinjeni Zavod za gospodarsko ureditev Lj. barja in Vodno skupnost za melioracijo Ljubljanskega barja. Direkcija si je v svoj program zadala nalogo nadaljevati z osuševanjem Ljubljanskega barja in to prvenstveno na socialističnem sektorju; Vodna skupnost Batje pa naj sicer še naprej obstaja s svojim upravnim odborom in pobiranjem barjanskega prispevka, vse njeno premoženje pa prevzame Direkcija. V letu 1963 je bivši OLO Ljubljana ukinil tudi Direkcijo, Vodna skupnost pa je še obstajala naprej ter iz nabranih prispevkov Barjanov, v kolikor so še pritekali, ročno čistila manjše odvodnike. Vse premoženje Direkcije in Vodne skupnosti pa je prevzelo Kmetijsko posestvo Barje s priključitvijo tudi premoženja strojno traktorske postaje na Viču. V tej spojitvi je Kmetijsko posestvo Barje osnovalo strojni obrat, ki je obsegal mehanizacije strojno traktorskega obrata in gradbene mehanizacije Vodne skupnosti Barje oz. bivše Direkcije za Ljubljansko barje. Edino Kmetijsko posestvo Barje naj bi dobilo potrebna finančna sredstva za dela na Barju in bi na ta način lahko tudi opravljalo melioracijska dela. Iz vsega tega pa ni bilo nič. Finančnih sredstev ni bilo. Kmetijsko posestvo Barje pa je usmerilo svoj strojni obrat v služnostno dejavnost z malenkostno zaposlitvijo kmetijske mehanizacije na svojih obratih. Ta preusmeritev dejavnosti Kmetijskemu posestvu Barje ie donašala (vsaj svoj čas) lepe dohodke, od katerih pa za prepotrebno vzdrževanje melioracijskih naprav na Ljubljanskem barju ni bilo vložene niti prebite pare, čeprav so se izkoriščali stroji Vodne skupnosti Barje in vse njeno premoženje. Posledica popolne ncaga-žiranosti, vsaj najnujnejšega vzdrževanja melioracijskih naprav s strani Kmetijskega posestva, se je čutila posebno v letu 1965, ker je zaradi izredno mnogo padavin in poplav ponekod bil uničen ves pridelek. Upravni odbor Vodne skupnosti Barje (sestavljali so ga kmetje Barjani) je sklenil apelirati na vse pristojne faktorje, naj se odločijo, ali naj Vodna skupnost zopet prične z aktivnim delom na osuševanju Barja ali pa se jo likvidira. V ta nanrcn je bil sklican dne 26. 11. 1965 v prostorih občinske skupščine Vič-Rudnik širši sestanek prizadetih interesentov. ' Navajam pomembne sklepe: 1. Vodna skupnost Barje naj ostane samostojen organ do sprejetja republiškega zakona o vodah; Sklep 5: Vodna skupnost Barje naj dostavi Agrokombinatu Barje seznam vseh osnovnih sredstev, katere potrebuje za svoje redno poslovanje z zahtevkom, naj navedena osnovna sredstva vrnejo Vodni skupnosti Baije. Kljub prizadevanju upravnega odbora Vodne skupnosti in mnogim razgovorom na pristojnih mestih (mestni svet Ljubljana, sekretariat za kmetijstvo, ing. Janez Perovšek, občinska skupščina Vič-Rudnik, Vrhnika), Agrokombinat sredstev ni vrnil. NOVO OBDOBJE Na redni seji, dne 29. 10. 1966 je odbor sprejel predloge razgovorov na občini Vič-Rudnik in občini Vrhnika, da bi se Vodna skupnost Barje priključila k Vodni skupnosti Ljubljanica-Sava. Po daljši razpravi je bil ta predlog sprejet. V mesecu novembru 1966 so bili izvedeni zbori Barjanov, na katerih so sprejeli sklep za priključitev Vodne skupnosti Barje k Vodni skupnosti Ljub-Ijanica-Sava. Tedaj se je tudi zvišal vodni prispevek od 5,00 ND na 12,00 ND na ha zemljišča. Na zadnjem občnem zboru Vodne skupnosti Batje, ki je bil 8. januarja 1967 in se ga je udeležilo 56 delegatov-Barjanov, je bil izveden dokončni sklep za priključitev. 8. maja 1967 je bil ta sklep sprejet na občnem zboru Vodne skupnosti Ljubljanaca-Sava. Za predsednika so enoglasno izvolili kmeta Jožeta Modica. Pripomniti moram, da smo pristopili popolnoma brez sredstev, nasprotno, še nekaj dolga je bilo, imeli smo posojila za gradnjo Išče in dve zapornici - na Ljubljanici in na Grubarjevem kanalu. Pri vodni skupnosti Ljubljanica-Sava imamo svoj pravilnik, katerega smo že nekoliko prilagodili razmeram in času. Naselja Drenov grič, Lesno brdo in Mala Ligojna so smatrali, da so kot ena zaokrožena celota, da bi lahko imeli samostojni pododbor, kar je tudi bilo sprejeto, na rednem zasedanju skupščine Splošne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava, dne 20. 3. 1970. Tov. Anton Smajdck dela že od ustanovitve naše Vodne skupnosti kbt strokovni tehnik in vodja enote. Lahko rečem, da so se razmere zelo popravile. Urediti pa bo treba še mehanizacijo. Do leta 1969 smo plačevali prispevek po ha in ga je pobirala občinska skupščina Vič-rudnik in Vrhnika. Z letom 1969 pa so uvedli prispevek na katastrski dohodek, kar da v višini skoraj isti prispevek kot na površino. Pripomniti moram tudi, da so kmetje vedno v zaostanku s plačilom, zato je tudi delo otežkočeno. Med največjo krizo, ki smo jo doživljali na Barju, seje vršil v klubu poslancev simpozij o Ljubljanskem barju. Dr. Lah je ob tej priliki razlagal svoje delo o Barju, ki ga je napisal v času polaganja doktorata. Ob zaključku pa ne morem, da ne bi omenil še to, da nam je ves čas pri naših težavah Vodne skupnosti pomagal z dobrimi nasveti direktor Vodne skupnosti ing. Brecelj. Barjanski kmetje smo mnenja, da bi se na Barju izvedlo še več del, če ne bi skrbeli za sredstva samo kmetje, ampak tudi občine in republika. mi? 1 : k m im ""ni Mlfan ob kapitulaciji stare jugoslovanske vojske ia v koruzo. Sodeloval je pri prvi porušitvi Štampe- V ka ^jevati 1* ^ržava morala izpeljati, smo mi trije. Vojaki smejo itv^he! c| P0v5*ja. ukaze, tu pa smo si bili trije en sam: zadr- č ‘ v!11agaii„0VCnc! Sin0' 50 ^as Hrvatje in Srbi pustili na cedilu, In ^ z d SJni'' ^cžko je v nekaj stavkih izraziti vse občutke, Ija?" ujetn'* ,akoi’ kaj Sele kasneje, ko nisem smel zaupati Ašl z viukn S vu tc8a sodelovanja. Pa sem se h koncu leta le že Vaj v0jnom ‘"ezenj' vendar v kaj žalostnih prilikah iz nemškega 1 fabart uJetn*štvo na Reko. No, čez mesec sem sc peljal spet ^9/ *es domov. ^ in oni tretji? S, ° k are] p 'an' aH predlanskim sem šele izvedel za njegovo Hegancin sc je pisal. Doma je bil iz Zagorja. Njegov bratranec je poslal v TV-15 pojasnilo o njem. Najbolj žalostno je bilo, da se fant ni mogel ,jnasati“. V gostilni je zalučal Hitlerjevo sliko po tleh, kar ga je stalo življenje. Ustrelili so ga. Prvega v Zagorju. Ja, ta naju je pozval, naj mu greva pomagat še borovniškega „u lit vreč“, ali sva mu odpovedala sodelovanje. Odrinila sva na Vrhniko, spotoma slišala, kako je na borovniškem zagrmelo, a z vrhniške orožniške postaje sva videla orožnika snemati napisno tablo z zidu. Konec! Saj smo tedaj vsi, večina skrivaj, brisali solze. Domovine nimamo več. Izkoreninjenci smo. Kako to? Veste, se dajemo za ure, ne dneve, kdaj je razpadla naša junaška, zmagovita, viteška, kraljevska vojska. Že na veliki četrtek dopoldne. Naj še eno povem, kar naši zgodovinarji napak pišejo in učijo, da se je kraljevina Jugoslavija že od 1. aprila smatrala v vojnem stanju, a ne šele 6. aprila. O tem poizvedujte pri upokojenem takratnem metliškem vahtmajstru, ki tudi živi v naši občini. To je rezervni častnik Martin Klanjšek v Račni. Pa ste spotoma koga srečali? Kajpej, da sem. Predno me je došel Kozjak, sem se stisnil iz strahu za drevo, zakaj meni ušesa kot zajcu v zelniku. Od logaške strani sem slišal ropot in govorico. Oprezam, oprezam kot Krjavelj na barki, in čez čas zagledam pavlihovsko druščino: kolca poriva pred seboj laški vojak pod operjeno čelado, na levici naš suhec, na desnici pravi Trebušnik, ki sta se mu pod vratom svetila dva „čvar-ka" — kaplar je bil — na kolcih pa je poskakoval boja željan švarc-loze in nekaj zabojev streliva zanj. Ko sem zijalast vprašal, čemu neki vozijo orožje in strelivo, ko je vendar vojne konec, je kaplar odvrnil: „Hc, veste, to se bo še krepko nucalo! Tale pa je prvi ujetnik." Ta pa je neugnano dopovedoval: „La guerra e finita! Tutti siamo camerati!" In moram poudariti, da naša sodobnost ne obrajta tistih akcij, češ da se niso vršile organizirano. Menim drugače, namreč, daje spoštovati samostojne, iz narodne zavesti zrasle uspele akcije bolj kot na komando izvršene. A. A. Merilo je človek, ne denar! Posebno danes, ko se tako borimo (žal resda bolj s peresom) za neokrnjeno in čisto naravo, za zdravo ozračje, ostaja zadeva Murgle nerazumljiva. Predvsem tukaj ne gre za takšne ali drugačne razloge investitorja (Poslovno združenje IMOS), izvajalca (Splošno gradbeno podjetje Grosuplje) ali naše občinske skupščine, niti ne toliko za vso zakonitost ali morebitno nezakonitost ukrepanja pri gradnji stanovanjskega naselja — gre v prvi vrsti za človeka, Vičana, ki mu grozimo z onesnaženim zrakom. Zadeva Murgle se vleče že dalj časa in je marsikomu znana. A tudi če bi ne bila, bi jo teže natančno prikazali, kajti kadar steče pri nas beseda o gradnji stanovanj, se vse zavozla, ker nihče noče biti pristojen, da bi dajal podatke. Najprej je razburila duhove nenadna in prav neosnovana sprememba ureditvenega načrta soseske VS J 03. Prva faza gradnje te soseske je potekala še kar v redu in montažne hišice so skoraj take, kot je predvideval načrt. Ko pa so začeli graditi drugo fazo, je investitor po mnenju Društva stanovalcev Murgle samovoljno spremenil ureditveni načrt. Samovoljno zato, ker lokacijskih odločb in odločb o gradbenem dovoljenju za spremenjeno drugo fazo nista dobila niti krajevna skupnost Kolezija niti Društvo stanovalcev v Murglah. Hišice, ki so jih v drugi fazi dogradili do četrte stopnje, so zidane, vsaka ima samostojno ogrevanje, ne glede na to, da je prvotni načrt določal štiri skupne toplarne za celotno sosesko VS-103. Strokovnjaki z republiškega zavoda za varstvo menijo, da zaradi ogrevanja s tako številnimi zasebnimi kotli grozi onesnaženje zraka na barjanskem področju, ki je za to še posebej občutljivo. Cena montažnih