MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo In upravni Maribor, Aloknandrom eosta itn , Toiefon 1440In »4*0 tzhaja raann nadalja In prašnikov vnak dan ob 16. url i Velja inaaaSno prajamaa v upravi ali po pofitl 10 Oln, doatavljan na dom 12 Ola i Oglati po oanlku i Oglata tprejema tudi oalasnl oddelek .Jutra" v Uublianl • Poitnl tokovni roBun 6t 11.409 JUTRA' 99 Konferenca angleškega imperija K SESTANKU ZASTOPNIKOV DOMINIONOV V 0TTAWT. V Ottawi, glavnem mestu Kanade, se shajajo predstavniki vseh delov raztresenega velikobritanskega imperija. Že dolgo časa pred njimi so na delu izvedenci vseh vrst, zastopniki različnih industrijskih, trgovskih in delavskih korporacij, da bi v potankosti proučili predloge in izdelali načrte za dolgoletni sen vseh angleških državnikov, panbritansko gospodarsko enoto. Državniki, ki se zbirajo v Ottavvi, se zavedajo težav in zaprek, ki leže na poti k ostvarjenju tega velikega smotra. Kolonialni minister Thomas je priznal sam pred svojim odhodom v Ottawo v progra matičnem govoru o smotrih konference, da je ta konferenca že vnaprej obsojena neuspeh, če ne bo vseh članov preve-val imperialni duh in pa uvidevnost popuščanja v svojem nacionalnem egoizmu ^ korist skupnosti. Naloga je tem težja, ker je večina dominionov že davno prekoračila svoj prvotni razvojni štadij in si ustvarila lastno industrijo, ki sama hrepeneče gleda po izvoznem trgu. Na drugi strani pa skuša zopet Anglija z vsemi sredstvi oživeti svoje domače propadio Poljedelstvo. V vsem svojem govoru je pa minister Thomas izpustil vsako -napoved, da je glavni namen konference v Ottawi napraviti iz imperija enoten, zaprt in orga-ničen trg. Tudi ni niti najmanj namignil na avtarkične tendence, ki so bile še pred kratkim vsaj pol leta glavna vsebina vsa ke angleške imperialne izjave. Tako iz-gleda; da je imperialna konferenca izgubi la svoj prvotni notranji angleški smoter ter se pretvorila v sestanek držav, ki so zaenkrat samo še članice britanskega imperija, na katerem se bo pa govorilo o sredstvih, ki ne bi služila samo reorganizaciji britanskega gospodarstva, temveč bi bila tudi prva etapa na poti k o-zdravitvi celokupnega svetovnega gospo darstva. Kako je moglo priti v Angliji tako nenadoma do tega osnovnega preokreta? ,«o]j ko so se državniki in strokovnjaki • Poglabljali v vprašanja problema, bolj so morali uvideti, da bi trgovske prednosti v notranjosti imperija bile nezadostne, da bi mogle odpomoči gospodarskim težavam imperija. Ko so razčlenili zunanjo trgovino svojih glavnih dominionov v osnovne elemente, se je jasno pokazalo, da ima večina izmed njih z državami izven imperija mnogo močnejše zveze kot pa s članicami britanskega cesarstva samega. To velja zlasti za .oba največja do-miniona, za Avstralijo in posebno še za Kanado, katere promet z Združenimi državami Severne Amerike je dvakrat tako velik kot z državo matico. Za njihove naj močnejše izvozne predmete prednostne carine v imperiju ne značijo nikakega posebnega dobička.- Niti- kanadsko žito niti avstralska volna nima v Angliji sami do-voljnega trga za vso svojo proizvodnjo. Tako sta obe državi prisiljeni ozirati se na ostali svet vsaj toliko, kolikor na Anglijo. Poleg tega angleška vlada sama pod pritiskom domačih razmer ne bi mogla pristati na nikake take prednostne u-vozne carine, ki bj imele za posledico podražitev kruha in drugih živil. Z .ozirom na. ta dejstva konferetlba v Ottawi, kljub vsepnu trudu ih prizadevanju, ne bo mogla uspeti s poskusom zapreti silno-angleško cesarstvo z neke vrste kitajskim zidom in zadelati ga pred trgovino in uplivi od zunaj. Tak načrt je neizvedljiv, ker so med člani te ogromne politično-gospodarske tvorbe taka nasprotja interesov, da jih ni mogoče spraviti pod en klobuk. Lahko'se bo pa imperialna konferenca uspešnejše bavila z ostalim delom programa, kako stvoriti skupno fronto-za carinska pogajanja z dr« giml. državami, kar je vedno bolj pekeče vprašanje, odkar se je Anglija odpovedala svobodni trgovini in prešla k-jftščitnim carinam ter s tem svoje trgovske odno-šaje do ostalega sveta popolnoma izpre-menila. Poleg tega je važen predmet razprav vprašanje, kako dvigniti cene siro-vinam in vprašanje enotne valute. S tem zavzema konferenca v Ottawi svoje mesto v nizu velikih mednarodnih sestankov, katerih smoter je, izpeljati svet iz današnjega kaotičnega gospodarskega stanja. Proglasitev diktature v Prusiji Odredba državne vlade — Obsedno stanie nad Berlinom in Brandenburško — Mnenje svetovneqa tiska Proslava desetletnice pohoda na Rim OGROMNE PRIPRAVE PO VSEJ ITALIJI. PRIREDITVE IN PARADE. MUSSOLINIJEV MANIFEST FAŠISTOM. BERLIN, 21. julija. Državna vlada je izdala včeraj popoldan sledeče obvestilo: Na podlagi člena 48., točka 1. in 2. državne ustave, se odreja zaradi zagotovitve in vzpostavitve javne varnosti na področju Prusije to-Ie: 1. Dokler trajajo neredi, se imenuje državni kancelar za komisarja Prusije. V tem svojstvu je pooblaščen, da odstavlja člane pruske vlade. Nadalje je pooblaščen, da poveri kot predsednik pruske vlade drugim osebam vodstvo poslov pruskih ministrov. Državni komisar in osebe, katerim je poverjeno vodstvo poslov, imajo za časa poslovanja vse pravice pruskih državnih ministrov in so deležni tudi vseh njihovih ugodnosti, 2. Ta odredba se uveljavi takoj. V Berlinu, dne 20. julija 1932. H i n-d e n b u r g. 1. r. Vorc P a p e n, 1. r. Čim je bila ta naredha izdana, je novi komisar von P a p e n proglasil nad Berlinom in Brandenburško obsedno stanje. BERLIN, 21. julija Po prvem velikem presenečenju, ki ga je povzročila včerajšnja odredba vlade, se opaža v tisku nekoliko treznejše pre sojanje dogodkov. Neizprosen je le še tjsk levičarjev in glavni organ centruma »Ge rman la«, ki je v najostrejši opoziciji napram Papenu. »Germanla« pravi, da je včerajšnji dan