Posamezna Številka 1 Din, mesečno, če se sprejema list v upravi, naročnina 4 Din, na dom in
Fio pošti dostavljen ist 5 Din - Celoletna naročnina je 50 Din. polletna 2*5 Din, četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru
VOHEDECJSKI

VENEC
Uredništvo. Kopitar |ev a ul. šl. h/i 11 Telefon št 2050 m >'Wb — Rokopisi se ne vračajo
Uprava. Kopitarjev« ulica štev. b Poštni ček račun. Liubljans 15.179. telefon štev. 2549
Veličastna proslava prijateljstva
W____m
med C S R in Jugoslavijo v Pragi
Praga, 29. okt. A A. Danes dopoldne je doživela Praga izredno lepo in veličastno manifestacijo jugoslovansko-češkoslovaškega bratstva in solidarnosti. Ta manifestacija je tako po pomenu in olisegu prekosila vse dosedanje manifestacije za kulturno zbližanje med Jugoslavijo in Češkoslovaško po osvoboditvi. Vršila se je namreč svečana otvoritev novega študentskega doma »Kolegija Nj. Vel. kralja Aleksandra«.
Svečanost sama je bila pod visokim pokroviteljstvom predsedniku republike g. Mtisarvku ter je tnko sivolasi vodja Češkoslovaške in poglavar češkoslovaške republike na posebno viden način počastil herojskega kralja Jugoslavije.
Redke so manifestacije, na katerih bi se zbralo toliko odličnih zastopnikov kulturnega, političnega in vobče javnega življenja republike iz njene zgodovinsko slavne prestolnice. Visokega pokrovitelja svečanosti predsednika Masaryka je zastopal njegov kancler dr. Šamal. Nj. Vel. kralja Aleksandra in jugoslovansko vlado pa pooblaščeni minister in izredni poslanik dr. Prvislav Grisogono. Češkoslovaško vlado sta zastopala zunanji in prosvetni minister dr. Beneš in Derer, parlament predsednik poslanske zbornice Stanck in podpredsednik senata Klofnč, navzoči so pa bili tudi mnogo-
številni parlamentarci iz obeh zbornic. Med ostalimi visokimi gosti naj omenimo primatorja Prage dr. Baxo, opata Zavorala, pooblaščena ministra Krofto in Klicderja, šefa Tiskovnegi urada Hnjeka, zastopnike univerze in drugih visokih šol republike, zastopnike generalitete. predstavnike Jadranske straže v Pragi, zastopnike vseli jugoslovansko-češ k os lova škili lig zastopnike vseh študentskih ustanov in korpo racij in mnogo novinarjev.
V okusno urejeni veliki dvorani Aleksandrovega koleža se je izvršil svečani akt otvoritve in izročitve doma njegovemu namenu pre-1 mnogoštevilnim občinstvom iz vseli slojev. Prvi je govoril predsednik odbora za zgradbo kolegija in iniciator te gradnje Zenkel. z.a njim minister prosvete Derer in potem jugoslovanski poslanik dr. Grisogono. Za njimi so povzeli besedo po vrsti zastopniki kulturnega življenja češkoslovaške republike, med njimi tudi učenjak sevtovuegn slovesa naš rojak dr. Murko, ki so čestitali k lako vidni manifestaciji bratstva med češkoslovaškim in jugoslovanskim narodom.
Svečanost se je zaključila ob burnem vzkli-kanju Nj. Vel. kralju Aleksandru in Masnrvku z odsviranjem jugoslovanske in češkoslovaška himne.
Nemčija se res oborožuje
An<?lešbi časnikar v Monakovem zaprl radi poročania o I em
London, 29. okt. Listi prinašajo podrobnosti o aretaciji znanega angleškega časnikarja Noela de Panterja, dopisnika velikega angleškega dnevnika »Daily Telegraph« iz Monakovega. Panter je bil več let dopisnik »Timesa« in pozneje dopisnik »Daily Maila« iz Budimpešte. Aretiran je bil z motivacijo, da je svojemu listu poslal poročilo o paradi Hitlerjevih napadalnih oddelkov in državne vojske (državne brambe) v Kelheimu. Nemčija smatra to poročilo za vohunstvo.
Takoj po aretaciji je hotel angleški konzul priti v stik s časnikarjem, toda policija mu tega ni dovolila. Zato je proti temu protestiral angleški poslanik v Berlinu. Policija je časnikarjevo stanovanje preiskala in ga zapečatila. V to stanovanje je hotel Reuterjev dopisnik iz Monakovega Re-bach, ki je nemški državljan in ki je stanoval s Panterjem. Ker je bilo stanovanje zaprto, se je Ebach prestrašil in zbežal.