hišic, ki so že naseljene, je bila še kar sprejemljiva, razen tega so jih še hitro postavili. Ko pa so začeli z zidanimi, se je vse skupaj zavleklo. Zdaj, pri četrti gradbeni stopnji, pu so gradnjo ustavili. A kakšna naj bi bila šele njihova cena! Predvidevajo, da naj bi se sukala okrog 650 tisoč dinarjev! Tako se je izredila plemenita zamisel, naj bi v Murglah postavili hišice, ki bi bile dostopne delovnemu človeku s poprečnimi osebnimi dohodki. Ali je potem še kaj čudnega, če se tako bohotijo črne gradnje? A. Arko ODMEV Z ZBOROV VOLIVCEV NA ŠKOFLJICI IN V ŽELIMLJAH Še enkrat: Kam iz zagate? Ko so prebivalci naših krajevnih skupnosti, predvsem pa starši šoloobveznih otrok Škofljica in Želimlje, prebrali v februarski številki Naše komune članek z naslovom „Kam iz zagate? “, so bili upravičeno ogorčeni nad takim neodgovornim pisanjem. Članki so navadno podpisani, avtor Kam iz zagate pa je ostal anonimen, kot da bi ga bilo sram. Sicer močno dvomimo, da bi tako „pametne misli" zrasle na njegovem lastnem zelniku, ampak verjetno tiči zajec v drugem grmu. Naj bo že tako ali drugače, pisanje z zadevno kratkovidno vsebino odločno odklanjamo. Odkar je bila združitev bivše občine Rudnik z Ljubljano-Vičem, je bila Krajevna skupnost Škofljica vseskozi zapostavljena, tretirana kot da mi ne bi bili enakopravni občani nove občine Ljubljana-Vič-Rudnik. Po drugih krajevnih skupnostih so se gradile šole, podjetja, asfaltirane ceste idr., medtem ko na Škofljici nikoli ni bilo potrebnih sredstev. Velikopotezni družbenogospodarski center - načrt, kije še pred dobrimi desetimi leti obstajal in bil še precej aktualen, je padel v vodo. Isto je bilo z idejnim načrtom adaptacije šole, češ da paviljonski tip ne ustreza, čeravno je dosledno upošteval konfiguracijo zemljišča. Iz perspektivno močnega družbeno gospodarskega centra se je potegnilo iz Škofljice še tisto, kar je že prej bilo, tako da jo danes avtor članka posmehljivo imenuje „spalnico Ljubljane". Edino, kar je na Škofljici še pomembnega ostalo, je popolna osemletna osnovna šola, katere pa se vsi prebivalci naših dveh krajevnih skupnosti oklepamo z dušo in srcem. Vsi se močno zavedamo, kaj bi pomenila za neki kraj izguba šole. Zato se nismo pripravljeni za njen nadaljnji obstoj pogajati s komerkoli, ampak nasprotno, pripravljeni smo se z vsemi močmi boriti in če bo potreba, tudi materialno pomagati. S sprostitvijo zazidalnih površin število prebivalcev iz leta v leto raste in naslednje šolsko leto kaže, da bosta že dva prva razreda, kar se bo potem ponavljalo vsako leto. Otrok ne bo premalo, ampak nasprotno — preveč. Ce avtor članka ne ve, kam iz zagate, mu mi pot lahko enostavno pokažemo: Ce Ljubljana-Center danes nima dovolj otrok za svoje šolske kapacitete (verjetno jih tudi jutri še ne bo imela), jih ne bomo vozili preko 20 km daleč iz Zelimljega in Škofljice, ampak naj se v Center prešolajo učenci s tistih ljubljanskih obrobnih šol, ki jim že danes baje grozi tretja izmena (Vič, Rakovnik idr.), nam pa je treba omogočiti, da pridemo čimprej do ustreznih šolskih prostorov. Zares ne bomo dopustili, da bodo otroci s hribov hodili celo po eno uro peš do avtobusov in se nato vozili v Ljubljano, ko pa imamo šolo mnogo bližje, to je na Škofljici. Pod nobenim pogojem ne bomo pustili na Škofljici ukiniti višjih razredov osemletke samo zato, da bi trenutno zadostili potrebne kapacitete otrok v Centru. Tja bi prav lahko hodili ali pa se vozili z mestnimi avtobusi otroci iz obrobnih ljubljanskih šol. Mi pa, nasprotno, zahtevamo adaptacijo ali pa zidavo nove šole na Škofljici, ki naj bi bila po nekem perspektivnem planu izvedena že v letu 1969, po novem pa baje v letu 1974! Poleg.tega pa zahtevamo, da se v letošnjem letu 1971 postavi na Škofljici obljubljena montažna otroško varstvena ustanova, po kateri so potrebe že več let naravnost kričeče. Mnenja sem, da naj se v krajih, kjer se je gradilo pred reformo in v reformnih časih, sedaj z gradnjami in adaptacijami malo preneha in da sc v obdobju stabilizacije da končno tudi prednost Škofljici. Da pa na Rakovniku le ne bi preveč grozila tretja izmena, pa predlagamo, da podružnično šolo Lavrico vključimo kot podružnico na Škofljico, kamor je 4 km bližje kot na Rakovnik, otroci višjih razredov pa namesto, da se vsak dan mučijo na Rakovnik, bi lahko hodili oz. sc vozili na Škofljico. Obe vasi sc držita skupaj, oba kraja sta povezana z istimi problemi in šolski okoliš centralne osnovne šole na Škofljici bi bil s tem naravno zaključen. Menda tudi Lavričani ne bi imeli nič proti taki rešitvi, ko že itak nekateri starši svoje otroke pošiljajo na Škofljico. Samo po tej poti lahko pridemo - in bomo tudi prišli - iz zagate. Vsako drugo eksperimentiranje pa bi bilo skrajno neodgovorno in kratkovidno z nepopravljivimi posledicami. Prebivalci krajevnih skupnosti Škofljica in Želimlje (prisotni na obeh zborih volivcev) Ifipis uredništva: Pikra pripombe o ..anonimnosti" članka Jože Zagorc ,,Kam iz zagate? “ gre na račun uredništva oz. napak, kise dogajajo pri delu v tiskarni, kjer je avtoričino ime izpadlo. Da se ni hotela skrivati, kaže že začetek članka, kjer se sklicuje na neki svoj drugi, že prej objavljeni in podpisani članek. Tov. Zagorčeva ki dobro pozna šolsko problematiko (to je področje njenega dela m R TV), bo na zgoraj objavljeno pismo še odgovorila., X. REVIJA GLEDALIŠKIH SKUPIN skupin v^obflrfi0* d° aprila bo potekala X. jubilejna revija gledaliških komedijo „Boemg- „Užitkarji“, Dobrova s komedijo ..Ženitev", Barje' s Viški glasbeniki — skladatelju L. M. Škerjancu za 70 let NAMESTO POROČI LA V začetku marca je priredila Glasbena Sola .Vič-Rudnik v dvorani ZGBI koncertni večer v počastitev 70-letnice slovenskega skladatelja, pedagoga in glasbenega pisca, akademika L. M. Škerjanca. Dvorana je bila polno zasedena, prireditvi pa je prisostvoval tudi slavljenec. Učenci Maja Potokar, Damjana in Tadeja Voje, Zoran Škrinjar niso dosegli starosti enajstih let, Nada Sever, Miran Možina, Barbara Knol, Gregor Pavlič, Janja Lipušček in Mario Bar pa so stari od 12 do 17 let. Nekateri izmed njih so že kar mah umetniki na svojem instrumentu. Na 'violino je igrala Mateja Dudek, prav tako že znana s številnih nastopov. Solopevske točke sta izpolnila Ignac Brenčič in Polonca Žirovnik. Koncert je zaključil godalni orkester pod vodstvom prof. Cvetka Budko-viča, čelo solo je igrala Amadea Hren, pri klavirju pa je spremljal orkester Zoran Škrinjar. Za celoten nastop sta odgovarjala direktor in prof. Marija Andrejčič. KRATEK ŽIVLJENJEPIS Rojen je bil 17. 12. 1900 v klasično gimnazijo je obiskoval v Grazu. Osnovno šolo (Vrtača) in Ljubljani. Kompozicijo je študiral Grem, greš, gre — v kino a ■ Naš kratek sprehod v aprilski spored viškega kinematografa začni-_ mo z bežnim pogledom nazaj: januar je bil v znaipenju lepo sprejete I komedije (ameriška komedija z Jerry Lewisom „Idealna pestunja" z I okrog 13 tisoč gledalci in ameriška vvestem-komedija „Sedem žena za I sedem cowboyev“ z nekaj več kot 10 tisoč obiskovalci), februarje * bil - bi rekh - „mesec kavbojk" („Živim za tvojo smrt" z okrog 7 jm tisoč gledalci in ..Revolverji veličastnih sedem" z 8 tisoč ljubitelji I tega žanra). V marcu je bil kino Vič gostitelj ..Parade najbolj uspeš-I nih 1970“ in je svojim obiskovalcem predstavil devet lanskoletnih I repriz: filme „Nuna iz Monze", ,,Pridi, pridi ljuba moja", „Bitka na — Neretvi", „Vrag vzemi profesorje", ..Družinske zadeve", ..Popolni ■ zakon", „Mayerling“, „Vroči pesek otoka Sylt“ in „Doktor Živago". I Marsikdo si je tako lahko v enem zamahu ogedal vse, kar je bilo I minulo leto najbolj uspešnega v ljubljanskih dvoranah. In kaj prinaša pomlad viškim ljubiteljem dobrih in uspešnih filmov? Začnimo s premiero nenavadno zanimive japonske'ljubezenske I drame v cincmaskopu „Z lepoto in žalostjo". Film je režiser Masahiro I Shinoda posnel po romanu Nobelovega nagrajenca Vasunarija Kawa-I bate in govori o lezbični ljubezni mladega dekleta in zrele žene. ■ Ljubiteljem neuničljivega westerna z revolverji, ki se sprožajo za _ vsako malenkost, bomo ustregli s temi-le filmi: ameriško-itahjanska I koprodukcija „Django strelja prvitr in konec meseca spet en iz serije I takoimenovanih „špageti-westernov“ - Garingo. Kaj naj vam povemo ■ o vsebini teh filmov? Vse je že znano: pravica zmaga, filmski kaska-I derji uspešno padajo s konj in balkonov, v saloonu se spopadeta ■ svetlolasi Pravičnik in temnolasi Podlež. Marsikoga bo z vese lila B novica o premieri španskega barvnega glasbenega fdma „Ulica Tuset". I Veseli bodo te novice predvsem tisti gledalci, ki obožujejo slavno I „Sarito Montiel", kajti gledali bodo njen zadnji film, film, v katerem I lepo igra, lepo pleše in - seveda - lepo poje. Drugi španski film, ki si m ga boste lahko ogledali le v kinu Vič, ima naslov „Dekle za zabavo" ■ (Cover Girl) in je zanimiv že zavoljo tega, ker je to „dckle za zabavo" I naše gore Ust, in sicer Beba Lončar in ker se zgodba dogaja v Španiji, I ki je pa v resnici okohca Trsta in košček našega Kopra in Pirana. I Itahjanski film „Zločin v tenis klubu" je ljubezenska drama in če posebej povemo, da ga je režiser Franco Roselli posnel po romanu I slavnega (kot ga itahjanski klerikalni krogi še danes radi imenujejo) I ..pornografskega romanopisca" Alberta Moravie, smo povedah več I kot dovolj. Vsaj tistim, ki Moravio poznajo. V filmu gre seveda za | take in drugačne ljubezenske odnose: med znanim profesorjem odmaknjenih srednjih let in lepotičko precej pod dvajset, za ljubezen I mladega fotografa in starejše predstavnice rimske aristokracije ... I itd. itd) Pa še nekaj za ljubitelje zgodovinskega akcijskega filma: na barv- • nem širokem platnu bodo