najtemnejši v zgodovini notranje politike Nemčije. Odredba bo vladi silno škodovala, žal pa tudi nemškemu narodu. »VorwMrts« zahteva, da se borba proti hitlerjevskemu fašizmu podesetori, toda le v obliki volilne borbe. Včerajšnji dan je pokazal intimne odnošaje medi von Papenom in Hitlerjem. »Deutsche Allgemelne Zeitung« pa zagovarja odredbo vlade, nanašajoč, da je docela v duhu weimar-ske ustave in le začasnega značaja. Tudi E b e r t se je posluževal takih odredb. BERLIN, 21. julija. Po Berlinu krožijo še nepotrjene vesti, da bo vlada imenovala komisarje tudi po drugih nemških deželah. PARIZ, 21. julija. »M a t i n« pravi, da so dogodki v Nemčiji zgodovinskega pomena za razvoj države in Prusije. »P e t i t J o u r n a 1« naglaša, da je bila ena sama ura zadostovala, pa bi se zastava nemške republike lahko zvrnila. Papenu se je sedaj zopet posrečilo združiti Prusijo z državo. LONDON, 21. julija. »Daily M a i 1« pravi, da je bil udar v Prusiji Izveden na zahtevo Hitlerja in Hugenberga. »M orni n g Post« meni, da je Nemčija na poti do diktature, kateri pa še manjka po-polen diktator. Bilo bi najboljše izročiti Hitlerju takoj vso oblast, da bi pokazal, če je sposoben tudi za pozitivno delo in ne le za demagogijo. »N e w s Chronicle« primerja dogodke v Nemčiii z onimi v Italiji in pravi, da za Hitlerjem ne stoje take sile. kakor za Mussolinijem v Italiji. »D a i 1 y E x p r e B« pa meni, da sta Hindenburg in Papen postavila v Prusiji komjsarljat zato, da bi onemogočila Hitlerju polastiti se vlade. Če je. to res, potem je včerajšnji dan za Hindenburga največja zmaga. Rekonstrukcija italijanske vlade OSTAVKA PETIH VODILNIH MINISTROV IN CELE VRSTE DRŽAVNIH PODTAJNIKOV. POSLEDICE ZUNANJEPOLITIČNEGA NEUSPEHA. RIM, 21, julija. Za proslavo desetletnice fašističnega režima se pripravljajo v Italiji velike svečanosti. 2e davno je skle ui! direktorij stranke, da morajo vsp fašistične korporacije in organizacije naplaviti bilanco o desetletnem delu, povečati aktivnost in se pripraviti na yelikd manifestacijo vseh fašističnih sil,'ki bq Prirejena meseca oktobra v Rimu. Višek vsega bo 28. oktober, ker je tega dne Pred 10 leti pozval Mussolini svoje zveste na pohod na Rim. Ta pohod so podpirali tudi nekateri vojaški krogi in Fačto-va vlada je bila brez moči. Fdšisti sO to Izkoristili, Facta se je moral umakniti iq Mussolini je postal ministrski predsednik. Takrat so imeli fašisti v parlamentu 20 poslancev, a Mussolini je pridobil za sodelovanje tudi liberalce, nacionalce, Popolare in razne druge skupine. Nato je postopoma razgnal in prepovedal vse stranke in podredil naposled svoji stranki vso Italijo. Zato se slavi 28. oktober kot rojstni dan fašistične Italije. Direktorij stranke je že objavil program proslave. Dne 1. oktobra se bo sc-v Rimu fašistični svet in kongres intelektualcev. Od 5. do 15. bodo kongre-, si raznih organizacij, 16. bo zborovanje vseh senatorjev, poslancev, pokrajinskih tajnikov, političnih tajnikov, fašističnih borbenih .organizacij in predstavnikov fašističnih visokošolcev. Prisostvovali bodo tudi predstavniki invalidov in rodbine padlih fašistov. Dne 18. se bo sestal korporacijski svet. Od 23. do 27. bodo j^zne,. svečanpsti, otvoritev Uussolinije-vega foruma v Rimu, odkritje spomenika cesarskega Rima, otvoritev cest, fa-šističq£ razstave itd. Dne 28. bodo po vsej Italiji parade yseh čet fašistične milice, po .vseh občinah! pa fašističnih organizacij. Mussolini bo objavil črnim srajcam poseben pianjfest. VAJE ITALIJANSKE MORNARICE. ' RtM, 21. julija. Včeraj, so se pričeli že dolgo pripravljanl veliki manevri italijauske mornarice, ki .bodo trajali deset dni. Manevrom bo prisostvoval pozneje tudi predsednik vlade. Benito Mussolini. • CARIGRAD,,Z\, julija. Iz Varne je prispela semkaj šesta italijanska pomorska divizija, ki bo sodelovala pri velikih italijanskih manevrih v Sredozemskem morju. RIM, 21. julija. Kralj Viktor Emanuel je sprejel ostavko ministra zunanjih zadev Grandi] a, finančnega ministra M o s c o n i a, prosvetnega ministra Giuliana Bo Idi na, pravosodnega ministra Rocca in korporacijskega ministra Bottaia. Za ministra zunanjih zadev in korporacij je imenoval Benita Mussolinija, za pravosodnega ministra Franci hi si a, rektorja rimskega vseučilišča, za finančnega ministra poslanca Junga, za prosvetnega ministra pa Francesca Er col e a, rektorja vseučilišča v Palermu. RIM, 21. julija. Obenem z ostavko ministrov je sprejel kralj tudi ostavko predsedniškega državnega podtajnika Frgncesca G lun te, zunanjepolitičnega podtajnika F a n i a, korporacijskih podtajnikov A 1 f i e r i a in Tf i-K o n a, prosvetnega podtajnika dl Marža, finančnih podtajnikov C a-salinljaLuRosbacha, pravosodnega podtajnika M o r e I H j a in prometnih državnih podtajnikov Pennavaria, Ca a, Sanmar-c a in P ! e r a z z i a. Za državne podtajnike Je pa imenoval: pri predsedstvu R o s s o n 1 a, v zunanjem ministrstvu S u r 1 c h a. pravosodnem ministrstvu A 1 b e r t i n i a, finančnem ministrstvu Pu p p i n i a, korporacijskem ministrstvu A s q u 1 n a in B i a g I a, prosvetnem ministrstvu Solmi a, prometnem ministrstvu pa R u g g e r i a, Postigllona in L o j a c o n a. RIM, 21. Julija. Rekonstrukcija vlade, katero je izvedel Mussolini, je pre senetila vso javnost, zlasti še zato, ker so bili odstranjeni ministri Grandi, Rocca in Botta), ki so spadali deset let med najožje ducejeve sodelavce, z njim vodili zunanjo politiko in izdelali celokupen fašistični korporacijski sistem. Vzrok, da so morali oditi, je vsekakor neuspeh, katerega je doživela Italija v zunanji politiki, zlasti v Lozani, kjer sta jo zastopala odstranjeni Grandi in Mosconi. POHOD »BATALJONA SMRTI«. WASHINGTON, 21. julija. »Bataljon smrti«, ki ga tvorijo bivši bojevniki, koraka še vedno noč in dan okoli kapitola. Ko se