»Daily Telegraph« je nedavno priobčil na-
tančno poročilo o siloviti militaristični manifestaciji v Kelheimu, katere so se udeležili Hitlerjevi napadalni oddelki in tudi re'na vojska. Samo Hitlerjeve čete so štele 20.000 mož. Angleški časnikar je v svojem poročilu tudi dostavil, da je bavarsko propagandno ministrstvo dalo listom nalog, da morajo opustiti vsakršno namigavanje na vojaški značaj te manifestacije. Prav tako ne smejo nikakor poročati, da je pohod po mestu pozdravila tudi artilerija z običainimi streli. Prepovedano je bilo tudi poročati, da je nastop pregledal štabni šef in da se ga je udeležila redna vojska. Uredniškim fotografom so oblastva izrecno naročila, naj priobčijo samo nedolžne totografne. Ker je angleški časnikar o vsem tem natančno po očal svojemu listu, je bil 'aretiran in obdolžen vohunstva. Panter je v svojem poročilu omenil, da pove ta nastop 20.000 mož v polni vojaški opremi dovolj o resnični vojski, ki jo lahko postavi Nemčija takoj na bojišče.
Dr. IVitian o pomenu manjšinskih
Razgovor z našim dopisnikom	kongresov
Fht
Belgrad, 29. okt. m. Vaš dopisnik je danes do-loldne posetil predsednika kongresa narodnih manj-in dr. Wilfana, ki mu je na razna vprašanja dal sledečo izjavo:
V Belgrad sem prišel radi tega, da informiram tukajšnje kroge, kateri bi utegnile zanimati podrobnosti o našem zadnjem kongresu evropskih narodnih manjšin v Bernu od 16. do 19. septembra t. 1. Naravno je, da želim biti pri svojem mednarodnem delovanju v stiku tudi v svojo narodno sredino. Potrebno se mi je pa zdelo prav to pot informirati našo javnost radi tega direktno, ker so se raznesle o letošnjem kongresu netočne vesti. Zaradi tega bom stopil v stik z interesiranimi krogi v Ljubljani in Zagrebu, da jih seznanim o tem, kar sem podal v svojem predavanju v Belgradu, ko sem predaval pretekli petek na povabilo ženske lige miru in svobode.
Za svetovno javnost je naš zadnji kongTes razpravljal o konfliktu med židovskim narodom in Nemčijo. Morda so spričo tega v Jugoslaviji premalo uvaževali pomen druge točke dnevnega reda, pri kateri je bilo govora
o naravnem jezikovnem pravu v verskem življenju. J5a to točko je imel temeljit in tesen referat g. dr. Engelbert Besednjak. V svojem predavanju, ki sem ga imel, kakor rečeno, pred dnevi v Belgradu, sem se še posebno pečal s posebno strukturo na našem kongresu, na katerem se shajajo delegati v prvi vrsti po narodni in šele v drugi vrsti po državni pripadnosti. Na ta način so naši kongresi mednarodno zborovanje v čisto posebnem pomenu besede. Na tem tribunalu so mogle nastopiti prvič take narodnosti, ki nimajo svoje lastne države, kakor n. pr. lužiški Srbi, Židje, Katalonci in drugi kot enako-oravni člani. Opozoril sem nadalje na položaj po-
10 let turške republike
Ankara, 29. okt. AA. Že včeraj je bila prestolnica vsa praznična in bogato okraštna / zastavami in zelenjem. Danes je mesto v šc prazničnejšem razpoloženju. Že od ranega jutru so prihajale v mesto velike povorke kmeluv iz okolice z zastavami.
Raizen sovjetske delegacije, ki je prišla pod vodstvom Vorošilova, so prispele v Ankaro tudi delegacije iz Bolgarije, Grčije, Madžarske in Nemčije. Tudi njim prireja prebivalstvo navdušene manifestacije. Skoraj vsi večji evropski in ameriški listi so poslali v Ankaro svoje posebne dopisnike; samo iz Jugoslavije je prišlo dvanajst novinarjev.
Veliko navdušenje so zbudila tudi tri letala, ki jih je sovjetska Rusija poklonila Turčiji in ki so prispela v Ankaro.