lahko spremljali našega igralca Bekima Klasični prizor, kakor ga v vesternu že pričakujemo. Takih in podobnih prizorov ne bo manjkalo v filmu DJANGO STREUA PRVI. Fehmiuja v vlogi Odiseja in v ameriškem filmu ..Odisejeve pustolovščine". Njegova partnerica je nič manj znana Irene Papas. Pa naj vas, dragi bralci, opozorim - le mimogrede - na nekaj izjemnih filmov v aprilu v drugih dvoranah: v Unionu boste videli sloviti Waterloo z Rodom Stcigerjem v vlogi Napoleona ter v režiji Sergeja Bondarčuka, v Šiški (in tudi na Viču) enega najbolj nenavadnih in čudovitih vvesternov „Divja banda" z VVilliamom Holdenom, Ernestom Borgni-nom, Robertom Ryanom in drugimi. In če vas za konec še rešimo dvomov: tudi kaj nenapovedanega bo vmes. Čudovita so nenapovedana dejanja! L. M. na Glasbeni akademiji na Dunaju (J. Marx) in na Scholi Cantorum v Parizu (V. d AVeingartner). Od leta 1938 poučuje kompozicijo na Akademiji za glasbo v Ljubljani, od leta 1949 pa je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Škerjančevo ustvarjalno delo sega od novoromantičnih stilnih tokov, zlasti impresionizma do sodobnih principov tonskega oblikovanja in kaže temeljito tehnično znanje in smisel za barvito instrumentacijo. Zlasti krajše skladbe kažejo povečini lirični karakter, večje obhke skladb pa so tudi dramatično napete. Stilno svojske so njegove solo pesmi, klavirske in komorne skladbe ter simfonije (5). Komponiral je še sonate, uverture, suite in koncerte za različne instrumente. Znana je njegova kantata ..Sonetni venec". Izdal je več glasbenih spisov s področja harmonije, kontrapunkta, Nauka o instrumentih, nekaj glasbenih portretov (E. Adamič, A. Lajovic, J. Gahus-Petelin, glasbeni vodič „Od Bacha do Šostakoviča" itd.). Za svoje vsestransko glasbeno udejstvovanje je prejel med drugim dve Prešernovi nagradi - najvišje priznanje za slovenskega kulturnega delavca. L. M. Škerjanc je eden izmed najbolj plodovitih skladateljev starejše slovenske modeme kompozicijske generacije. S svojimi številnimi deh je znatno doprinesel k razvoju sodobne slovenske glasbene ustvarjalnosti in jo dvignil na raven evropskega umetniškega izraza. Več priznanj je dobil tudi v tujini. IZ NAGOVORA ravnatelja viške glasbene šole Cvetka Budkoviča V zahvalo za vse, kar ste ustvarih, spoštovani akademik, na glasbenem področju, za vse, kar je proslavilo vaše ime doma in na tujem - in v dokaz, da zna današnja mladina, ne samo ceniti in spoštovati, ampak tudi poustvarjati duhovni zaklad, napisan v notah, v zahvalo in zaradi spoštovanja sedaj, so vam učenci Glasbene šole Vič-Rudnik pripravih za življenjski jubilej • - sicer nekoliko pozno, zato pa ne manj iskreno - koncert vaših kompozicij, ki ste jih napisah zanje, za mlade, a vam jih sedaj vračajo obujene z žarom svoje mlade osebnosti. Upam, da bodo vam in celotnemu avditoriju ta mlada srca pripravila urico lepih doživetij, ki jih človek sedanjosti tako potrebuje. Potrebuje jih zlasti naša mladina; njen pogled je usmerjen v bodočnost. Zato jim ne more biti vseeno, ah jim bo teklo življenje prazno in zdolgočaseno, v pomanjkanju dobre besede in pesmi, ali pa bo našla mladina v njej in v toliko drugih zanimivostih svojo vsebino, lepoto in smisel. Tudi vaša mladost je bila povezana z ljubeznivo besedo vaših bližnjih, zlasti tet in mame, na katero ste bili ljubeče navezani. Starejši ljudje vedo povedati, da so vaju videvali hoditi po ljubljanskih ulicah pod roko: eleganL no mamico z urejeno pričesko, v bluzi z visokim ovratnikom in v čipkah ter vas, suhljatega, nekoliko boječega in nesamozavestnega fantiča, oblečenega v marinarsko obleko s kratkimi hlačami. Kdo bi si tedaj mislil, da tiči v tem šolarčku iz Vrtače bodoči muzik, ki se bo povzpel v sam vrh slovenske glasbene ustvarjalnosti! Vaši prvi stiki z glasbenim svetom so v marsičem podobni, če že ne enaki kot jih opažamo pri večini otrok, ki rastejo v kolikor toliko urejenih družinskih razmerah. V družinah se je tedaj veliko pelo, natanko za toliko več, za kolikor se poje danes v družinah manj. Ni čudno, da je mladi Lucijan tej lepi slovenski navadi prisluhnil in se ji z veseljem podredil; pel je kot vsi — kar tako po posluhu. Toda spodbude, ki so nakazovale in pozneje z vso strastjo zejele mlado glasbeno rast, so prišle tudi od drugod. Po opravkih je slavljenčev stric večkrat potoval na Primorsko. S seboj je jemal nečaka. Ustavila sta sc v gostilni, kjer so imeh klavir. Stric je nečaka posadil za klavir, sam pa se je brez skrbi posvetil taroku. Posedanje za klavirjem je prijalo obema: stricu, da je tarokiral in nečaku, da je igral na klavir. Poskušal je zadeti po posluhu tudi pesmi, ki so jih peli. Teh uric v gostilni na Primorskem ni bilo moči pozabiti kar tako. Doma je neminovno moledoval, da bi mu kupih instrument. Končno so se ga usmilile tete in mu na obroke kupile star pianino. To pa je že prvi korak, ki je dal slutiti, da igranje v gostilni le ni bilo bežno igračkanje, ampak je imelo globlji pomen. Hotenju po igri na klavirju seje pridružil še predčasni študij glasbene teorije. Iz starega zborovskega učbenika, ki ga je staknil kdo ve kje, se je naučil imen in trajanja not ter dobršen del tiste učenosti iz Nauka o glasbi, ki daje današnjemu učencu glasbene šole toliko skrbi. Ko so dobili pianino v hišo, je bilo treba mlademu glasbeniku samo pokazati ton „c", od tod naprej na levo in desno se je orientiral sam. Vsak sistematičen pouk od druge osebe je odklanjal. Po nekaj tednih vztrajnega sedenja in branja not je že za silo zaigral npr. skladbo iz Schumannove klavirske zbirke za mladino. Note mu je prinesla teta, bolj za šalo kot zares, saj je vedela, da učenje klavirja ne gre kar tako na hitro. - Pa je le šlo in note si je odslej kupoval sam, vse, kar mu je prišlo pod roko, brez določenega reda. Klavir je začel igrati nekako v desetem letu starosti kot samouk, sicer malo divje, vendar zase zadovoljivo. Vztrajno vadenje oz. bolje rečeno preigravanje vse mogoče litereture mu je pomagalo, da je spoznaval kar zajeten sveženj klavirske, pa tudi druge glasbene Utcrature. Prvi poskusi lastnega ustvarjanja imajo najbolj verjetno v tem dejstvu svoje korenine. Toda pravi čas za komponiranje se še ni oglasil, čeprav so bili začetni poskusi že tu. Nastopila je prva svetovna vojna. Po naših krajih so sc pojavili tuji, med njimi tudi češki vojaki. Ti so pozitivno ocenih Lucijanova improvi-zacijska razkazovanja. Češki rezervni major Barek, na pol invalid, v civilu operni pevec, ga je najel za korepetitorja zase in za svojo ženo, tudi operno pevko. Vsak dan sta prepevala operetne arije, tako da je mladi Lucijan v vojnih časih spoznal domala vso solopevsko literaturo. To mu je tohko koristilo, da se je zadnje leto prve svetovne vojne kot osmošolec klasične gimnazije prijavil za korepetitorja v novo osnovano ljubljansko opero. Tam je igral na klavirju v študijski sobi, na odru in pod njim, včasih pa je smel tudi suflirati. In zopet je spoznal lepo število opernih del. Lucijanov talent je našel svojega mecena v osebi Ivana Levarja. Ta ga je poslal študirat v tujino, kamor je zahajal bolj sporadično kot redno, vendar so bili ti stiki z glasbeniki od zunaj zanj močno poučni. Od tedaj sc pričenja pravi študij ob vodenju strokovnjakov, pedagogov in priznanih svetovnih kapacitet. Kot štipendist je najprej odšel v-Prago, nato na Dunaj. Tu se je zanj zavzel rojak Anton Trost, potem pa tudi rektor dunajske glasbene akademije dr. Josef Marx. Pri prvem je študiral klavir, pri drugem pa kompozicijo. Nekaj študijskih let je nato potoval v Pariz na znamenito Schola cantorum, h komponistu Vincentu d Indyju. Po njegovi smrti je tu diplomiral pri nasledniku Charles-Edouardu Lefeberu. Če zaključim, lahko rečem, da L. M. Škerjanc v šoli ni bil vedno najbolj zgleden, prej nestanoviten, zato pa je bil izven šolske učenosti - kot je to običajno pri klenih osebnostih - močno vztrajen in prizadeven. Študiral je tako rekoč venomer. Poglabljal se je v matematične probleme, v vprašanja prava, študiral je jezike (franc., itahjanščino, nemščino, angleščino) in si pridobil sloves široko razgledanega človeka, ki je našel svojo življenjsko izpoved kot skladatelj, pianist, dirigent, pedagog in glasbeni pisec. JUBILANTOVA ZAHVALA V prijetno dolžnost si štejem, da se vam, spoštovani profesorski zbor, na čelu z direktorjem profesorjem Cvetom Budkovičem, ter vam, dragi učenci te šole, najprisrčneje zahvalim za veliko in toplo presenečenje, ki ste mi ga napravili preteklo sredo s koncertnim večerom mojih skladb. Izvajanje obsežnega in zahtevnega sporeda je teklo na zavidljivi višini in z dognanostjo, ki bi bila vsakemu izvajalskemu telesu v čast in je izpričalo dozorelo resnost in odgovornost v študij vloženega dela. Ko vsem nastopajočim in njihovim učiteljem iskreno čestitam, se ponovno zahvaljujem ravnateljstvu in vsem sodelujočim za prisrčni večer, ki mi bo ostal dolgo v spominu in mi potrjeval zavest, da moje delo ni bilo zaman. L M. ŠKERJANC Lucijan Marija Skeijanc, kakor ga je srečal na rednem dnevnem sprehodu naš fotoreporter France Modic. POMLAD KLIČE ŠPORTNIKE Za najvišje naslove Medtem ko so se plavalci že „privadili“ na svoj element in sd | mitingu v Kranju poskrbeli za prva letošnja presenečenja, se noj i metaši in košarkarji šele „ogrevajo“ za nastope v bližnji sporo ; danski tekmovalni sezoni. Z njimi čakajo na „ugoden veter" J1 [ kajakaši in kanuisti, po svoje spet kujejo načrte rokometaši , skratka, vsi, ki količkaj pomenijo v našem športu, so že pripravlja [ na prva tekmo vanj a.