izmučijo eni, stopijo v vrste drugi bivši bojevniki. Dasi kongres ne zaseda, taborijo bojevniki dalje na svojem travniku. Sedaj jih je že preko 20.000 in neprestano prihajajo novi. Vsi listi pozivajo vlado, naj nekaj napravi za veterane in odstrani to sramoto. n. Življenje je trenutek, in le trenutek je tudi smrt. Schiller Razstava prazgodovinskih grobov NAJVEČJA POSEBNOST PRIREDITEV »MARIBORSKEGA TEDNA«. Iz šolske službe. Iz obeh tukajšnjih državnih učiteljišč, j moškega in ženskega, so premeščeni na j osnovne šole v Mariboru vadniški učitelji odnosno učiteljice: Marija Rekarjeva, Franja Rebolova, Ljudmila Bračičeva, Slavica Vencajzova, Marija Humekova, Elza Lešnikova, Anton Kutin, Ferdinand Robič, Aleksander Koprivc in Mirko Ravter. V višjo položajno skupino pa so napredovali suplenti-pripravniki: Alfonz Gorup, Katinka Riharjeva, Jožko Trohej, Danica Glinškova, Emica Trobej-Miklavčičeva in Jožko Demarin, vsi na državnih učiteljiščih v Mariboru. Službeni list dravske banovine objavlja v letošnji 57. številki: pogodbi med Jugoslavijo in Češkoslovaško o ureditvi plačevanja iz blagovnega prometa med obema državama, zapisnik o turističnem prometu med našo državo in Češkoslovaško, pravila o opravljanju završnih izpitov na umetniških šolah, nadalje odločbo o ukinitvi u-,vozne carine na prečiščeno žveplo in žveplov cvet, nove telefonske relacije, objave banske uprave o pobiranju občinske takse na merjenje sodov v občini Rogatec, izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine in razne objave iz »Službenih novin«. Poroka. V Mariboru sta se poročila g. Vladko Loparnik, učitelj v Ljutomeru in gdč. Zora Macarolova, učiteljica pri Veliki Nedelji. Mlademu paru želimo vso srečo! Iz sodne službe. Upokojena sta jetniška paznika jetniš-nice mariborskega sodišča Alojzij De Corti in France Božič. Prva vaja pevskega zbora za »Prodano nevesto«. V soboto 23. t. m. bo v gledališki poskusni dvorani prva vaja pevskega zbora za »Prodano nevesto«, in sicer za ženski zbor ob ^20. uri, za moški zbor ob žs21. uri. Vse sodelujoče tem potom vabimo, da se te prve vaje sigurno udeleže. Ob tej priliki naprošamo tudi še one pevce in pevke, ki se še niso prijavili, pa bi lahko sodelovali, da se javijo še pred začetkom te vaje. Potrebovali bi vsaj še 5 sopranov in 5 altov ter istotoliko tenoristov in basistov. Cirilmetodarji! Moška in ženska podružnica Ciril-Me-todove družbe v Mariboru imata drevi ob 20. uri v restavraciji Narodnega doma kratko skupno sejo. Po seji bo g. Franjo Škulj iz Ljubljane predaval o pomenu, delovanju in stremljenju Družbe sv. Cirila in Metoda. Članstvo obeh podružnic, pa tudi drugi rodoljubi, iskreno vabljeni! Popravila vojašnice vojvode Mišica. Oddaja del pri popravilih vojašnice vojvode Mišica v Mariboru bo ofertalne licitacije dne 17. avgusta 1.1. pri inžener-skem oddelku poveljstva dravske divizijske oblasti v Ljubljani. Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri oddelku). Razpisana služba cestarja. Banska uprava je razpisala v območju okrajnega cestnega odbora v Prevaljah službo banovinskega cestarja na cesti Marenberg - Ribnica - Brezno. Prosilci ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Prošnje s prilogami morajo prosilci vložiti pri okrajnem glavarstvu v Prevaljah najkasneje do 31. t. m. Večerni promenadni koncert. Drevi bo v mestnem parku promenadni koncert. Igrala bo vojaška godba. Spored koncerta: 1. Sousa Morena: koračnica »Gladiatorji«. 2. Tomas: ouvertura k operi »Rajmund«. 3. Štole: potpuri »Pikantno pismo«. 4. Štraus: potpuri iz operete »Cigan baron«. 5. Ružič: fantazija »Povečerje«. 6. Weis: tango »Siromašno dekle«. Iz ravnateljstva državnih železnic v Ljubljani. Ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani ima nove telefonske številke, lB sicer 2981, 2982, 2983, 2984 in 2985. Opozarjamo občinstvo, da kliče navedene številke, prvenstveno 2981, številko 3205 pa le v primeru če želi govorhi z ravnateljem. Na programu prireditev »Mariborskega tedna« je tudi zgodovinska Tazstava, kakršne ni imelo še nobeno naše mesto in je tudi imeti ne more. Omogočil jo je samo slučaj, da so odkrili na nekem vrtu v Koroščevi ulici prazgodovinsko pokopališče z grobovi ljudi, ki so živeli v tisti sivi davnini, o kateri nimamo nobenih pisanih virov. Doslej smo pač mislili, da se Maribor ne more ponašati s tako prošlostjo, kakor n. pr. Ljubljana, Celje in Ptuj, sedaj pa vidimo po tem grobišču v da je bila na prostoru med Dravo in Kmvarijo človeška naselbina že davno pred Rimljani. Kdaj je nastala, kako se je razvijala in kakšno je bilo ljudstvo, ki je v njej prebivalo, je seveda skrivnost, ki morda nikoli ne bo popolnoma odkrita. Po tem, kar nam odkrivajo v grobovih najdeni predmeti, spoznamo lahko samo približno njihovo starost in razvojno stopnjo kulture. Grobišče praprebivalcev današnjega Maribora je bilo odkrito le slučajno, a o znameniti najdbi je bilo takoj obveščeno naše Zgodovinsko društvo, ki je poverilo nadaljno delo neumornemu domačemu znanstveniku g. prof. Franju Bašu. Gospod profesor je odkopal in preiskal že več grobov ter našel v njih žare, zapestnice, orodja ter razne druge potrebščine in okraske, ki bodo obogatili zbirke našega muzeja in nudili posebno privlačnost. Da pa bo tudi širša javnost spoznala to znamenito odkritje in videla grobove naših prazgodovinskih Mariborčanov, bo prirejena o priliki velikih prireditev »Mariborskega tedna« od 6. do 15. avgusta na najdišču samem nenavadna razstava. Pod strokovnim vodstvom g. prof. Baša se bodo sproti odpirali novi grobovi, tako da bo vsak obiskovalec, domačin in tujec, lahko spoznal in videl vse podrobnosti. To bo vsekakor znamenitost, vredna da si jo ogleda vsakdo, ker pozneje se mu morda nikdar več ne bo nudila taka prilika. Razstava prazgodovinskih grobov bo torej največja posebnost »Mariborskega tedna«. Tragedija mladih življenj V NAROČJU SVOJE ZAROČENKE IZDIHNIL. Včeraj popoldne so ptujski orožniki prignali v zapore tukajšnjega okrožnega sodišča močno uklenjenega 21-letnega postavnega kmečkega fanta Štefana Hostnika iz Sv. Trojice v Halozih. Aretiranec, ki se je precej časa spretno skrival orožnikom, je 12 t. m. z nožem zabodel svojega tovariša, 21-letnega posestniškega sina Jerneja Golca v Lan-cevi vasi, ki je kmalu nato umrl. O krvavem dogodku smo zvedeli te-le podrobnosti. Oba fanta sta bila usodnega dne na vojaškem naboru v Ptuju, odkoder sta se vrnila domov že nekoliko vinjena. V vaški gostilni sta fanta nabornika pričakovali njuni izvoljenki. Vsi štirje so posedli še nekoliko časa v gostilni in ko se je mračilo, so odšli proti domu. S potjo pa je prišlo radi neke malenkosti med fantoma, ki sta si bila dobra prijatelja, do prerekanja. Ker sta bila oba močno vinjena, je bil zaman trud deklet, da bi ju pomirili. Beseda je dala besedo in začela sta se med seboj ruvati in suvati. Izvoljenki sta bili brez moči. Štefan je izvlekel nož in se zaletel proti Jerneju, katerega se je krčevito oklepala njegova izvoljenka. Štefan je zamahnil z nožem enkrat, dvakrat in še tretjič. Jernej je omahnil v naročju de klet% zaboden v srce. Obeh deklet, ki sta bile priči krvavemu dogodku, se je polastila groza, ubijalec Štefan pa je zbežal. Prestrašeni dekleti sta nato sklicali sosede, ki so se zaman trudili, da bi ohranili nesrečnega Jerneja pri življenju. Izdihnil je v naročju svojega dekleta. Truplo tragično preminulega fanta so prenesli na njegov dom. Pokopali so ga na pokopališču pri Sv. Vidu. Vprašanje Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev. Gre za sledeči slučaj: Delavec N. N. je izčrpal predpisano dobo (26 tednov) za bolniško podporo pri OUZD. Po § 59. ZOZD se more dobiti ponovna podpora, če delavec zopet vstopi v obrat vsaj za dobo 8 tednov, v tem primeru pa mora delodajalec predložiti OUZD potrdilo u-radnega zdravnika, da je za pridobitno delo sposoben. Delodajalec bi delavca zopet sprejel v delo, ne stori pa tega, ker uradni zdravnik ne izstavi omenjenega potrdila in delavec je sedaj prepuščen samemu sebi. Ker je bolan, ne dobi niti bolniške podpore niti dela! Od česa naj torej živi, ko je vendar sedaj bolj potreben pomoči kakor kdajkoli?! Na to naj odgovorijo merodajni činitelji! Nalezljive bolezni. V prvem tednu tega meseca so zabeležili v naši banovini 16 • primerov ti-fuznih bolezni, 74 primerov škrlatinke, 75 da vice, 95 primerov ošpic, 11 obolenj za grižo, 26 za šenom, 7 za dušljivim kašljem, 6 za hripo, 4 za krčevito odrevenelostjo, 2 za otrpnjenjem tilnika in eno obolenje nalezljivega vnetja. Za nalezljivimi boleznimi je umrlo skupno 6 oseb. Izstop iz našega državljanstva. Iz našega državljanstva so izstopili: Rudolf Obšner, delavec v Guštanju; Hermina Arzenškova, služkinja, pristojna v Slovensko Bistrico; Anton Adler, upravnik, pristojen v Št. Ilj v Slov. goricah; Ana Benediktova, zasebnica v Mariboru; Konrad Bračko, delavec, pristojen v Zgor nji Šentjakobski dol; Marija Burg, klobučar, pristojen v Majšperg; Anton Ferbeš, kamnosek, pristojen v Naraplje; Marija Fluherjeva, zasebnica v Št. Hju v Slov. goricah; Anton Glavišnik, delavec v Mežici; Mihael Golčnik, kovinarski pomočnik, pristojen v Fram; Šarlota Hiršl, trgovka, pristojna v Tišino; Ivanka Hale-kar, zasebnica, pristojna v’Maribor; Janez Ivartnik-Miihlparer, delavec, pristojen v Kotlje; Ivan Jamnik, mizar, pristojen v Vuzenico in Josip Javlič, delavec, pristojen v Št. Rupert m Slov. goricah. Prenočišča za »Mariborski teden«. Ob priliki prireditev, v »Mariborskem tednu« v dneh od 6. do 15. avgusta je pričakovati v Mariboru velik naval tuj cev. Hoteli in prenočišča ne bodo mogli vsem udeležencem nuditi prilike za pre nočevanja, zato je potrebno, da se gostje namestijo v zasebnih stanovanjih. Odbor za prireditev »Mariborskega tedna« pro si, da mu vsi oni, ki bi mogli v dnevih od 6. do 15. VIII. 1932 oddati tujcem kako posteljo, sobo ali mogoče celo skupna stanovanja z več posteljami ter morebiti garaže ali hleve za konje, javijo to takoj ali vsaj do 2. avgusta na naslov: Odbor za prireditev »Mariborskega tedna« mestni magistrat. Kdor bi mogel oddati postelje ali prostore med prireditvami, naj javi vsaj tri dni prej na isti naslov, Navedejo naj se cene postelj oziroma sob. V interesu tujskega prometa v Mariboru je, da dobi odbor čim več prijav, — Pisarna »Mariborskega tedna«. Vreme. Vremenska napoved pravi, da se bo vreme zboljšalo, niso pa izključene nevihte z bliskom in gromom. V vsej državi je včeraj bilo lepše vreme. Najvišja temperatura je znašala v Mariboru 25 (najnižja 15), v Ljubljani 29, v Zagrebu 27, v Beogradu 30, v Skopju 33, v Splitu pa 27 stopinj. Davi je kazal barometer v Mariboru 739, temperatura pa je znašala 14 stopinj. Ukradeno kolo. Snoči je nekdo odpeljal izpred mestne klavnice mesarju Josipu Rafu novo moško kolo znamke »Opel«, vredno 2200 Din. V slučajih zastrupljenja, povzročenega po zastru.pljenju pokvarjenih jedil, kakor tudi po alkoholu, nikotinu, morfiju, opiju, kokainu je uporabna naravna »Franz Josefova« grenčica bistven pripomoček. Zdravniška strokovna dela navajajo, da pri zastrupljenju s svincem staro preizkušena »Franz Josefova« voda ne odpravi samo trdovratno zapeko, tem več da učinkuje tudi kot specifično pro-tisredstvo. »Franz Joseiova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Naval krvi, tesnoba srca, zasoplenost, tesnobnost, dražljivost živcev, migreno, otožnost, nespanje odpravimo kmalu z uporabo naTavne »Franz Josefove« grenčice. Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da služi »Franz Josefova« voda pri zaga-tenju vseh vrst z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Naši letalci na letalskem mitingu v Švici. Predvčerajšnjim zjutraj so iz Novega Sada odleteli naši vojaški letalci, ki jih je povabil švicarski aeroklub na mednarodni krožni polet okoli Alp. Mitinga se udeleže naši znani piloti s tremi aero-plani. Med udeleženci je tudi Mariborčan, letalski pročnik Mirko Židanik. Lahka atletika v »Mariborskem tednu«. Po sporazumu med tukajšnjim poverjeništvom JLAS in prireditvenim odborom »Mariborskega tedna« bo rezerviran en večer v tem tednu za lahko atletiko. Združeni mariborski klubi bodo priredili tedaj zanimivo novost, tek moštev skozi Maribor. Vsako moštvo bo sestavljeno iz najmanj S tekačev, od katerih bo najboljša šestorica štela za placement, (enako kot pri cross-countriju za prvenstvo države). Start bo izpred igrišča ISSK Maribora v Koroščevi ulici, proga bo vodila potem po Maistrovi ul., prekff Zrinjskega trga, po Kolodvorski ul. iu Aleksandrovi cesti na cilj na Trgu svobode. Skupna" dolžina proge 1800 m. Ker bo postavil vsak od 5 mariborskih klubov po več moštev in se bodo sestali v ostri borbi za zmago vsi najboljši tekači Maribora, bo ta tek sigurno ena izmed najinteresantnejših športnih prireditev »Mariborskega tedna«. Olepševalno in tujsko-prometno društvo za mesto Maribor in okolico v Mariboru vabi vse hišne lastnike in stanovanjske najemnike, da posebno ob priliki prireditve Mariborskega tedna kar najlepše o-krasijo svoje hiše, balkone, okna itd. s cvetlicami in posvetijo vso ljubezen o-lepšavi predvrtov, tako, da bodo poset-niki Mariborskega tedna dobili najboljše vtise od našega mesta. Onim, ki bodo svoje hiše, balkone, okna, vrtove itd. najlepše okrasili, bo izročilo društvo po pred logu posebne ocenjevalne komisije pohvalne diplome. Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije, podružnica v Mariboru, priredi v nedeljo 24. t. m. skupni izlet na Boč. Zbirališče pred glavnim kolodvorom. Odhod z vlakom ob 5.30 do Poljčan. Ker bodo iste ga dne priredili enak izlet tudi celjski tovarišij se vabijo vsi člani podružnice tet njihovi svojci, da se ga gotovo udeleže-V primeru slabega vremena bo izlet v, nedeljo 31. julija. Strelci in lovci! Zvezna strelska družina pri Sv. Juriju ob Pesnici bo priredila v nedeljo 24. tm. nagradno strelsko tekmo in obenem o-tvorila svoje novo strelišče. Okrožna strelska družina poziva vse strelsko družine, da se otvoritve strelišča polnoštevilno udeleže. Pri otvoritvi sodelujeta pevski društvi »Jadran« in »Nanos« iz Maribora. Po tekmi bo na strelišču vrtna veselica. Začetek tekme ob 9. uri zjutraj. Avtobus vozi z glavnega kolodvora ob pol 9. uri zjutraj naravnost na strelišče pri Sv. Juriju. Ponesrečen pastirček. Na Kapli pri Dravogradu je doletela včeraj 141etnega pastirčka Frančka An-zenbergerja huda nezgoda. Deček se je smukal okrog mlatilnice in po nesrečnem naključju vtakni! desno roko med zobčasto kolesje, ki mu je razmesarilo dlan. Ponesrečenega pastirčka so prepeljali v mariborsko bolnišnico. Nezgoda. Na vlažnih ilovnatih tleh se je spodrsnila v Spodnjih Hočah mlinarica Katarina Karbova in padla tako nesrečno, da si je zlomila desno roko v komolcu-Iskati je morala pomoči v tukajšnji bolnišnici. Večje Industrijsko podjetje išče kandidata medicine, ki zna nemško in obvlada perfektno hrvatski jezik. ^ Naslov v upravi. »Kavarna Park« v petek t popoldanski koncert 6.-8. ute. Nova manifestacija za italijansko Dalmacijo v Trstu PROSLAVA SPOMINA VOJNEGA PROSTOVOLJCA FRANCESCA RISMONDA Mariborski »VECERNIK« Jutra iiiwiBnini« it Fašistični listi objavljajo te dni obširna poročila o veliki demonstrativni svečanosti, ki je bila prirejena v Trstu v spomin Francescu Rismondu, dalmatinskemu Italijanu iz Splita, ki je padel med svetovno vojno leta 1915. kot italijanski prostovoljec na avstrijski fronti. Svečanost se je pripravljala že dva meseca in pripisovala se ji je izredno velika važnost. Prirejena je bila v fašistični dvorani »Sala del Littorio«, a prisostvovali so ji zastopniki vseh najvišjih pokrajinskih civilnih, cerkvenih in vojaških oblasti, tako da je bilo navzočih več generalov in konzulov fašistične milice. Neki fašist je zastopal vdovo pokojnega Ris-monda. Na odru je bilo več fašističnih zastav, a med njimi tudi velika dalmatinska zastava s tremi leopardovimi glavami in črnim florom v znak žalosti za »neodre-šeno« in »zasužnjeno« Dalmacijo. Kot prireditelj je fungiralo društvo dalmatinskih »beguncev« Societa Dalmatica. Svečani govor je imel comm. R u g g e r o R u g g e r i, dalmatinski renegat. Govoril je do!go in zelo bojevito. Ristnonda je orisal kot simbol najčistejšega italijan-stva Dalmacije in nove borbe, katero bo vodila Italija za razširjenje svojih mej in osvobojenje italijanske Dalmacije. Njegov sveti duh, je dejal Ruggeri, bo pokazal novim borcem pot, po kateri bodo na ukaz Benita Mussolinija silne legije sledile starim Rimljanom za veličino fašistične Italije. »Mi danes pozivamo Francesca Rismonda,« je nadaljeval Ruggeri, »da prisostvuje naši obljubi, da bo od fašizma duhovno obnovljena, složna in nepremagljiva Italija osvojila vse ono, kar ji pripada!« »Ta Italija bo to storila, ker je še mlada in vedra, kakoT je vedro in silno morje, ki oplakuje zahodno in vzhodno »ne-osvobojeno« obalo. Italija bo dosegla svoj smoter, ker je to njena zgodovinska potreba in usoda. In kadar bo to doseženo, se bodo pomirile sence velikih mučenikov iz prošle vojne, med katerimi je tudi Francesco Rismondo, in obe obali Jadrana bosta zvezani s trajno vezjo ljubezni v svetem imenu Italije.« Po Ruggierijevem govoru je zaigrala vojaška godba »dalmatinsko himno«, in ko so ljudje zapustili dvorano, se je formiral pred poslopjem sprevod, ki je krenil po tržaških ulicah, vzklikajoč Mussoliniju, fašizmu in »italijanski« Dalmaciji... Učite se pravilno Nivea-cremo.»oljem To se piavi, nikdar ne solnčiti mokrega telesa in vedno poprej telo nadignite. S tem zmanjšate nevarnost bolečine povzročajoče solnčarice, obenem pa dobite lepo zagorelo kožo, — tudi pri oblačnem vremenu. Nivea-ciemi in Nivea-olje sta nenadomestljivi. Ni na celem svetu druge kreme ali mila za negovanje kože. ki bi vsebovalo Euceiit, na katerem temelji'edinstveni učinek. 