Predsednik republike Kemal paša je sprejel danes diplomatski zbor, ki mu je prišel čestitat. Zbor je vodil kot najstarejši poslanik po letih sovjetski poslanik Siilič. V svojem govoru. je predsedniku Kemalu najtopleje česti-
sameznih narodnih manjšin v raznih evropskih državah, obenem pa pokazal to, kar jih združuje, namreč značilen manjšinski položaj kot tak, ki jih spravlja v borbo za elementarne kulturne dobrine, ki so v takem položaju ogrožene. Nadalje sem podal kratek pregled delovanja vseh dosedanjih kongresov, ki so bili skoraj vse v Ženevi razen lanskega na Dunaju in letošnjega v Bernu.
Našo javnost mora najbolj zanimati akcija za raztegnitev manjšinskega prava na vse evropske države, posebno na velesile, zakaj niti te ne izpolnjujejo onih narodnih obveznosti, ki so bile naložene nekaterim malim državam, zlasti Poljski in državam Male zveze. Govoreč o raznih krizah, ki so v takšnem mednarodnem organizmu neizbežne, sem na koncu sem na kcncu svojega predavanja govoril o historičnem preokrelu, ki je nastopil v manjšinskem pokrelu s tem, da je Nemčija proglasila izključitev Zidov iz nemške zajcdnice. Spričo tega preokreta sem zaključil svoje predavanje z apelom, ki sem ga že v Montreuxu na letošnji skupščini mednarodnega društva za Zvezo narodov, in v Bernu na našem kongresu naslovil na nemški narod v njegovi celoti: Nemci, ki so toliko dali evropski kulturi, naj prevzamejo s svojim postopanjem na narodnostnem polju težko odgovornost pred zgodovino in naj uredijo položaj * narodnih manjšin na svojem državnem ozemlju v Nemčiji pa tudi v Avstriji na način, ki bo vzor tudi drugim državam, in ki bo upostavil omajeno zaupanje med
n n rt .H i lri :;i, III1 C 11Icl/1 nt-rvUl/vm .11 ^rtl. I I !
narodi, ki jih manjšinski problem direktno tiče.
Ker se je g. Wilfanu mudilo na sestanek, je izjavil, da je v glavnem vse povedal, da pa bo o vseh
teh vprašanjih podrobneje govoril na predavanju, ki ga bo imel v najkrajšem času v Ljubljani in v Zagrebu.
neodvisnost turške republike.
Kemal paša se je zahvalil v daljšem govoru, še posebej pa Suliču za njegovo osebno prijateljstvo in za prijateljstvo, ki ga kaže sovjetska Rusija do Turčije. Nato je orisal politiko Turčije od ustanovitve republike pn do danes. Smoter turške politike je prijateljstvo z vsemi državami v prospeli vseh narodov. Ta smoter je Turčija najprej dosegla s sovjetsko Rusijo. Zato prosi poslanika Sulica, naj se v njegovem imenu zahvali sovjetski vladi za čvrsto prijateljstvo s turško republiko.
tal za napredek njegove države in /.« uspešno prizadevanje njenega poglavarja za kulturno I
špecerltsko m hoionifalno blago umetna gnoilla. cemem Ud. Itd
dobavlja
Gospodarsko iveza v Lfubllant
Smrt dveh velikih Francozov
Pariz. 29. okt. AA. Bivši predsednik vlade in mnogokriitni minister Paul Painleve je umrl.
Pariz, 29. okt. AA. Prof. Albert Calmette je umrl.
• • •
Pokojni Paul Painleve je bil [loslanec de-pa rt mana Aina. Rodil se je v Parizu 5. dec. 18b5 od siromašnih roditeljev. Po odlično ab-solviranih študijah je postal profesor na pariški politehniški šoli, leta 1900 pa član Akademije znanosti. Napisal je mnogo znanstvenih dei. zlasti o mehaniki, in jc bil na glasu slo-večegn matematika.
Za poslanca je bil prvič izvoljen letn 1910 in je bil od takrat neprestano član poslanske zbornice. Mini. ter je bil I5krat. dvakrat pa predsednik vlade. V poslednjem Ilerriotovem kabinetu je bil minister za letalstvo; takral je zbolel. Vzlie bolezni je pa vstopil v Bon-courjev kabinet. Po kratkem zboljšanju se mu je pa bolezen tako poslabšala, da je moral liustiti delo.
Painleve bo |>okopan na državne stroške v solioto 4. novembra.