^ Ustavimo se najprej pri plavalcih. Dolgoletna želja, da bi dobili naposled zimski bazen tudi v Ljubljani, se jun verjetno še ne bo tako kmalu izpolnila, vendar kljub temu v PK Ljubljani ne držijo križem rok. Državni prvak na 200 metrov prosto Linhart je na mitingu v Kranju dokazal, da bo v letošnji sezoni vnovič posegel v borbo za najvišja odličja v državi, čeravno ga čaka prav v domačih vrstah izredno močna konkurenca. Na Kolezijo seje namreč pre-selil odlični plavalec trboveljskega Rudarja Kostanjšek, ki bo predstavljal nedvomno izredno okrepitev za vrsto nekdanjih moštvenih državnih prvakov. Z njegovim prihodom lahko zanesljivo računamo na osvojitev domačega Olimpa na najkrajših progah, saj sta Linhart in Kostanjšek že večkrat dokazala, da v svojih disciplinah v Sloveniji nimata resnejše konkurence. Veliko si obetamo tudi od deklet, ki so nas lani nič kohkokrat presenetile na domačem plavalnem odru. Medtem, ko skakalci v vodo še čakajo na svojih „pet minut", prihaja s Kolezije razveseljiva novica, da bodo letos na tamkajšnjem bazenu ogrevali vodo na 23 stopinj. To bo tudi stalna temperatura voda, s tem pa se bo plavalna sezona podaljšala za dva meseca. S treningi bodo fantje in dekleta začeli že dva meseca prej kot običajno, sezono pa bosta tekmovala v kategoriji £ [ Uvrstitev odličnih kanuistov, Kajak kanu kluba z Livade, je e1 dvoma visoko priznanje za ^ naših kajakašev in kanuistov. , Največ zanimanja bo velj* bržkone spet nogometnim tefr11 vanjem. Nogometaši Svobode,!^j jeseni segli celo po naslovu p'™, SNL, bodo skušah obdržati iTO i SNL, bodo skušah obdržati "1'i malno prednost, čeprav bodo m0? za vstopno posetnico II. zveznej j prestati prenekatero težko p1® | kušnjo. Prijetno presenečenje i nam pripravih prejšnjo jesen •' [ nogometaši Krima, ki so po d°s j letih premora zaigrali kot v Stjj najboljših časih. Za zdaj sicel * ljubljanski coni, vendar bodo ^ nadaljevali s tekmovanjem v vis|1 razredu, če bodo letošnjo p0nW ilgrali tako kot jeseni. i Košarkarje Trnovega čaka 'j i iladi nastop med najbolj šinU * mladi nastop med najbolj-venskimi moštvi. Po osvojitvi pj'' igi so si J bodo sklenili v poznih jesenskih mesecih. Tako so slednjič tl tudi tekmovalcem PK Ljubljane, zlasti pa ženski in moški plavalni vrsti ter ne nazadnje tudi skakalcem, odpirajo neslutene možnosti za boljši in kvalitetnejši trening. mesta v II. področni ligi so si Ji pridobili pravico nastopa v najvi? republiškem tekmovanju. Sle^ so tu še rokometaši z Iga in a*, Ijice, ki bodo vnovič P.oS*^ športno srečo v ljubljanski c°n Počakati bo treba le še nekaj^ ko se bodo zvrstila prva spoml*' ” ska kola v vseh ligaških telL; vanjih, kjer bomo do jeseni spTj Ijali tudi naše predstavnike. startom pa želimo vsem obilo »ni ; ne sreče in uspehov v borbah s”| j jimi tekmeci za najvišja mesta. J NOGOMETAŠI, ROKOMETAŠI . . Po dolgih letih smo dobili tudi v naši občini nekaj olimpijski}) kandidatov. Poročali smo že, da je eden najresnejših kandidatov za nastop na olimpijski progi v Augsburgu znani kanuist Damjan Prelovšek, ki je z odličnimi dosežki v minuhh sezonah dokazal, da sodi v vrh svetovne ka-nuistične ehte. Prelovšku sta se letos pridružila še Guzelj in Andrejašič, ki OPOZORILO Material, objavljen strani 7, je bil pripravljen^ oiruiu ' * j*' is** M za prejšnjo številko, ^ tere je izpadel zaradi ob* ^ nosti osnutka občin$W ^ proračuna. Ker je motika vseh člankov še \ no aktualna, jih objavlj^^ tokrat. -—•S1 RADIOAMATERJI NA LEPEM POTU Ambasadorji prijateljstva UREDNlST^ 'j' % evfl 0ve t>bn iti So. Slovenski radioamaterji, fantje z Lepega pota 6, so v več kot dveh desetletjih dosegli vrsto izrednih uspehov, vendar se kljub pomembnim dosežkom na domači in mednarodni sceni vedno bolj pojavlja vprašanje novega članstva. Na zvezi radioamaterjev vam bo- ,,Kaj drugega vendar, kotRS/ ^ našimi prijatelji po svetu.(tulij Jjiv^c^l^^ia^ryateUi Kj,] lr0j • jjj naši obli slišali po valovih na. dijskih postaj. Če verjamete ‘150.000 radijskih zvez Pcl!1’,c„iist'Ql do rade volje postregli s podatki, da vključujejo njihovi klubi po vsej veniji danes že skoraj 5000 čil r . Ij“ vsezadnje prav toliko Pr'ja!Sl1 I stikov z mladimi drugih ] vsej SIo-anov držav in celin. In v nasprotni . najrazličnejših starosti in poklicev. Za zaokroženo pomeni toliko zvez iuui y- . . stikov, ki niso izključno eno ..podobo radioamaterske predstave" je treba prišteti prejkonc še 170 osebnih kratkova-lovnili in 32 ultrakratkovalovnih postaj. Na nedavnem plenumu slovenskih radioamaterjev smo med drugim zabeležili, da so samo lani ustanovili še 5 novih sprejemno- narave, temveč pomenijo L) toij ambasadorstvo med Ijudrni^-t delov sveta. Na to smo še P°' ponosni!" Letošnjo pomlad čaka \ in z njimi tudi viške radio^jf oddajnih sekcij, radioamaterjem ^a žc prva velika naloga. Člani S* klubov se bodo srečali na P PL ni akciji „Pomlad na radipjP, sc je v tem času pridružilo še novopečenih vrstnikov vseh razredov. Radioamateiji na Lepem potu si z zadovoljstvom manejo roke, saj so dobili z lanskim prilivom v svoje vrste nič koliko novih operaterjev, tako da se je njihovo število ob koncu lanskega leta ustavilo že pri številki 1000. vih", ki je v drugih repubi^ »J živela že nešteto uspelih reP^jl STIKI S SVETOM Če boste nevešči skrivnosti sveta, v katerem že desetletja živijo naši radioamaterji, povprašali mlade za- pa so z malce zamude na radioamaterji. iep Za nameček bodo fantje * JR pota sredi poletja še gosti‘c»3 rovanja jugoslovanskih radi° ^ jev, srečanja, ki bi morale postreči z dosežki, vrednim' manja in občudovanja. .ji| Na pragu srebrnega jubul^ slovensko radioamatersko ^7» ki ima svoj sedež na V"-vrsta odgovornih nalog, ki J'* yt kos le v okrepljenih klubskjj? , in v najbolj vabljivih oblik' p nesenjake, kaj jim je na radijskih valovih najljubše, vam bodo v hipu m v najouij vaoijivui -iM bane dejavnosti osrednje j| I^J zveze in njenih področnm odgovorili: Radioamateiji na Lepem potu STRAN 7 • naša KOMUNA VII/4 ^__________ Protestiramo proti smogu! Po izjavah meteorologov velja Ljubljana za eno najbolj umazanih mest na svetu. Koncentracije strupenega žveplovega dvokisa, ki ga bruhajo v zrak dan na dan tisočeri dimniki, dosegajo koncentracijo tudi 2,4 mg na kubični meter, kar je 16-krat več od dovoljene meje. Dovoljena meja pa znaša 0,15 mg na. kubični meter. Podobno je tudi z drugimi strupenimi plini. Razlog za tako stanje je v tem, da leži Ljubljana v kotlini, kjer vlada večji r del brezvetrje - razen tega pa imamo pogosto meglo. ] Zrak je torej še posebno onesnažen pozimi, v mrzlih dneh. Najbolj je onesnaženo središče mesta, npr. Miklošičeva cesta, Resljeva, Bežigrad, najmanj pa seveda vsi obrobni deli, med katere sodi tudi Trnovo in Rožna dolina -presenečajo pa tudi Moste, ki imajo razmeroma čist zrak. V izredno ugodnem položaju je naš mestni predel občine tudi glede škodljivih črnih dimov. Od 44 merjenih dimnih onesnaževalcev zraka imamo pri nas le Plutal in Tobačno tovarno. Vedno bolj pa je prisotna bojazen, da se pošteno onesnaži zrak na Koleziji in v Trnovem. V naselju p Murglah naj bi po načrtih postavili 1050 hiš, za katere so predvidene tri toplarne. Če bi teklo vse po sedanjem načinu, ko je toplarna oskrbovala vse potrošnike, bi bilo v redu. Sedanji načrti pa predvidevajo, da bi odslej vsaka novozgrajena hiša kurila (sicer iz skupne cisterne) sama, s čimer bi začelo bombardirati rezko čist murgelski zrak skoraj 1000 dimnikov. Ob razmeroma močni zamegljenosti v tem predelu Ljubljane bi se tamkajšnji prebivalci morali zelo hitro sprijazniti s smogom, tako tipič-nitn spremljevalcem industrijskih naselij. Murgelčani protestirajo. Protestirajo tudi v Koleziji in Trnovem. Hočemo ohraniti čist zrak. Ne moremo dovoliti, da bi zaradi nladne računice in nekih tehnoloških ..prednosti"postali iftev plinskega ovoja. Zahtevamo, da se nemudoma Poišče ustrezna rešitev. PETER LIKAR v ^iha proizvodnja ^Tovarni vijakov \Največji proizvajalec drobnega vijačnega blaga je v Jugoslaviji ^ otT13 viiakov Ljubljana. Kljub temu, da daje na trg kar 55 od-2 |/COv celotne jugoslovanske proizvodnje, je pri nas kar malo V !na- Sicer pa so najboljša reklama za kakšno delov * 'J0 njeni delovni uspehi. ei ^ |ln Tovarna vijakov se z njimi , iSt° Pohvali: v desetih letih > i ic proizvodnja narasla j Petkrat, število zaposlenih ža trikrat. Pričakujejo, da ^ ^ V Pr‘hodnjih štirih letih e^odnjo povečali dvakrat, 5ve, Zaposlenih pa naj bi se jl alo za 30 odstotkov. So-b, a oprema in tehnologija jo omogoča boljšo proizvod- Tovarni vijakov izdelajo ^ idyS( ako milijardo vijakov. V JTOjili uPorabljajo pri livnim? gospodinjstvo, v pre- jorabljajo pri ii| l(jh,.mehaniki in avtomobilski !Uj3i- Kljub konkurenčnim ja Toerri ie letošnja proizvod-(i lZeVarne vijakov že prodana. v'. iJakonačenje mer posameznih roiZv Povzroča sitnosti pri ,s(t ilij|Q 0tlnji. Tovarna je sicer ,^i di^lalizirano podjetje v t. yL vendar je izbor vija-’ ^ jih izdelujejo, izredno delovno organi- pester. To seveda ovira kupca in proizvajalca, kajti ob tako raznoliki proizvodnji je potrebna večja mehanizacija, razen tega pa se pri montaži izgublja čas. Tovarna se že dogovarja za poenotenje proizvodnje. Glede na zvrst dela so osebni dohodki v tovarni kar precejšnji: najnižji presegajo 1000 dinarjev. Kar je strokovnjakov, so skoraj vsi nekdanji štipendisti podjetja. Poprečna starost delavcev v tovarni je 30 let. Tudi v prihodnjih petih letih namerava tovarna razpisati štipendije. Delavcem dajejo tudi stanovanjsko posojilo. Doslej so že 120 delavcem ugodno rešili prošnje. To je zelo veliko, če upoštevamo, da je vseh delavcev 240. Delavci delajo v dveh izmenah in prihajajo na delo iz najbližje okolice (z Viča), iz Rožne doline, z Vrhovcev in Brezovice. A. A. Tovarna vijakov Ljubljana, modema proizvodna hala AKTIVNI GASILCI NA RAKITNI L januarja L* lo °bčm /ho —so imeli gasilci