40 t Nivea krema: Din 5'— do 22 — Nivea olje: Din 25'— do 35'— Jugosl. P. Belersdorf A Co d. s. o. j., Maribor Bodoči polet v vsemirje ZANIMIVI POSKUSI INŽENIRJA WIN KLERJA. — GRADNJA VSEMIRSKE LADJE. Tam, kjer je bilo nekoč strelišče garde carja Viljema, v predmestju Berlina na Teglu, tam delajo sedaj zanimive poskuse, za katere je izvedela javnost šele v zadnjem času. Učenjaki in tehniki rešujejo problem rakete, ki bo izstreljena v .vsemirje. Mnogi gledajo posmehljivo na ljudi, ki se resno bavijo s tem problemom in se hočejo preseliti z matere zemlje v teh težkih dneh gospodarske in finančne krize. Uresničenju njihovih načrtev ne verujejo in jih smatrajo za fantaste, ki si za prazen nič ubijajo in belijo glave. Že v naprej napovedujejo stvariteljem mogočne rakete polom in blamažo, ki so jo doživeli vsi, ki so se doslej lotili tega posla. V navadni lopi so si učenjaki uredili svoje delavnice, kjer delajo dan in noč. Nič posebnega, nič senzacijonalnega ni v. teh njihovih delavnicah. V eni izmed pjih stoji velika miza, na kateri je pritrjena ogromna plošča s celo zbirko samih jherilnih priprav; v drugi delavnici tešejo in pilijo. Vsa dela vodi inženir Johan-nes Winkler, ki je bil več let zaposlen v »Znanstvenem zavodu za vsemirski po- let« Junkersovih tvornic v Dessau. Inženir Winkler se ukvarja že od leta 1926 samo z rešitvijo problema zgraditi Ta-keto in jo izstreliti v vsemirje. Pruska vlada mu je dala na razpolago brezplačno potrebno zemljišče, dočim mu neka kemična tvornica pošilja brezplačno potrebni materijal za poskuse. Denarno ga podpira neki praški veleindustrijec, ki mu pošilja vsak mesec 1200 mark. S tem denarjem krije učenjak svoje stroške. Inženir Winkler je veren naslednik Valierja, ki se je smrtno ponesrečil v Tempelhofu ob priliki nekih eksperimentov. Zgraditi namerava motor, ki bo gnal bodočo ladjo v vsemirje. Izumitelj in njegovi pomočniki so trdno prepričani, da so na pravi poti. Novi motor razvija silno moč. Dosedanja brzina na uro znaša 950 kilometrov. Inženir Winkler je prepričan, da bo v najkrajšem času uspel in dosegel stoodstotno sigur nost. Potrebnih pa je še okoli 200.000 delovnih ur, in vsemirska ladja bo dogo-tovljena. Tedaj se bo dvignila in poletela s histrostjo 40.000 kilometrov na uro proti mesecu ali Marsu in premerila nebeške daljave. Tragedija gigolove ljub&ni V nekem dunajskem predmestju se je odigrala nedavno krvava ljubavna drama. Devetindvajsetletni gigolo Oskar Katzer se je hotel pred svojo ljubico zastrupiti z glavicami vžigalic, in ko mu to ni uspelo, si je zabodel nož v prsa. Gigolo je bil zaljubljen v svojo gospodinjo tako silovito, da ni mogla odoleti njegovim prošnjam. Med tem je pa spoznala nekega drugega moškega, ki je imel boljši poklic in njena ljubezen do gigola je pričela polagoma ginevati. Naposled je je bilo popolnoma konec, in ko mu je zadnjič rekla, da noče več imeti z njim posla, je sklenil razstaviti se rajši z življenjem kakor z njo. Amerikanski napad na banko v Španiji V Azilesu v Španiji je bil nedavno izvršen roparski napad na tamkajšnjo banko na popolnoma amerikanski način. Trije moški so najeli avtotaksi in se odpeljali iz mesta. Tam so pobili šoferja in ga vrgli v jarek. Nato so se vrnili z avtomobilom v mesto, stopili v banko s samokresi v roki in prisilil uradnike, da so jim izročili denar. Enega vlomilca je policija že aretirala in našla pri njem 30.000 peset. »Gospod, ali niso bolj praktične zapestne ure?« Spori Zagrebška »Viktorija« v Mariboru. V nedeljo 24. t. m. bo gostovalo v Mariboru odlično moštvo SK Viktorije ter odigralo s ISSK Mariborom prvenstveno tekmo. Nedeljska tekma je z ozirom na njen značaj zelo važna. Zato bo med občinstvom gotovo izredno zanimanje za izid. V nedeljo se bo pokazalo, ali je dana možnost za uspešno in častno sodelovanje ISSK Maribora v državnem ožjem prvenstvu. Zagrebčani smatrajo Viktorijo za enega svojih najboljših klubov, zato je pričakovati prav gotovo lepe igre. V vrstah Viktorije bo nastopil nepogrešljivi državni reprezentant Premrl, ki mu zaradi neverjetno vzdržljivosti pravijo jugoslovanski Nurmi. Poleg Premrla nastopajo ostali igralci, ki so reprezentirali barve Zagreba v mnogih medmestnih tekmah. Tako je znan kot izvrsten vratar Urh, v napadalni vrsti pa so Komfeld, Mikša itd. Tekma bo ob vsakem vremenu na igri šču ISSK Maribora v Ljudskem vrtu in se prične ob 17.30. Predtekmo odigra ISSK Maribor II proti SK Železničar II ob 16. uri. Tekmovanje za državno prvenstvo se v nedeljo nadaljuje na celi fronti. Razen tekme ISSK Maribor :SK Viktorije se odigra v Zagrebu tekma Gradjanski:Ili-rija; v Osijeku se srečata Hajduk :Gra prodano žival in nosite na trg življenja .ljubezen, čeprav vas po njej nihče ne vpraša!« — Pa sem jim bral levite, ko da sem sam veliki duhoven, ki je prišel med nje, da jih z lučjo reši od teme, kamor so zablodili v napuhu duha in srca. Takrat pa se je ono čudo, po katerem sem hrepenel vse svoje življenje in sem že mislil, da ga nikoli ne dosežem, zgodilo čisto nepričakovano, samo od sebe. Strnjeni v krogu okoli mene, z uporom v žgočih očeh so dejali vsi y, en glas: »To je človek iz zlobe, iz zlobe za zlobo rojen in nas Bog od njega očuvaj zdaj in na vekomaj, amen!« Ha, in jaz sem vedel, da sem bil takrat prvikrat v življenju izpregovoril — resnico! SI»STE ..VECERNIK"! je bilo vendarle a poplava in ng ne bi mogel zda Veliko Izbiro ootnihkovčekov po najnižjih cenah nudi IV. KRAVOS ALEKSANDROVA 13 Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja In urednik: JOSIP FR. KNAFLIC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d-, predstavnik STANKO DETELA V Martboro. Optimist: bro, da je prišla ogenj v peči, sicer deti na dimniku!