• • •
Profesor Mbert Calmette jc mirno izdihnil sredi svoje rodbine v stanovanju, ki ga je imel v Pusteiirjevem institutu. Ravnatelju instituta profesorja Bouxu. ki je že delj časa nevarno bolan, še niso povedali o smrti njegovega sodelavca, ker se boje. da ga ne bi preveč prizadelo.
Pokojni Albert Calmette je bil podravna-telj Pasteurjevega instituta v Parizu. Rodil se je v Niči 12. julija IK63. Svojo karijero je začel kot mornariški zdravnik, potem je pa šel h kolonijalnini četam. Postavil se je z iznajdbo .seruma zoper kačje pike. Njegov kačji serum, ki je za vsako kačo različen, reši leto za letom neštetim ljudem življenje. Calmette pa je tudi že začel proučevati problem tuberkuloze, kjer je pozneje zaslovel z odkritjem seruma BCG.
Tudi novoporočeni defilira'o
Zadnje dni je Popolo dMtalia«, pri katerem ima Mussolini še posebno besedo, priobčil članek izpod njegovega peresa o gibanju rojstev in smrti v Italiji. Duce je odkrito povedal, da je pričelo tudi v Italiji število rojstev in porok naglo pnduii. Italija se tega pojava prav nične more veseliti: kajti bodočnost jo v rokah le tistih narodov, ki se hitreje množijo.
Vodstvo fašistične stranke v Rimu je organiziralo za današnji dan vsojevrstno manifestacijo v Rimu. Povabilo je v Rim vse novo-poročence. ki so sklenili zakon te dni. Do petku se je priglasilo že 550 parov. Poročenci bodo danes korakali po glavnih ulicah Rima ob špa-lirju črnih srajc. Ti jih bodo pozdravljali in slavili zakon. Sprevod se bo zaključil s službo božjo v cerkvi Santa Maria degli Angeli. Končno se bodo vsi nenavadni gostje zbrali v fašistični dvorani, kjer jim bo Mussolini poklonil posebno darilo.
Listi seveda pozdravlja jo tn manifestacijo, da je dvomljive moralne vrednosti, dokazuje že komentar lista »Giornale dMtalia«. ki pravi, da se bo po 20. stoletjih slavil praznik /enito-vanja v času, ko fašistični režim zopet dviga stebre »Venere roditeljice«, matere boginje in matere starega romanskega plemena.
Urad za zaščito političnih preganjancev
Prof. James MacDon ild, predsednik ameriške družbe za inozemsko politiko, ie bil imenovan za načelnika urada z.a zaščito političnih pregnancev. MacDonaid je Američan Njegovo kandidaturo so podpirale razne politične skupine v Ameriki, na drugi strani tudi večina evropskih vlad. Sklep, da se osnuje takšen urad, je Svel zveze narodov sprejel na seji 12. oktobra po zaključku znane razprave o preganjanju Židov v Nemčiji. Jakob MacDonaid se posebno zanima za vprašanje političnih pregnancev in je tudi preteklo poletje objskal Evropo, da bi to vprašanje podrobnejše prou* il. Bil je v Nemčiji, na Francoskem, v Angliji, v Ženevi. Svet Zveze narodov je poleg tega ludi pozval vlade Ho-landske Poljske, Franciji'. <\-škoslov.iške, Belgije, Švice, Danske, Italije, Angine, Svedije. Spaniie, Združenih držav, Argentine, Brazilije in Urugvaja, da imenujejo odposlance za novi urad
Značilno ie, da je na osnovanje imenovanega urada pristala tudi Amerika, čeprav niso Združene države včlanjene v Zvezi narodov. Am?riška vlada je sporočila glavnemu tajniku Zveze narodov. da bo imenovala svoieda predstavnika za ta urad. Poletf tega pravi brzojavka ameriške vlade, da se je ameriško lindslvp vedno zavzemalo za lajšanje položaja tistih nesrcč-eJev, ki so ne po lastni krivdi zašli v bedo V Ženevi so to brzojavko sprejeli z velikim zadošfcniem Zveza narodov je sprciela sklep, da sp osnuje urad za zaščito političnih pregnancev (.'idnvl iz NemCijc v zvezi z razo^pvo o preganjanju židovsJserfa živba v Nemčiji. Ta urad sam ne bo v neposredni odvisnosti od Zveze narodov, pač pa tfa bo 7vezi samo vzdrževala z denarjem V rpsnipi na ni bil sklep naperjen izrecno proti Nemčiji, oač na ima globljo moralno osnovo, kolikor se v na'"bi zavzema z.a vse poetične pregnance, torej ludi za pregnance iz dr,"iih d-žav
Zikai bi se torei In nrjvl ne *an'mn1 ludi za politične pregnance iz Itnliie? Od' ar je 'talija zasedla našo z«mlio za trži"' im znlivom, moralo v svel okoli 70 000 in t"di več našib ljudi. Predlani so bi'i s svoje zem'ie, mnogi s silo političnih ob'astev drinfi so zopet morali v svel ker jim ie t"iec vzel kruh S kakšno pravico so bili pregnani? ZfiVai moraio dnnes prosiarili po svetu za delom, zakai moralo bi*t oroti svoii volii dnnlim v spotiko ip nadlego? Vseda terfa 'e kriv teror, ki ima isto ideino osnovo kakor Hitlerievl Opozarinmo manjšinski Vonrtres tndi na to vprašanje. Opo-zannmo todi naše oblasti. nori^ia tndi zanje priseljevanje Jugoslovanov iz Italije problem.