fta' v »btn' /b°r. Ugotovili so, Ai^av cletu organiza-■tflt, P° razvijala, čeprav so /p v’ im..j‘m je bilo treba le i,Ve *Ukalenirat' Glavna beseda Ifi 'a okrog nakupa novega Hmobila. Gasilci nam-Py Jko hij a,je danes na Rakitni ^ bi rnk1 . Pa lesenih viken-orali postati mobilnejši. a ju nakup dodelila občinska gasilska zveza, da bodo prispevali domačini; novost pa je v tem, da bodo za samoprispevek pritegnili tudi lastnike vikendov, ki so konce koncev lahko najprej žrtev rdečega petelina. Prepričani smo, da jim bo pod vodstvom vsestransko aktivnega Andreja Suhadolnika akcija za nakup gasilskega avtomobila tudi uspela. P. L. PRISPEVEK ZA JAVNO RAZPRAVO Financiranje vzgojno izobraževalne dejavnosti v okviru TIS Ljubljana 1971 Po zakonu o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji je bila leta 1967 ustanovljena v Ljubljani kot samoupravna interesna skupnost Temeljna izobraževalna skupnost za območje petih ljubljanskih občin. Temeljno izobraževalno skupnost Ljubljana sestavljajo občani, vzgojno izobraževalni zavodi, delovne organizacije v gospodarstvu in družbenih službah ter druge zainteresirane organizacije na območju občin Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljub-Ijana-Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik. Temeljna izobraževalna skupnost Ljubljana kot interesna samoupravna skupnost skrbi skupaj z vsemi družbeno političnimi skupnostmi v mestu Ljubljana za razvoj vzgoje in izobraževanja. Program izobraževalne skupnosti obsega izobraževalne dejavnosti, ki temeljijo na zakonih in izvršilnih predpisih in druge izobraževalne dejavnosti, ki jih izobraževalna skupnost vključi v svoj program (zakon o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SRS, čl. 4), skupščine družbeno političnih skupnosti pa določajo sredstva za financiranje vzgojno izobraževalne dejavnosti. Temeljna izobraževalna skupnost Ljubljana bo v letu 1971 financirala: - 82 osnovnih šol (44 matičnih in 38 podružničnih) s 26.986 učenci v 1019 rednih oddelkih in 241 oddelkih podaljšanega bivanja, v katerih je zajeto 4872 učencev ali 18 % vseh šoloobveznih otrok, - 38 vzgojno varstvenih zavodov s 6929 otroki ali 26,6 % od vseh predšolskih otrok v Ljubljani, - mladinski dom Malči Beličeve, - 4 glasbene šole z 2963 učenci, - 3 zavode za izobraževanje odraslih, - vzgojno posvetovalnico, - Pionirski dom, - demonstracijski center za dnevno varstvo in delovno usposabljanje duševno prizadete mladine, - štipendirala okoli 250 učencev in študentov. Poleg navedenega pa bo TIS Ljubljana v skladu s svojim delovnim programom financirala še prevoze otrok, izobraževanje prosvetnih delavcev (obvezno dopolnilno izobraževanje, družbeno politično in pomoč tistim, ki morajo po zakonu o osnovni šoli do leta 1972 pridobiti ustrezno izobrazbo), nakup opreme za civilno zaščito in proučevalno delo (študije in analize). V letu 1971 bo povečala število rednih oddelkov v osnovnih šolah, pa tudi število oddelkov za podaljšano bivanje, prav tako pa bo po planu odprtih 5 novih VVZ. Vse to je zajeto v sredstvih, s katerimi bo v letu 1971 razpolagala TIS Ljubljana, le-ta (sredstva) pa zagotavljajo skupščine občin s svojimi odloki. Stalni in obvezni viri sredstev za izobraževanje so v Sloveniji določeni z zakonom o izobraževalnih skupnostih, v Ljubljani pa konkretno izgledajo takole: Prispevek iz osebnega dohodka - stopnja prispevek od prometnega davka od prometa industrijskega blaga v trgovini na drobno prispevek od prometnega davka od plačil za storitve prispevek od ostalega prometnega davka prispevek iz osebnega dohodka od kmetijskih dejavnosti prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev prispevek iz OD od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti prispevek iz OD od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav % 1970 % 1971 2,95 2,79 10,00 10,00 - 22,00 22,00 14,00 14,00 14,00 14,00 14,00 14,00 14,00 14,00 SREDSTVA TIS LJUBLJANA IZ OBVEZNIH VIROV SKUPAJ PREDSTAVLJAJO: po planu po realizaciji Leto 1970 102,982.236 111,204.445 Leto 1971 122,817.000 122,817.000 Index 71:70 119,2 110,4 Poleg sredstev iz obveznih virov razpolaga TIS Ljubljana še z ostalimi lastnimi dohodki (prispevek od PB, obresti, prispevek RIS za razliko v ceni izobraževanja otrok v posebni šoli itd.). po planu po realizaciji Leto 1970 111,102.123 121,213.532 Leto 1971 135,536.386 135,536.386 lndex 71:70 121,9 111,8 Skupna sredstva TIS Ljubljana bodo v letu 1971 znašala din 135,536.384 ali 21,9 % več kot je bilo v prvotnem planu leta 1970 oziroma 11,8 % več kot je znašala realizacija dohodkov TIS v letu 1970. S temi sredstvi bo TIS Ljubljana zagotovila v primerjavi z letom 1970: - 18% povečanje osebnih dohodkov prosvetnim delavcem v vzgojno izobraževalnih zavodih, ki jih financira TIS Ljubljana, - 20 71 povečanje sredstev za materialne izdatke vzgojno izobraževalnih zavodov, ki jih financira TIS Ljubljana, - povečala obseg dejavnosti osnovnih šol za 4,9 % (redni oddelki, podaljšano bivanje in posebne službe), - povečala obseg dejavnosti VVZ za 18,8 %, - povečala sredstva za prevoze učencev za 34 %, - povečala sredstva za štipendije učencem in študentom za 112,6 %, - povečala sredstva za izobraževanje odraslih za 66,6 %, - povečala sredstva za ostale dejavnosti v skladu s splošnim procentom povečanja sredstev Temeljne izobraževalne skupnosti Ljubljana. Osebni dohodki se bodo po planu povečali za 18 %, kar pomeni, da bodo še vedno zaostajali za 3 % za povečanjem osebnih dohodkov delavcev v gospodarstvu v letu 1970 oziroma to pomeni nekaj več kot enoletno zaostajanje osebnih dohodkov delavcev v šolstvu za delavci v gospodarstvu. Osebni dohodki delavcev na področju vzgoje in izobraževanja: 1971 1970 (realizacija) 1971 (predlog) (katalog sindikatov) srednja izobrazba višja izobrazba visoka izobrazba 1.400,- 1.652.- 1.800.- 1.646.- 1.770.- 2.160,- 1.920.- 2.265.- 2.700,- (v osnovnih šolah je 1584 učiteljev, v VVZ pa 501). Se o Karlovškem mostu V prejšnji številki smo objavili prispevek Jovana Pešiča, ki je pripravil intervju o ozkem grlu Karlovškega mosta s prof. ing. Svetkom Lapajnetom in njegovim asistentom ing. Jožetom Kušarjem. Prispevek je vzbudil pri bralcih obilo zanimanja, ing. Svetka Lapajne pa je prispeval še naslednje dopolnilo: Vse investicije v razširitev Karlovškega mostu, v povečanje kapacitete železniškega prehoda (eventualni nadvoz) imajo svojo rentabilnost le v toliko, v kolikor bi povečani promet lahko nemoteno iztekal dalje preko križišč pri predoru, preko Šentjakobskega mostu, preko križišč z Emonsko, z Gorupovo in s Prešernovo cesto. Prometniki bodo lahko točno ugotovili, kakšna je izkoriščenost teh križišč danes (morda 60 do 90-odstotna), pridobimo lahko s povečanjem dotoka preko Karlovškega grla le preostalih 10 do 40 % prometa. Pretirane investicije so torej gospodarsko neutemeljene! Prevelika investicija v Karlovško grlo nas lahko zavaja v nove, dodatne investicije v grlo pri predoru, grlo na Gorupovi cesti in grlo na Prešernovi cesti. V nasprotju k temu bi nam nova cesta preko Ljubljanice po Jurčkovi poti nudila stoodstotno povečanje kapacitete. Taka varianta nam bi omogočila - s primerno semaforsko ureditvijo - popolno izločitev zapor od železnice, saj na obeh straneh kolodvora ne bo nikdar železnica istočasno zaprta. Dalje: taka rešitev nam bi tudi nudila rezervno pot, ki bi bila ob priliki rekonstrukcij in gradenj na Karlovškem grlu nadvse koristna in morda celo nujna! Gospodarsko gledano, moramo vedno primerjati koristnost vloženih stroškov: če za dvojne stroške dobimo recimo trikratno korist, je pametneje, da se odločimo za večje stroške. Sicer pa izkušnje kažejo, da so novogradnje ponavadi sorazmerno cenejše v primerjavi z rekonstrukcijami - da o stroških oviranega prometa niti ne govorim! Ing. SVETKO LAPAJNE, univ. prof. Sredstva za materialne izdatke bodo večja za 20 %. To je nujno, saj vemo, da materialna osnova vzgoje in izobraževanja še zdaleč ni takšna (po izračunih Izobraževalne skupnosti SRS tudi v Ljubljani zaostajamo za 100 %), da bi zagotavljala normalen oziroma sodoben pouk. Povečan obseg dejavnosti v osnovnih šolah za 4,9 oziroma v VVZ za 18,8 % narekujejo potrebe, saj bi ostajanje na obstoječem ne pomenilo le stagnacije, pač pa nazadovanje, s tem pa tudi nepopravljivo škodo. Povečana sredstva za prevoze učencev pokrivajo le podražitve, ne pa tudi novih prog. V skladu z družbenim dogovorom o štipendiranju učencev in študentov, ki postavlja zahteve po kritju dejanskih stroškov,.ki jih imajo štipendisti v času študija, se povečujejo tudi sredstva za štipendije. Izobraževanje odraslih, kot sestavni del izobraževanja, še vedno zaostaja za dejanskimi potrebami. Vrsta'slabosti pri izobraževanju odraslih izvira tudi iz neustreznega materialnega vrednotenja tega izobraževanja s strani družbe. Planirana sredstva predstavljajo začetek enakovrednega vrednotenja tega področja. Ob predlogu financiranja vzgojno izobraževalnih dejavnosti, ki jih financira Temeljna izobraževalna skupnost Ljubljana v letu 1971, je treba povedati, da so sredstva še vedno skromna. Toda ob upoštevanju stabilizacijskih ukrepov se je tudi Temeljna izobraževalna skupnost Ljubljana opredelila le za tista področja in tak obseg dejavnosti, kije nujen in neodložljiv. Ponovno pa velja poudariti, da so naložena sredstva v vzgojo in izobraževanje naložba, ki ima dolgoročne posledice oziroma, da je vzgoja in izobraževanje prvi pogoj za uspešen družbeno ekonomski razvoj slehernega naroda. TEMELJNA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST LJUBLJANA NAMESTO UVODNIKA OB DNEVU ŽENA Pravica do izobrazbe tudi zanje ALI VESTE, DA . . . - je Primož Trubar prvi, kije zahteval šolanje za dečke