« do-in ugasila zdaj se- Chaplinovo bogastvo. Med filmskimi zvezdniki je nedvomno Charlie Chaplin najbogatejši. Imel je srečo in je zaslužil mnogo več, kakor ostali tovariši zvezdniki. Njegovo bogastvo ce-aijo na 7,600.000 dolarjev. Živali in letala ZANIMIVI POSKUSI V AFRIŠKEM NARODNEM PARKU. V Afriki imajo narodni park, v katerem žive v lepem miru najrazličnejše živali. Vse, od malega hrošča do slona varuje nevidni žig: »Z zakonom zaščiteno!« To so patentirane živali, na katere je prepovedano streljati. Zdi se, kakor da so v tem parku^osnovale živali svoje društvo narodov proti človeku, človek pa je osnoval društvo za borbo proti temu, da živali ne bi izumrle. Morda se bodo živali izkazale hvaležne in bodo osnovale še društvo za zaščito ljudi? Kdo ve! V Afriki so pa tudi letala.'Zrak je ze-io prijetna stvar in v zraku se tudi letala prav dobro počutijo. Ta letala niso posebno bojevito razpoložena, pa jim to tudi treba ni. Le kdaj pa kdaj se morejo dvigniti proti ustaškim črncem, a to ni tako nevarno, kakor bi se komu utegnilo zdeti. Po vsem tem so letala skoraj nepotrebna. Za časa, ko ni črnških uporov, so pa našla ta letala drugo zaposlitev. Dobila so naročilo, naj lete nad narodnim parkom in ugotove, kakšen utis napravljajo na živali. Večkrat so letala letela zelo nizko nad parkom, in uspeh je bil uprav fenomenalen. Na kratko moremo reči, da živali niso pokazale skoraj nikakega zanimanja za človeško avijacijo. Žirafe niso niti enkrat dvignile svojih, na sicer zadosti dolgih vratovih nasajenih glav. Leve so letala vznemirila skoraj tako malo kakor mušice. Nervoznosti ni pokazala sploh nobena divja žival. To je gotovo nepričakovan rezultat in težko je najti vzroke, ki so do tega dovedli, saj so živali letala, ki so bučala nad njihovimi glavami vsaj slišale, če jih tudi morda niso videle. Ignorirale so jih. Niso jih hotele ne videti ne slišati, ker jih — niso mogle povohati. Vso stvar moramo do neke mere presojati s človeškega gledišča. Kako dolgo je od časa, kar so ljudje stali in sedeli na tleh, kakor sedaj te živali v narodnem parku? Mislimo pač, da smo v teh nekaj tisočletjih, kar poznamo svojo zgodovino, silno mnogo napredovali. In ko smo se tako prepričali o svojem velikem napredku, se obračamo k nekdanjim tovarišem: »Ve živali, poglejte, mi znamo že leteti!« Toda živali nočejo gledati, kako mi letimo. Komaj da se še ozrejo na naša letala, potem pa gredo dalje svojo pot. Ce pa bi vprašali tudi najmanjšo žirafo, kaj misli o nas kot letalcih, bi. če bi znala govoriti, rekla: »Tako? Vi znaste tildi že saj to znajo tudi vrabci. To ni DedšČina. Prijatelj: »Kaj je dobila tvoja sestra za sto tisoč dinarjev, ki jih je podedovala?« Prijateljica: »Moža.« * Naivna služkinja. Gospodinja: »Ste dali zlatim ribicam nove vode, Mira?« Služkinja: »Ne, milostiva, saj so stare popile komaj še polovico.« Kupim novo ali dobro ohranjeno vilo v Mariboru ali okolici za Din 30.000. Ponudbe pod »Vila« na upravo »Veternika«. 2283 Pslhogralolog in astrolog Karmah, Vam pojasni Vaš značaj, Vaš cilj in Vašo bodočnost, njegov honorar je te Din 30. Vsak dobi pismene nasvete. Obiske sprejema v hotelu »Zamorec«. 2280 Stanovanje v Fochovl ulici 40, dve sobi in kuhinjo z vsemi pritiklinami, oddam v najem mirni stranki s 1. avgustom. Vprašati v trgovini Ulica 10. oktobra 4, Jakob Zager. 2282, Lepo sobo v centru mesta, separirano, s souporabo kopalnice, oddam solidnemu gospodu. Vprašati v upravi »Večernika«. 5000 Pisalni stroj dobro ohranjen, kupim. Ponudbe pod »Dober« na upravo »Veternika«. 2267 t NOVO I Aleksandrova cesta 19! (zraven prekajevalnice Benko). Okusni črni, beli in mlečni kruh; pecivo, keks, suhor. I. marib. delavska pekarna. 2162 Nova tristanovanjska WIa v bližini Maribora ceneno na prodaj. Naslov pove uprava lista. 2243 Kolo Sprejmem takoj kuhinjsko učenko. popolnoma novo, še nevoženo prodam Mariborski dvor, Maribor, Tomo Maža Din 1.100. Tattehbachova ul. 1. I. ' jer. 22S4 m IF-ementalec radi prevelike zaloge že po 16 In 22 Din trapist po 12 in 18 Din pri L. UHLER, Maribor, Glavni trg delikatesna trgovina Naročnikom in čitateljem „V ečernika" priporočamo ie-le mariborske tvrdke, naše inserente Franlo Bureš urar Vetrinjska ulica Vladimir Vlašič i foto-atelje j| Gosposka ulica VOHUNI Iz tajnih arhivov. Govorice pa so se čedalje bolj širile. V prvih mesecih 1916. leta sta prišla v Švico dva mlada Američana, ki sta poučevala na znanem Robert-Collegeu v Ca rigradu. Potrdila sta, da so turške oblasti opustile misel na obrambo Carigrada, kajti dobila sta bila navodilo, kako naj se zadržita, ko bodo angleške vojne ladje pristale. Po njunih izpovedbah so bile turške izgub* ogromne. Granate bojne ladje »Oueen Elisabeth« so tako poškodovale trdnjave in zvezne proge, da so bile vse bolnice prenapolnjene, in ko so potem poleti pristale angleške čete, je bil položaj obupen. Večkrat zaporedoma so Turki utrpeli tako hude izgube, da so bili pripravljeni pri prihodnjem napadu izprazniti svoje postojanke. Toda vsakikrat, ko je bil položaj najbolj obupen, so za nekaj časa vsi napadi popolnoma prenehali, tako da jim je bilo mogoče znova zbrati svoje moči. V bolnicah je primanjkovalo obvez in medikamentov, zdravnikov in strežnic pa Je bilo sploh premalo, tako da je bilo ne-magoče negovati na tisoče ranjencev. Oba Američana in mnogo drugih Evropejcev iz Carigrada so se prostovoljno ponudili delati v bolnicah. Angleži in Francozi, Nemci in Avstrijci so skupno delovali na polju usmiljenja. Mlada Američana sta bila priči nepopisnih prizorov. Turki, ki niso nikdar bili dobri organizatorji, so popolnoma izgubili glavo, njihovi nemški zavezniki so se zaman