Z bor kluba koroških Slovencev
Celje, 29. okt.
Zopet so se zbrali danes v Celju zastopniki koroških Slovencev iz cele Slovenije, da položijo račun o svojem delu v preteklem leiu in napravijo načrt za bodoče delovanje. Večina zastopnikov posameznih klubov koroških Slovencev se je pripeljala v Celje že v soboto popoldne in je bila pred občnim zborom seja zaupnikov, nato pa je bil zvečer v Narodnem domu koroški večer.
Celjani in koroški gostje so bili že popoldne napolnili dvorano Narodnega doma, ko je v imenu osrednjega odbora kluba koroških Slovencev otvoril koroški večer njegov predsednik državni tožilec dr. F e 11 a c h e r, ki je med drugim dejal: Povedati moramo vsemu svetu, koliko pravic imajo Nemci pri nas. Dosežejo vse, kar hočejo, bodisi na kulturnem, bodisi na gospodarskem polju. Isto hočemo javno pred vsem svetom zahtevati za naše koroške brate in sestre. Nemci uživajo pri nas posebno glede šole popolno svobodo, medtem ko nimajo koroški Slovenci niti ene slovenske ljudske šole. Tu mora zavladati načelo: zob za zobl Kolikor pravic imajo naši bratje na Koroškem, nič manj in nič več jih ne smejo imeti Nemci v Jugoslaviji! Z apelom na navzoče in pozdravom bratom in sestram onstran Karavank ter z obljubo, da jih ne bomo pozabili nikdar, je predsednik konča! svoj pozdravni govor.
Po teh uvodnih besedah je bil koncert koroške narodne pesmi, ki ga je izvajal pevski zbor »Oljka« v Celju. Med prvim odmorom je govoril g. Brandtner o nesrečnem koroškem plebiscitu, ki nam je bil vsiljen in ni pravilen izraz koroškega prebivalstva. Po dTugcm odmoru je recitiral g. Jurač občuteno nekaj odlomkov iz Pregljeve povesti »Umreti nočejo«.
Po oiicielnem delu je bila prosta zabava. Osmošolec celjske realne gimnazije g. Milan Stanko, znameniti mojster na kromatični harmoniki, je zaigral na svojem instrumentu, mladina v dvorani pa se je zavrtela.
Sledilo je temeljito tajniško poročilo. Število članov stalno narašča. Klub je skrbel, da je bilo naše časopisje vedno dobro informirano o koroških zadevah. Simpatično e zaečlo zadnje teto pisati o koroških problemih tudi belgrajsko časopisje. Predvsem je pa naša dolžnost, da do golega razkrinkamo evropsko sramoto, t. j. koroške utra-kvistične šole, kjer se ponemčuje naša mladina.
Enako izčrpno in temeljito ie bilo blagajniško poročilo.
reditvenega odseka in pevskega odseka, ki je bil ustanovljen lansko leto in uspešno nastopil že štirikrat. Pri tej točki dnevnega reda se je poudarjalo, da je posebno koroška pesem tisti faktor, ki nalažje opozarja javnost, da se začne interesirati za Koroško in njene rojake. V programu je zopet več pevskih turnej.