in DEKLICE - je v Velesovem pri Kranju delovala šola za dekleta, predvsem za plemenitašinje že 1505. leta - je škof Hren najel učiteljico za poučevanje deklet 1608. leta na Starem trgu v Ljubljani - so uršulinkc prve vodile v Ljubljani edino dekliško šolo, ki je delovala 170 let - je bil poleg nemščine učni jezik tudi slovenščina že 1761. leta na tej uršulinski ženski šoli - so reševali problem ženskega šolstva tako, kot rešujemo danes posebne šole - s posebnim oddelkom pri ljudskih šolah - je dobilo Celje tak ženski oddelek 1777. leta - Kranj šele 1845. leta - Koper že 1816. leta - so bile dekliške posvetne šole najbolj razvite na Primorskem, kjer je samo Trst imel kar po pet dekliških šol in je bil zato vpliv samostanskih šol mnogo manjši kot drugod po Sloveniji - da sta predilnica in tobačna tovarna v Ljubljani zaposlovali tudi deklice, ki so bile še otroci in so morale hoditi poleg dela še v večerno šolo pri tovarni. To izvemo iz odloka 1885. leta, ki prepoveduje zaposlovanje pred 14. letom starosti - so v vseh teh oblikah dekliških šol predvsem pripravljali deklice na poklic matere m gospodinje. TU SE TOREJ ZAČENJA NAŠA PRIPOVED O IZOBRAŽEVANJU SLOVENSKE ŽENE Gimnazije za dekleta smo dobili šele po razpadu Avstrije, t.j. 1919. leta. Tega ne bi posebej omenjali, če ne bi bilo to izredno zanimivo. Pred tem se je namreč dogajalo vse mogoče. Predvsem so bili predsodki, s katerimi se v praksi pogosto še danes srečujemo, prvič pripeljani v izrečeno misel m trditev v dokumentih. Takole približno (viri niso povzeti v celoti op. pis.) je to potekalo. Od 1872. leta, t.j. pred dobrimi sto leti so priznali pravico dekletom, da se vpišejo na gimnazijo. V praksi je to bilo takole: tirolski deželni svet je vprašal cesarski Dunaj, kako je s štu-diranjem žensk na gimnaziji. Odgovorili so, da načelno ni pripomb, lahko se vpišejo, AMPAK: .. .če zaprosi deklica za vpis na srednjo šolo, pripada odločitev o tem učiteljskemu zboru, ki mora vsakokrat pretehtati, ČE PROTI SPREJEMU NI KAKŠNIH RESNIH POMISLEKOV MORALNE ALI DISCI-PL1NKSE NARAVE. Kakšna nezaupnica takratni vzgoji! Vedno več vztrajnih deklet se je vseeno pririnilo celo do mature in s tem povzročilo pravcati preplah. Potreben je bil odlok ministrstva, ki dobesedno odgovarja na, za današnje pojmovanje, nemogoče vprašanje: ....ŽENSKE NISO PRIPU- SČENE K AKADEMSKEMU ŠTUDIJU NITI KOT REDNE NITI KOT IZREDNE SLUŠATELJICE." Iz tega samo po sebi izhaja, da pripustitev k polaganju maturitetnega iz-ita pri ženskah ne more imeti obi-ajne svrhe tega izpita, da bi z njim preizkusile zrelost za akademski študij. Ne glede na to se polaganje tega izpita v obliki, kakršna je predpisana za moško mladino, tudi v bodoče ne sme preprečevati ženskam, ki želijo dokazati, da imajo znanje, ki ga je treba pokazati pri maturi-tetnili izpilili, vsekakor pa je TREBA V SPRIČEVALU O POLOŽITVI IZPUSTITI SICER PREDPISANO ZAKLJUČNO KLAV- ZULO, DA JE MATURANTKA DOKAZALA ZRELOST ZA OPRAVLJANJE VIŠJIH ŠTUDIJEV in namesto tega pripomniti samo, da je zadostila tistim zahtevam, ki se postavljajo pri maturitetnih izpitih moški mladini. SPRIČEVALO TUDI V UVODU NE SME BITI OZNAČENO KOT MATURITETNO, temveč samo preprosto kot SPiyČEVALO.“ Menim, da je tale odlok prvi uradno izraženi strah, priznati žensko enakopravnost na našem ozemlju. Pametni ljudje in pridna dekleta vseeno niso odnehali. Razprava o tem vprašanju - o šolanju ženske mladine - je prišla tudi na dnevni red v dunajskem državnem zboru. 1896. leta je minister takole povedal: „ . . .nekatere ženske so morda sposobne za višje nauke, ampak v gibanju za možnost višje ženske izobrazbe se skriva velika gospodarska nevarnost. Konkurenca ženskih iz-obraženk bi povzročila zniževanje moških zaslužkov, zmanjšalo bi se število porok in trpelo bi družinsko življenje." Kako sodoben je bil -kajne? Saj, ni nam treba daleč, da slišimo še vedno prisotno misel av-strogrskega ministra. Precej jih je, ki navajajo iste dokaze in pomisleke, ne več zoper žensko izobrazbo, ampak zoper zaposlovanje ženske. Izpustimo sedaj tisto, kdaj so smele deklice poslušati predavanja na gimnaziji skupaj s fanti in kdaj ne. V glavnem je bil prejšnje tako čiste in neseksualne dobe neprestan strah, kdaj se bodo te svetnice sparile, ali kdaj jih bodo ti častivredni mladeniči naskočili. Vsekakor so smele le hospitirati, t.j. prisostvovati v šoli kot gostje. Profesorji jili niso bili dolžni izpraševati ali jim popravljati pismenih nalog. Naše današnje gimnazijke ne vedo, kako so si njihove prednice na gimnazijah tega želele. Saj so bile trdno odločene, pokazati na maturi enako znarye kot fantje in bi jim bila kontrola znanja še kako dobrodošla. Preskočimo sedaj še podatek, da je 1915. leta, t.j. pred 55 leti prišel strah pred izobraženo žensko še enkrat na dan. Ministrstvo je priporočilo, naj se ženske usmerjajo bolj v strokovne šole. Od tu namreč prehod na univerzo ni bil mogoč. Trdilo je, da so gimnazije prenapolnjene ... IN VENDAR SO SE PREBILE DO DIPLOME NA UNIVERZI Kar 12 upornic je znanih, ki so si pridobile visokošolsko izobrazbo že do leta 1918: med njimi je filozofinja, nekaj profesoric, doktorica zdravilstva, kemičarka . . Pravim - upornic, saj jim javno mnenje ni bilo naklonjeno. Res, da so stale ob njih finančno sposobne' in ambiciozne družine, toda brez inteligentnosti in volje teh deklet bi se vse skupaj ne premikalo niti tako hitro. Pred 54 leti so šel ženske prosit, da bi smele študirati pravo. Minister jim je odgovoril, da še „NI DOGNANO, ČE SO ŽENSKE SPLOH sposobne za Studu prava"! Pozneje so jim odgovorili, da reforme študija žensk na pravnih fakultetah ne bodo spreminjali v korist žensk, ker je dovolj advokatov in notarjev. Za ..SLUŽBE NA SODIŠČU ženske ne pridejo v poštev, KER BI NE MOGLE PRIMERNO PREDSTAVLJATI DRŽAVNE AVTORITETE . . .“ JOŽA ZAGORC Op.: Citati iz kataloga Slov. šol. muzeja, žensko šolstvo na Slovenskem. Bralci »Naši komuni« ZAKAJ SO TAKE NEZAKONITE GRADNJE MOGOČE? Večkrat sem že čital v „DELU“ in ..DNEVNIKU", kako so inšpektorji in občinski gradbeni uslužbenci nemočni proti črnograditeljem; namenil sem se, da opišem moj primer. Dne 5. julija 1969 je moj sosed M. S. kar na lepem pričel količiti in kopati jarke za garažo in to 15 cm na vrtni strani in 29 cm na dvoriščni strani od moje meje, tako, da tudi kap in voda teče na mojo zemljo. To je storil na svojo pest. Brez soglasja. Ker sem srčni bolnik, sem poslal mojo ženo na občino, kjer so ji na gradbenem oddelku pojasnili, da mora biti v takem primeru razdalja od sosedne meje 1 m. In začela se je trnova pot, dolga 14 mesecev. Dobil sem odločbo za prenehanje del, dokler ne dobi moj sosed-črnograditelj gradbenega dovoljenja. Te odločbe pa sosed ni prejel pravočasno. Zato je 21. julija 1969 začel zidati garažne zidove, ne da bi imel dovoljenje. Tudi napovedane komisije ni bilo na spregled. Zaman se je moja žena pri pristojnem inšpektorju in drugod sklicevala na zakonski predpis o potrebnem soglasju. Hodila je po Kresiji in občini, kjer ji je neka tovarišica dejala: „Ru-šili ne bomo, ker nobenemu ne rušimo!" Če bo dobil vaš sosed dovoljenje od sanitarnih, vam bo lahko metal smeti skozi okno v vaše stanovanje, pa ne boste nič mogli. Dne 5. februarja 1970 sem prejel odločbo o rušenju garaže. Toda vse se je zapletlo. Glede na sosedove grožnje, tudi s pištolo in na zatrjevanje na občini, da rušenja ne bo mogoče doseči, sem zahteval v primeru nerušenja 2 m visoko zidano ali betonsko ograjo okrog plošče, žlebove na garaži in 200.000 S-din odškodnine, ki bi jih podaril bolnišnici ali onkološkemu inštitutu in slepi mladini. Toda moj sosed je imel za vse to gluha ušesa. Izgovarja se, da plošča ne bo vzdržala^ čeprav je pri komisiji podpisal brez ugovora in to 3. 3. Po 14 mesecih imam skupaj 16 odločb, sklepov in zaznamkov. Mojo ženo so pošiljali od urada do urada, od nadstropja do nadstropja kot za stavo. Upal sem v pravično rešitev, pa sem bil izigran. Sedaj pa z užitkom stepajo prah in mečejo žogo na moje dvorišče, tudi voda iz njegove plošče teče na mojo zemljo. Moj sosed je šofer, pa hodi po mojem dvorišču in vpije: „Kaj ste pa dosegli, ko ste letali okrog? “ Zanima me pa tudi, kdo je napravil mojemu sosedu načrt za garažo z nepravilno označenim odmikom? Vem za primere v Rožni dolini, ko je nepravilen odmik preprečil marsikatero gradnjo. Glede tega prosim nekoga od višjih, da mi pojasni, zakaj tako. Bral sem v ?,DELU“, da ima naša občina največ črnih gradenj. Mar se je čuditi, če so taki primeri kakor je moj? Sem mar zaslužil tako krivico glede na moje sodelovanje za osvoboditev od prvega do zadnjega dne? Mar si sme tak sosed vse dovoliti, kot da živimo v Teksasu in kljub temu še gluh za pameten kompromis? STANE PREVC Ljubljana, Rožna dolina c. XV, št. 11. NE SAMO GRAJE Velikokrat se med ljudmi pojavljajo razne kritike in negodovanja na račun komunalnih služb, češ da so indiferentne do določenih obveznosti, ki so jim dane ali zaupane od strani občin. Najpogosteje je največ vroče krvi s strani občanov na račun cest, ki so .roko na srce' povsod zelo slabe. Vzrok temu so največkrat opo odme ' uhe Imerjena finančna sredstva, ki so prav v tem skop „suhem“ letu (Naša komuna št. 3.) izredno nizka, zato je potrebno z njimi izredno racionalno gospodariti: Kar se tiče cestnega omrežja v naši občini moram reči, da smo na zelo slabem, nezavidhivem položaju, kajti veliko cest poteka po podeželskem in močvirnem a, kar otežuje zadovoljivo ■ terenu, kar otežuje zadovoljivo vzdrževanje. Veliko je tukaj krajev - odročnih vasi, ki za celotno družbo nimajo kakega večjega gospodarskega pomena, vendar se je treba zavedati, da tudi ta občan - delavec ali kmet v zakotni vasi dela za narodov blagor, za kar pa liko je enemu kot drugemu potrebna vsaj kolikor tolik dobra cesta kot sredstvo za povezavo s svetom. In da bom konkreten, naj povem, da je veliko govora o tem problemu bilo tudi n na zboru volivcev na Škofljici. Občani, posebno tisti iz odročnejših vasi, so adi sl se pritoževali zaradi slabo vzdrževanih ali bolje rečeno nevzdrževanih občinskih cest-poti. Ena takoh cest, ki je v svoji zgodovini zelo veliko doprinesla, je tudi cesta Skofljica-Pleše. Iz letošnjega proračuna občine pa je razvidno, da so za ta odsek letos le predvidena neka finančna Sredstva in sicer v višini 300.000.