trudili, da bi omilili paniko. Ugovarjali bi lahko, da pTedstoječi propad Carigrada ne more biti potrjen z vtisi od dveh očividcev. Nista bila vojaka in nista ničesar videla od fronte: ponavljala sta samo govorice, ki so v Carigradu krožile od ust do ust. Čeprav je njuno pričevanje zelo pomembno, ga vendar ne bi mogli smatrati za končno-veljavnega v vsej zadevi. Toda. nekaj časa kasneje je prišel v Ziirich neki mlad, plavolas človek, ki se je nastanil v nekem penzijonu, v katerem so stanovali pripadniki vseh držav. Nekaj nedoločnega v njegovem obnašanju je dobremu opazovalcu izdajalo, da že dolgo časa ni imel civilne obleke na sebi. Njegov ostri pogled in zagoreli obraz sta le potrjevala tako domnevo. Ta mož je bil neki nemški mornariški častnik, ki je imel važno poveljstvo pri baterijah v. Dardanelah. Bil je. na poti v domovino; premostitev najhujšega je nje govemu komandantu omogočila poslati ga na dopust, del svojega prostega časa pa je hotel preživeti v Švici. Bil je odkritosrčen, kot je to večina morirarjev, in se je razgovarjal tudi s pripadniki antante, ki so tudi tu stanovali, ker ni imel nikakih predsodkov. Da je lahko stanoval z njimi pod eno streho, mu je delalo veselje, kajti njihova navzočnost je ustvarila nekako mimo ozračje, sicer pa je za enkrat bil sit vojne. Bil je kaj rad pripravljen pripovedovati o svojih doživljajih na Dardanelih. Vedno znova je potrjeval, da Turki sploh ne znajo organizirati. Ne samo, da so manjkala po bolnicah zdravila, ampak je tudi pogosto manjkalo municije pri baterijah, katerim je on poveljeval. Odkrito je priznal, da so njegovi artileri-sti bili vsaj za silo preskrbljeni z muni-cijo samo po zaslugi nadčloveških naporov njegovih nemških tovarišev. Pri neki priliki pa je dovoz municije popolnoma odpovedal in skozi štiri ure so bile baterije, na obeh straneh Dardanel brez vsakega naboja jn niso mogle odgovarjati na ogenj angleških bojnih ladij, ki so bile v Egejskem morju. Ako bi bil nasprotnik v tem času napadel, bi vse baterije molčale. Neovirano bi bili napadalci prišli skozi morsko ožino in tako zavzeli Carigrad. Sicer so se angleške ladje res približale, napad je bilo pričakovati vsak čas. Nemški častnik in njegovi tovariši so vedeli, da v teku prihodnjih štirindvajse-tih ur ne bo dospela municija. Ni jim preostalo drugega kot počakati in stisniti zobe. Skozi štiri ure je bila angleška mornarica v popolni bojni pripravljenosti, medtem ko je Carigrad čakal na zavzetje Potem pa so prispele po urah, ki so bile dolge ko leta, prve pošiljke municije. Kmalu nato se je pričel angleški napad, toda sedaj so baterije bruhale smrt in pogubo, Carigrad je bil rešen. Ako bi bili vohuni admirala de Roebe-cka poročali o polomu turškega mumicij-skega transporta, bi bil Carigrad padel, in vojna bi bila skrajšana za tri leta. Tako so bili namreč izjavili osnovatelji in vojaški vodje pohoda na Dardanele. V poletju 1917. leta je bila Nemcem odprta pot v Pariz, vendar pa o tem niso ničesar izvedeli, dokler ni bila pot zopet zaprta. Ta neizkoriščena možnost zmage se je nudila po polomu ofenzive generala Nivellea, ko je v mnogih delih francoske armade izbruhnil upor. V preteklem letu so Angleži prevzeli glavni naval nemških napadov, da bi tako dali Francozom možnost opomoči se od izgub, ki so jih utrpeli pri obrambi Verduna. Bitka ob Sommi je stala mnogo ljudi in materijala, čeprav ni prinesla posebnega dobička na osvojenem ozemlju. Toda ta ofenziva je do neke mere' omajala odporno silo Nemcev. Morali so držati osvojene postojanke, obenem pa so bili prisiljeni podpirati svojega avstrijskega zaveznika, ki je bil vsled prodiranja Brusilova v Galiciji in vsled italijan ske ofenzive v hudi zadregi. Pozimi 1916, in 1917. vojevanja niso tako omejili kot v prejšnjih letih, kajti maršal Haig je bi. mnenja, da mu daje posest Peronna, St. Quentina in Bapauma dovolj stra-tcgične premoči, da bo lahko izpodrinil Nemce iz Flandrije. Bapaume je padel pomladi 1917, toda nemško armadno vodstvo je onemogočilo angleške uspehe s tem, da je umaknilo svoje čete v postojanke, ki so bile za poprej sistematično opustošenim ozemljem. Angleži so torej bili tu zadržani in so radi tega hoteli prodreti bolj severno, toda sedaj je bil čas, da jih Francozi z novo ofenzivo nekoliko podpirajo. Za nov napad so potrebovali novega moža, in francosko vojno ministrstvo je v ta namen izbralo generala Nivella, vojskovodjo, ki se je v bitki ob Marni pod vodstvom Joffrea sijajno izkazal, ki pa kasneje ni našel prilike, da bi se odlikoval. Javno mnenje Francije je odobravalo to izbero; bili so pripravljeni staviti mu na razpolago vse čete in množine municije, katere potrebuje. četudi bi ofenziva zahtevala velikih in težkih žrtev, so jih hoteli doprinesti v pričakovanju, da bo novi vojskovodja s strahovitim udarom končal vojno. Vsi so bili prepričani o njegovem uspehu, Vive Nivelle! Imajoč popolno zaupanje svojega naroda je pričel tisto tako usodepolno ofenzivo v Campagni, ki je že v prvih štiriindvajsetih urah doživela popoln polom. Francoske izgube so bile ogromne. Če so bili Nivellovi načrti za nič ali pa če so bili genijalni in so odpovedali le vsled nesposobnosti njegovih podrejenih* o tem morejo odločati le strategi. Ni-vellov poraz in njegova odstavitev pa sta vsekakor bila materijalna in moralna katastrofa za francoski narod. Samozavest čet je bila zelo omajana, ker so mislile, da gredo zadnjikrat v boj. Sedaj pa so vojaki občutili vso grenkobo poraza in val ogorčenja je šel skozi njihove vrste. Ljudje so se med seboj spraševali, ali jih bodo še nadalje tako žrtvovali, samo da lahko dokažejo nesposob-nbst kakega generala, ki varno sedi za fronto in se z njihovim življenjem igra kot s figurami na šahovnici? Franc Knaser urar in juvelir Aleksandrova cesta L. Uhler delikatesna trgovina Glavni trg