Danes je bila pred občnim zborom ob pol 9 v Opatijski cerkvi sveta maša za vse, ki so si pridobili za Koroško zasluge. Mašo je bral g, Simen Kotnik, župnik v Podgorju pri Slovenjgradcu. Ob 10 dopoldne je začela v dvorani Hotela Evrope skupščina Kluba koroških Slovencev, ki jo je vodil predsednik g. dr. Fellacher, ki je uvodoma posebno pozdravil navzoče častne člane, vladnega svetnika g. Emila Lillega in njegovo soprogo, zastopnika mestne občine celjske, g. Lečnika, zastopnika Soče in Ciril-Metodove družbe ter zastopnike tiska. Skupščino je pozdravil z brzojavko tudi general Maister. Z zborovanja pa so bile poslane udanostne in pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, generalu Maistru, škofu dr. Rozmanu, banu dr. Marušiču, podbanu Pirkmajerju, predsedniku vlade dr. Srskiču in ljubljanskemu županu dr. Pucu. Pismen pozdrav pa so poslali bivšemu voditelju koroških Slovencev Gralenauerju, načelniku kmetijskega oddelka pri banski upravi ing. Zidanšku, Ci-ril-Metodovi družbi in senatorju dr. Rožiču.
Po poročilih je dobil stari odbor razrešnlco in je bila takoj potem volitev novega odbora. Izvoljen je bil po večini dosedanji odbor s predsednikom g. dr. Fellacherjcm na čelu, vendar je bilo pritegnjenih tudi nekoliko mladih in svežih moči, tako, da lahko upamo, da delo za Koroško ne bo zaspalo, temveč se bo lepo razvijalo dalje.
Nadalje je bilo sklenjeno, da ostane še nadalje dosedanja pristopnina 5 dinarjev in članarina 24 dinarjev.
Popoldne je več članov napravilo izlet z avtobusi na Frankolovo.
Današnja glavna skupščina Kluba koroških Slovencev v Celju je pokazala, da je v slovenskem narodu še mnogo trdnega in živahnega dela za sveto in pravično koroško stvar in da imamo vsi pred očmi samo en cilj in eno željo, da naših bratov onstran Karavank, ki so toliko pretrpeli, ne bomo nikdar pozabili.
Sarajevo, 29. okt. c. Včeraj je divjal velfk vi-har v mnogih krajih Bosne in Hercegovine. Voda ie porušila železniško progo med Ranm in Ostrn*. cem. Železniški promet med Sarajevom in Moatar-jem je prekinjen.
NEDELJSKI ŠPORT
Ljubljana, 29. oktobra. Danes 60 6e vršile borbe za državno prvenstvo na štirih krajih in sicer v Ljubljani, Belgradu, Osi-jeku in Zagrebu, Nas je seveda najbolj zanimala tekma našega reprezentanta, kateremu je stal nasproti »majstor sa mora«. Kljub temu, da so se naši fantje tako odlično držali, mu niso mogli iztrgati niti ene točke. Take smole, ki jo je imela danes primorjanska ožja obramba, že z!«pa ni bilo. Zopet je izgubljena ugodna prilika za dosego točk: Gradjanski je odpravil biv. drž. prvaka Concordio s 5:1 (4:1), Osijaeška Slavija je na svojih tleh podlegla llašku z 2:1 (0:1), Jugoslavija pa je v belgradu odpravila sarajevsko Slav;jo z 2:1 (2:1).
Tabela izgleda po današnjih tekmah takole:
BSK 18 12 33 61:20 27 (9) Hajduk 19 12 2 5 39:18 26 (12) Bask 19 10 2 7 40:35 22 (16) Gradjanski 19 10 1 8 31:29 21 (17) Jugoslavija 15 9 1 5 2702 19 (11) Coneordia 17 7 4 6 37:32 18 (15) Primorje 17 6 3 8 37:40 15 [19) Hašk 15 6 2 7 27:20 14 (16) Slavija Sar. 19 6 2 11 34:47 14 (24) Vojvodina 17 3 4 10 20:46 10 (24) Slavija Osijek 19 3 2 14 21:54 8 (30).