- N-din kar je vsekakor v dani situaciji spodbudno. Vendar so ta sredstva namenjena le za rekonstrukcijo odseka Škof-Ijica-Kamnolom Pleše, medtem ko je vas Pleše oddaljena od kamnoloma Pleše še približno 1 km po zelo slabi nevzdrževani cesti. Torej se je pri prizadetih občanih upravičeno pojavljalo vprašanje, od kod takšna diskriminacija, saj se vendar o prizadetem kraju ne more reči, da je pasiven, tu so še vedno aktivni kmetje, ki proizvajajo ne samo za sebe, temveč tudi za trg in delavci, ki s svojim delom tudi prispevajo v skupno blagajno. Torej, da se bo s spornim delom ceste karkoli uredilo, ni bilo pričakovati, kljub raznim prošnjam in ape- lom komunalnemu podjetju Vič, ki je zadolženo tudi za ta del ceste. Vsakokrat je bil isti odgovor kot iz avtomata, da sredstev ni. Vendar kaže, da je bila enkrat le polna merica za prošnje ali pripombe pri komunalnem podjetju Vič, da je končno le pristopilo k dejanju in cesto zelo lepo uredilo. V treh dneh so s pomočjo tovornjaka in nekaj delavci- posuli cesto v skoraj celotni dolžini s kvalitetnim ilovnatim gramozom, ki bo verjetno kljuboval tudi poletnim nalivom, kajti cesta je strma in zelo občut-Ui ‘ ' Ijiva na vodno erozijo. Poleg posipanja so uredih tudi odtočne kanale in očistili vejevje ob cesti. Tako potezo komunalnega podjetja je treba vsekakor pozdraviti; saj takšna dejanja ne prispevajo samo k dobremu počutju ljudi na vasi, temveč se v ljudi v takih krajih “ ” ek;' vliva upanje, da je še nekdo, ki misli nanje. In še nekaj je, na kar se da vplivati z dobrimi cestami po takih odročnih krajih; namreč zmanjšujejo se emigracije Hudi v mesto, kar je baje postalo že naravnost kritično. Seveda ni to edini dejavnik, ki sili ljudi s podeželja. vendar sigurno eden od važnejših. In če bi pogledali še finančno plat tega dela, ki gaje opravilo komunalno podjetje Vic, bi sigurno ugotovili, da to ne gre v ne vem kakšne milijone — torej se da včasih tudi z malo sredstvi marsikaj napraviti, samo treba je zato razumevanja in kanček dobre volje. Menda še vedno drži pregovor, da je bolje dati revežu dinar kot bogatemu dva. Torej ne samo grajati, temveč vsa pohvala gre vsem tistim, še posebno komunalnemu podjetju Vič, da se je končno uredil tudi ta del, ki za vas Pleše predstavlja okno v svet. V bodoče pa si takšnih pozornosti in’ pomoči še želimo. SLAVKO NOVAK Pleše 9 VOJNI INVALIDI V VELIKIH LAŠČAH Krajevni odbor Združenja vojaških vojnih invalidov je imel v nedeljo, 21. februarja svoj redni občni zbor. Začel ga je predsednik tov. France Grebenc, ki je pozdravil navzočih 75 % članstva, med njimi tudi tov. Ivaničevo in Skokovo kot zastopnika občinskega odbora ZZB Ljubljana-Vič-Rudnik. Spomnil se je 30-let-nice vstaje, ustanovitve OF, bojev in zmag nad okupatorjem, naše svobode, vseljudske obrambe in naših državnikov s predsednikom Titom za mir v svetu. Tajnik Jože Prijatelj je podal naslednje poročilo: članov je 61; v toplicah so bili trije člani, na oddihu na morju pa štiri članice. Za vedno so nas zapustile: Roza Jakše in Frančiška Indihar iz Raščice ter Marija Brodnik iz Velikih Lašč. Na štirih sejah so obravnavali aktualne zadeve kot npr. invalidska zakonodaja, zdravstvena zaščita, invahdski dodatki in prejemki, ortopedski pripomočki itd. Tu so nam pomagala navodila občinskega odbora ZZB in naše glasilo TV-15, na katerega naj bi bil naročen vsak član. Povezava z ostalimi družbeno-političnimi organizacijami je dobra. Tajnik se je zahvalil naši ljudski oblasti za vso veliko skrb, ki jo posveča vojnim žrtvam. Pohvalil je prizadevnost rojakinje, invalidske referentke na občini, tov. Anko Rigler in tov. Jožeta Kovačiča, šefa krajevnega urada Velike Lašče, ki sta nam vedno na uslugo. Tov. blagajničarka Ivana Jamnik je poročala, da je bilo 2949,34 din dohodkov in 2448,50 din izdatkov, saldo je 500,84 din. V novi odbor so bili izvoljeni: France Grebenc -Male Lašče, Jože Prijatelj - Velike Lašč.e, Ivana Jamnik - Velike Lašče, France Novak - Hlebče, Jože Perhaj - Mali Osolnik, Terezija Perhaj - Raščica, Pepca Levstik - Dvorska vas, Jože Turšič - Žaga in Ana Žužek - Borovec. Sprejeti so bili razni sklepi, med njimi tudi o usklajevanju invalidnin in dodatkov z osebnimi dohodki, o zvišanju procentov delazmožnosti osebnih invalidov in o posebnem dodatku za invalide, stare nad 70 let. Se nadalje naj bi ostali v sklopu ZZB, kar nam veliko koristi. Odbor dela po svojih močeh, vendar je treba, da pomislite, da je poprečna starost nad 60 let, da je večina kmečkega stanu, ki živi raztreseno po manjših naseljih. JOŽE PRIJATELJ »MOKERC« V GRAZU IN V ZIMSKEM PRVENSTVU Rokometaši ižanskega Mokerca so 5. in 6. marca gostovali pri avstrijskem drugoligaškem klubu ATV iz Graza, ki trenutno zavzema na lestvici 2. avstrijske lige 2. mesto in se bori za vstop v 1. ligo. Domačini so fante iz Iga lepo sprejeli in dva dni skrbeli za njihovo dobro počutje. z, Al v je Mokerc odigral dve prijateljski tekmi. Prvo tekmo v petek zvečer so zmagali domači s tesnim rezultatom 14:13 (7:8). Mokerc ni igral tako blesteče zaradi utrujenosti od dolge poti in tudi trema na prvi la s’ ' mednarodni tekmi je odigrala svojo vlogo. Zato so takoj po petkovem porazu sklenili, da v soboto pokažejo Avstrijcem, kako se igra rokomet v ljubljanski conski ligi. Skrbno so analizirali izgubljeno srečanje in pri- pravili načrt za naslednjo tekmo. V soboto so fantje igrali tako, kot si je trener Niko Markovič zamislil. Duhovito v napadu in mirno, ostro ter borbeno v obrambi. Logična posledica tega je bila prepričljiva zmaga z rezultatom 17:13 (8:8). Pri ATV seje izkazal izredni : trelec Thurovv, v tem ko je za ekipo Mokerea zadnje £ tse značilna kolektivna igra, v kateri se borijo vsi za en :ga - eden za vse. Mislim, da so fantje s tema nastopor a častno zastopali naš rokomet v tujini. V nac iljevanju zimskega rokometnega prvenstva Slovenije ikupine B je Mokerc igral v borbi za častno mesto s Križami. Čeprav so bili igralci iz Iga močno utrujeni s turneje po Avstriji, so tudi proti Križam, v nedeljo 7.3., pokazali svojo vrednost. Deset minut dobre igre na koncu tekme je bilo dovolj, da so slavili prepričljivo zmago z 10:6 (4:4), čeprav Križani v polčasu tekme niso skrivali upanja v uspeh. Končni vrstni red zimskega prvenstva skupine B: 1. Celje B, 2. Sevnica, 3. Kamnik, 4. Mokerc, 5. Križe, 6. Topol, 7. Duplje, 8. Zagorje, 9. Olimpija, 10. Hrastnik, 11. Jadran, 12. Iskra, 13. Krmelj, 14. Griže, 15. Idrija. Sestava ekip ATV in Mokerca: ATV: Reiter, Thurow, Gfenerer, Weber, Tusch, Mirti, Pantasch, Stockinger, Seidl, Schenerer, Vogel-toner. Mokerc: Meglič, Napotnik, Jakša F., Železnik, Virant, Jonželj, Cimperman, Gabrijelčič, Bolha, Grum, Jakši M., Modic. JOŽE GREBENC ČEMU TAKO? Naše mesto, predvsem pa še področje Občine VIČ— RUDNIK, hrani mnoge zanimive zgodovinske posebnosti. Arheološke najdbe so obogatile znanstvena dognanja na raznih predelih. Tudi oskrbovanje le-teh je zagotovil Zavod za spomeniško varstvo v Ljubljani. Resnici na ljubo pa sprehajalcu ob Rimskem zidu na Mirju zastane korak, ko se ozre na sarkofage, ki so v pretežni večini le še razbitine! Lično urejen prostor ob ograji Srednje tehniške šole proti Mirju je postal na tak način odpadni prostor. Vsekakor pa je višek tako divjaškega odnosa do zgodovinskih dokumentov zbran v prizidku Rimskega zidu, v bližini zgradbe Republiškega odbora RK na Mirju. V ta prostor vodijo železna paličasta vrata, katerim je bila odtrgana ključavnica. Pravzaprav je ostal še za silo cel le zunanji del prostora, pokritega s kupolo. Zatorej nam pogled v notranjost dokazuje fotografija, posneta konec januarja 1971. Kameniti blok, na katerem so še vidne letnice, ni v pravi legi! Nametano kamenje na desni strani posnetka pa so razbitine sten in sarkofaga. Razna odpadna embalaža, predvsem še razbite steklenice alkoholnih pijač, pa je razmetana po vsem prostoru. Ker „korist-nikom" služi ta prostor tudi kot ,javno stranišče", je bilo skoraj nemogoče v posnetek zajeti več dokazila! Takšno stanje tega prizidka v Rimskem zidu je dokaz, da se tu stekajo druščine dokaj dvomljive moralne vrednosti! Obenem pa ne more takšna zgodovinska zanimivost, ki jo obiskujejo tudi tuji turisti, nikakor ostati več zatočišče onim, ki jo nemoteno in po mili volji uničujejo. Čemu torej ni podvzet ukrep proti ljudem, ki resnično ne sodijo v naše mesto! Okvare tega prizidka pa so se že povečale v mesecu februarju 1971. BOŠTJAN NOVSAK NOV TRANSFORMATOR NA MALEM OSOLNIKU Elektro Kočevje je te dni dogradilo in priključilo "" ac elek nov transformator na Malem Osolniku. Moč električnega toka se je zboljšala za vasi Mali Osolnik, Prazniki, Javorje, Srnjak, Skamevc in vas Laze. Vaščani iz omenjenih vasi so pomagali pri delih - izkopavali so jame za drogove in nekatere tudi zasuli, ostalo pa je podjetje napravilo samo. MILAN PODLOGAR ŽELIMEUČANI ŽELIJO CESTO Zadnjega zbora volivcev v Želimljem se je udeležilo precej ljudi, še večja udeležba bi bila, če bi zbor voliv- cev bil ob primernejši uri. Vsak kraj ima svoje specifič- ’ ‘ ih ' - ■ -..................... nosti, ki jih je treba upoštevati. Tako so zatrjevali vsi prisotni. Živahna razprava se je osredotočila na dva bistvena problema: cesto, ki jih povezuje s svetom in šolanje otrok v nižjih razredih. Česta je preozka in je onemogočeno srečanje avtobusa z drugim vozilom; časovno je omejena na enosmerni promet. Srednjeročni program občine Ljubljana Vič-Rudnik je ne vključuje v perspektivno rekonstrukcijo oz. izgradnjo. Zbor volivcev se je sicer zavedal težke situacije, vendar je odločno zahteval vključitev ceste v srednjeročni program izradnje. Pripravljeni so tudi na samoprispevek. V prvi fazi se zavzemajo vsaj za razširitev ceste, da bi odpadla omejitev prometa. Odločno so se zavzeli proti vožnji otrok dlje kot na Škofljico, kajti že tu so precejšnji problemi in nesreče. Realizacija upravičenih zahtev Želimljčanov nalaga krajevni skupnosti in organizaciji SZDL konkretno nalogo. Arondirana zemljišča so sedaj, po besedah raz-pravljalcev, nezadostno izkoriščena. Potrebno bo nadaljnje medsebojno sporazumevanje vseh prizadetih, da se najde najprimernejša oblika rešitve, da bodo zemljišča ustrezno izkoriščena. ING. LOJZE HABJAN VPRAŠANJE IN ODGOVOR O ZAZIDLJIVOSTI VPRAŠANJE: Kot koristnika nacionalizta zemljišča med športnim igriščem „Svoboda“ in v Mestni log me zanima, kako je urbanistično uif to zemljišče. Prepričana sem, da to zanima tudi1 občane, saj bi tam rad zidal marsikdo od korist oz. njegovi otroci. LOJZKA BRI Kogeji ODGOVOR: Zemljišče med športnim igri! „Svoboda“ in Cesto v Mestni log je po sprejetem' nističnem programu mesta Ljubljane nezazidlji«! vršina, določena za parkovne in športne namene i novanjska gradnja na tem zemljišču nikakor ni mj^ Športni park „Svoboda“ ima za to zemljišče že izdfjNj program športnega parka, vložili so že tudi Idkacr zahtevek za objekt kegljišča z urejeno okolico. Oddelek za komunal gradbene zadeve obej Vič-Ru«1 NOVA CESTA DO VASI JAVOR^ Od mlina Kraševec pa do vasi Javorje je bila pm kolovozna pot z več strmimi vzpetinami, tako bilo kar nemogoče, da bi se človek napotil z motet' vozilom. Prebivalci in obiskovalci Javorja so takot rali prav čez Vel. Osolnik, da so lahko prišli s st vozilom do glavne ceste. Zdaj pa bo Javorje dtj-lepo speljano kamionsko cesto — od Kraševca do1 ti Javorje. Strojna dela pri planiranju ceste so že *' io čana, potrebno je le še nasuti gramoz. Vaščani J*1' ^ so vseskozi pridno sodelovali pri delih. Kljub 'f r škodi po gozdu in senožetih, ko je buldožer <* 1 zemljo in kamenje, se kmetje zavedajo pomena d* fil saj imajo zdaj odprto in bližjo pot v svet. SredsbJ b gradnjo ceste je dodchl Gozdni obrat Škofljica in1 jevna skupnost Turjak. NOVICE IZ PODPEČI IN PRESERJA sini 7. marca je bila v „Mali dvorani" v Preserju pr?^ J1 v počastitev vseh žena. Dvorana jebila kljub lepemu vremenu polna. Program je pripravila V01 pomočjo PO in tov. Fuerstovc in tov. Rebčeve ' stile so se recitacije, lastne pesmi učencev, najb* so mamice razveselili pionirji iz nižjih razreda''' očeh marsikatere mame so se zaiskrile solze. Obk°| proslave smo slišali pohvalne besede o proslavil* ...................)bi dokazuje, da je res dobro uspela. Do meseca marca smo mladinci s šole v pobrali vso članarino na področju Podpeči, “ Preserja, Prevolja, Goričice, Gor. in Dol. Brezovi® krajevno organizacijo SZDL. 25 % pobrane vsote’ bo odbor dal za izlet ob koncu šolskega leta- ta- ■' tega nam bodo dali še 200 ND, ki jih bomo tar" med učence, ki si ne bodo zmogli sami financira’ I11WU IU 51 IIv UUUU sumi UIHUIV- a letu. Krujcvnim orgunizucijum pu pomugumo tudi našanjem vabil in raznih drugih obvestil vaščanOU1' Pred nedavnim so mladinci s terena pripravili' li £ ccrt, na katerem so nastopali ansambli ... - ^ Kamnika pod Krimom, Vrhnike in Logatca, v*; sambli igrajo beat glasbo. To je bil poslovilni ve£e(' sta potem dva člana VIS ansambla ..Školjke" .j peči odšla na služenje vojnega roka. ..školjke" s*|j radi tega ne bodo razšle, le ta čas ne bodo priPrpJ plesov in koncertov. Odšla sta namreč bobnar r | Svete in kitarist Franci Kržič. Prepričana pa se“j bodo po odsluženju še bolj priljubljeni pri mladjjj koncertu je bilo tudi nekaj starejših gostov in tu® niso pritoževali nad glasbo in kuštravci. 15 . marca je bila 3. seja MK Podpeč-Preserje-™ navali smo predvsem probleme mladih in odnos’ mladino in starejšimi. *' tl Pozdrav uredništvu in bralcem „Naše komujj* ■ v imenu MO iz Osnovne šole ..Krimski odred' “ Podpeč-Preserje! Jj^ MARIČKA’ MALČKI KS KRIM jit® Društvo prijateljev mladine terena Krim je Prf0|i pustno rajanje v svoji dvorani. Kako vse otrošksPu Ijija lahko ozaljša življenje, sta pokazala tud1 ^ Napoleonov vojščak in astronavt. Kot prelesteI'|.(l met igrivo je pred nami potekala predstava cve< i |j valic, škratov, muzikantov, dimnikarčkov, kuW\1 I naiacev. liudi žab in drueih mask vse do vesoljci I vaii L/, aiviaiuv, uiu/ariuiiiuv, UUllillJim UK.UV , ** ’ pajacev, ljudi žab in drugih mask vse do vcsolj%ji je vršalo v pustnem rajanju. Tudi kurenta, čai0?j|i viteze smo imeli med seboj. To je bil svet saffl ,-j vahne domišljije. Le otroške duše nosijo v sebi,0^ sko lepoto. Tovarišica Eta Dunava je sprem0 (I program. Rajanju se je pridružilo tekmovanj’) lončki pa še nekaj prijetnih šal in doživetje ’ jjl zaokroženo. Prebili smo čas v čudovitem sve^ talentov in iznajdljivosti, a naši malčki s0, čebljanjem navdihnila življenje. In ko je rnaski^i 'a. pokazala čas odhoda, so sc veselega razpol0^ 'J1 vedrih duš razšli. ^ LISTAMG PO NASI PRETEKLOSTI Z DRUGE STRANI KRIMA Od nekdaj so bila polja okoli Studenca, Iške loke, Matenc, Bresta, Stra-homera, Vrbljen in Tomišlja, najbogatejša. Ljudje so se tod naseljevali še za mostiščarjev, zato so imeli vso pravico, da si urejajo življenje po svoje. Menda je iz dobrih starih časov krajev z druge strani Iga ostalo zanamcem toliko, da je vredno ogleda v ljubljanskih muzejih. Tomišelj je še posebno dobro znan iz časov NOB, saj so fašisti na zverinski način na koncu vasi ustrelili narodnega Heroja Ljuba Šercerja. Po starem običaju so domačini postavili tam sedem kamnov, ki so jih zadnja leta zamenjali s spomenikom. Onkraj Tomišlja se pričenja Podkraj, ki je še od starih časov sem znan po vrlih čebelarjih. Kronisti verjetno niso bili veliko v zmoti, ko so zapisali: „Kadar medi hoja v Krimu, je v Podkraju na stotine panjev s čebelami, ki jih semkaj pripeljejo od vsepovsod na pašo." PODPEŠKI ČOLNARJI Ko pridemo do Jezera, se nehote spomnimo, daje bilo na tem kraju že od nekdaj precej veliko jezero, ki je segalo tudi do 80 metrov globoko. Kraj je turistično obarvan že lep čas, zato ni bil nikoli „od rok" nedeljskim izletnikom iz Ljubljane in drugih mest. Komajda smo si dobro oddahnili, že smo v Podpeči, kjer smo priče strmemu vzponu na proizvodnem diagramu tamkajšnje lesne industrije, Izvozna galanterija iz krimske bukovine slovi že desetletja po vsem svetu. Koliko podpeških izdelkov je odšlo na svetovna tržišča - to bi stežka ugotovili v tem trenutku. Toda na dlani je, da smo si s podpeško lesno galanterijo utrli pota tudi na najbolj zahtevna mednarodna tržišča. Krimski bukovini pa gre čast in zalivala obenem, da že nekaj desetletij reže lep kos vsakdanjega kruha domačinom iz Podpeči in tudi tistim, ki prihajajo semkaj na delo iz drugih krajev. V Podpeči so bili svoj čas doma tudi izdelovalci in vozniki nekdaj slavnih čolnov po Ljubljanici. Toda, dobrih petnajst let je tega, kar so opustili izdelovanje čolnov, čeprav so se še v tridesetih letih našega stoletja Podpečani radi lotili dela, ki jim je primaknilo prcnekateri lep dinarček. S čolni je bilo tako, da so jih uporabljali za prevoz težjih tovorov po Ljubljanici, vse tja od Vrhnike do Ljubljane. Danes se to seveda ne izplača več. No, v Podpeči pa nikoli ftiso vrgli puške v koruzo. Še danes slovijo v kraju po znanem kamnolomu, kjer so leta in leta lomili podpeški marmor, sivočrn kamen z belimi ..ribicami", ki je bil nadvse iskan za notranji okras. Podpeški kamnoseki so si bili že od nekdaj edini, da njihov marmor ni za •zunaj, saj se na prostem skoraj nikoli ni obnesel tako kot v notranjosti. Bojda gaje vedno preveč razjedalo deževje. Ljudem okoli Podpeči so stali od starih časov sem na strani bistriški kartuzijani, saj je bil kraj dolgo pod vladavino njihovega samostana- si tudi vrli kartuzijani na vso moč prizadevali, da bi ostali ljudje v®rI'jli S| je z drugimi besedami pomenilo - ostati dolgo, morda do konca S'™, [N ___________________ 1 Sllhi ponižen in neveden. ^ Se naši predniki so bili zapisali, da so od Podkraja do Borovnic’P vi1 ^ po hribčkih k Jr deset cerkva. Bojda so sc povrhu vsega še navs’^l)j( jjiko' hvalili, da imajo tod celo ..nebeško žlahto". Toda časi so opravili ..nebeška žlahta" se je izgubila v nedosegljivi patini časa, ki ji tud' kartuzijani niso bili kos. ZNAMENITE VASI Če se slednjič ozremo na kraje v ospredju Krima, se moramo l'0’'!/ ustaviti najprej na Rakitni. Druga bolj znana krimska naselja so še obe Brezovici in Sobočevo. V Mokrcu velajjo že od nekdaj za naj? nitne vasi: Golo, Skrilje, Visoko in Zapotok. Golo, Zapotok in o] najbolj znane borcem Ljubljanske brigade. V cerkvici na Visokem stoletje in še več slovijo znamenite freske Janeza Ljubljanskega, d’1'. in Zapotokom pa sc vzpenja znana ljubljanska izletniška točka Kun- Vrnimo se v Iški Vintgar. Ko smo ga zapustili pri potoku Zali. druge strani že nudi pogled na visoke pečine Krvave peči. Ljudi’ vedati, da so še nedavno tega živeli v njih gamsi. Nekaj stran od K0^ ^ čez vasi Zapotok in Visoko spustimo po stezah v dolino Zelim0^^! iz Želimelj odpravimo na pot še proti Igu, smo skorajda v mahu svet okoli Mokrca. Tako smo torej spet tam, kjer smo se odločili za današnjo p0' krajih - na drugi strani Krima." ivaN