Hajduk: Primorje 2:1 (2:1)
Ljubljana, 29. okl. Kako velikansko je bilo zanimanje za današnjo ligino tekmo nam je najbolj točno povedala udeležba. Bil je rekorden obisk v tej sezoni, saj je bilo okrog tritisoč gledalcev, ki so sledili zanimivi in vseskozi napeti borbi. »Majstor sa mora« ▼leče in to tembolj, ker ga že tako dolgo nismo videli. Gledalci so brez dvoma prišli na svoj račun, kajti tako lepe in napete nogometne tekme kot je bila današnja, že dolgo nismo videli. Le prijatelji Primorja ne morejo biti zadovoljni z rezultatom in to povsem upravičeno, kajti po poteku igre bi morala vsaj ena točka ostati v Ljubljani. Tako lepo že dolgo nismo videli naših fantov zaigrati. Obramba, ki je sicer prav dobro opravljata svoj posel, je napravila dve usodni napaki, ki sta nas stali dve dragoceni točki. Tako ugodne prilike za dosego obeh točk, kot jo je imel naš repre-zentant danes, že dolgo ni imel, neglede na to, da je bil njegov današnji nasprotnik izredno nevaren. Je že tako in se ne da nič pomagati. Rezultat sam na sebi je sicer lep, toda sedaj gre za točke, kar tudi občinstvo predobro ve, zato je od-1 šlo z igrišča temu primerno nezadovoljno. Malo po pol tretji se predstavita sodniku g. Po-dupskiju moštvi v naslednjih postavah:
Hajduk: čulič—Matošič, Feri— Marušič, De-škovič, Radovnekovič—Lin, Lemešič, Kragič, Ba-kotič II., Rosič.
Primorje: Starec—Hassl, Bertoncelj I.—Zem-Ijak, Slamič, Boncelj—Jug II., Erman, Bertoncelj II, Jež, Zemljič.
Hajdukovo enajstorico tvorijo močni, zagoreli fantje z našega morja. Svoj glas, ki ga uživa to odlično moštvo, ie danes v polni meri potrdilo. Zato ni čudno, da jc dal Hajduk več drž. repre-zentantov. Res je tudi, da ta enajstorica danes ni mogla razviti vseh svojih moči in pokazati vso svojo umetnost, in da se nekateri reprezenlantje kakor Kragič nikakor niso mogli v polni meri uveljaviti, vendar je treba upoštevati dejstvo, da je temu krivo moštvo Primorja, ki je danes zelo dobro zaigralo in katerega so morali Solitčani vzeti z najresnejše strani. Haiduk je imel danes enakovrednega nasprotnika. Moštvo kot celota napravi jako ugoden utis ter predstavlja vigrano enajstorico. Prav vsa mesta niso zasedena s prvovrstnimi močmi, vendar to njegove povezanosti in kombinacijske igre ni motilo. Igraio taktično zelo dobro in so skoraj vsi tudi zelo dobri tehničarji.
Čulič je čuval svoje svetišče tako kot se spodobi za dobrega vratarja. Za avto-gol, ki je oo-tresel njegovo mrežo, pa njega ne moremo delati odgovornega. Ožja obramba je bila prav dobra, v drugem polčasu, osobito proti koncu, so jo pa iz taktičnih razlogov močno ojačili. Halflinija je nudila veliko pomoč obrambi in še večjo oporo napadu. Marušič je imel precej težko stališče radi prodornega Zemljiča, zelo uspešen pa je bil tudi Deškovič kot center in Radovnekovič kot levi half. V napadu je bil naš državni reprezentant Kragič, o katerem se toliko govori in piše. Danes se ni mogel posebno izkazati, s par streli pa je vseeno dokazal, da ie izredno nevaren strelec in da popolnoma upravičeno nosi prvenstvo med našimi napadalci. Napadalni kvintet je lepo podajal ter je vsled svojih lepo izpeljanih kombinacij neštetokrat ogrožal svetišče domačih. Šibkejši sta krili, zlasti Lin na desni strani.
Primorje nas je danes prijetno iznenadilo, le žal, da tega ni moglo izraziti tudi v rezultatu. Vsled usodnih dveh napak naše ožje obrambe sla romali obe točki v Split. Tako požrtvovalno kot so danes ti fantje zaigrali, jih že dolgo nismo videli. In tako lepo igro so nam servirali, da smo je bili prav vsi veseli. V prvem polčasu so bili črno-beli enakovreden nasprotnik, v drugem polčasu so bili pa v stalni premoči, zlasti proti koncu, ko so prešli gostje iz znanih vzrokov v obrambo. Toda prilike domači niso mogli izrabiti, ker jih pred golom dostikrat niso pustili do strela, večkrat pa je šla žoga med oblake. Po poteku igre bi še najbolj odgovarjal obraten rezultat, najmanj pa, kar so zaslužili, bi bila pa neodločena borba.
Starec v golu je danes nekam nesigurno lovil. Del krivde na dobljenih dveh golih mora kar ▼ zeti na svoje rame. Ožja obramba je bila sicer odlična, toda napravila je dve veliki pogreški, ki je stalo našega reprezentanta dve točki. Nesporazum in še precejšnja porcija smole, in žoga je že bila v mreži. Prav nič ni zaostajala half-Iinija. Slamič je bil izboren in ga že dolgo nismo videli tako igrati. Sijajen je bil Boncelj in krivico bi mu delali, ako ne bi podčrtali današnjih njegovih vrlin. Zemljak je še vedno zanesljiva opora na svojem mestu. Napad je bil najšibkejši v desni zvezi. Erman je prav vsako žogo izgubil, pred golom so ga pa še poleg tega takoj krili, da do strela sploh ni mogel priti. Še celo Jugu II. na desnem krilu se ne sme prav preveč očitati njegovih pogrešk, četudi tu ni njegovo mesto. Najboljša moža v napadu sla bila Bertoncelj II. in Zemljič. Zelo dobro jima je sekundiral tudi Jež. Napad je napravil nekaj prav dobrih potez in je ustvaril mnogo nevarnih situacij pred golom nasprotnika. V sološ-nem se lahko reče, da nam je Primorje danes tako zaigralo, da bi bilo — če bi vedno tako igralo in če izvzamemo preje omenjeni usodni pogreški -prav na zgornjem delu tabele v drž. prvenstvu.
Kratek potek igre: Prvi polčas otvorijo črno-beli. Oboji igrajo malce nervozno in zelo previdno. frM11ir«]]in 9» v zakotnih minutah proti dotna-iim serijo prostih strelov, ki jim nič na koristijo.
V	5. minuti sledi korner proti Hajduku, ki ga domači ne izkoristijo. Isto se zgodi s kornerjem v 7. minuti proti Primorju. Moštvi se razigrata, ter igrata zelo dobro, da se situacije hitro menjavajo. Toda do strela ne more priti niti eden niti drugi.
V	20. minuti diktiranega kornerja proti Hajduku, domači že zopet ne znajo izrabiti. V 26. minuti sledi prva usodna pogreška domače obrambe in Kragič pošlje žogo v mrežo. Stanje 1:0 za Hajduka. V 32. minuti pošlie Rosič vsled krivde dvojice Hassl—Starec drugič v mrežo ter postavi 2:0 za svoja barve. V 37. minuti se je domač napad približal v neposredno bližino gola gostov, ter ustvari nevarno situacijo, iz katere se izcimi avto-gol po Feriču. Stanje 2:1 za goste, ki se do konca ne spremeni.
Drugi polčas otvorijo Hajdukovci. Tempo še vedno isti kot v prvi polovici igre. Izredno nevarno situacijo ustvarijo domači pred golom gostov, Jug porine žogo v gol, toda branilec gostov jo zadnji trenotek odbije ven z glavo. Primorje vedno bolj pritiska in venomer ustvarja nevarne situacije nred golom gostov. Premoč domačih postaja vedno vidnejša. V 23. minuti sledi korner proti Hajduku, ki domačim nič ne koristi. Tudi kornerjev v 26. in 41. m'noti proti Ha;duku Primorje ni moglo izkoristiti. Domači so kar naprej v premoči, toda gostje se potegnejo v absolutno obrambo tako, da je mestoma izgledalo kakor bi se itf-alo samo na "n gol.
T»Vmo je sodil g. Podupski iz Zagreba — prav dobro.
Hermes 3:1 (0:1)
Primorje I.
V predtekmi je prvo moštvo Primorja premagalo Hermesa z 3:1.
Sodil je g. Ramovš — dobro.
Gradjanski : Coneordia 5:1 (-4:1)
Zagreb, 20. okt. b. Po dolgotrajnem deževju ie okrog poldneva posijalo sobice in tako se je mogla tekma Gradjanski: Coneordia odiprati v lepem vremenu. Na igrišču se je zbralo nad 2000 ljudi. Gradjanski je zmagal z rezultatom 5:1 (4:1). V prvem polčasu je tekma potekala še dosti fair, v drugem polčasu pa so se pripetili na igrišču ekscesi, pri katerih je morala posredovati celo policija. Sodnik je izključil dva igralca.
Hašk : Slavija (O.) : 2:1 (0:1)
Osiek, 20. okt. b. Hašk, ki je pri prvem srečanju odpravil tukajšnjo Slavijo z rezultatom 6:1, se je uicral danes za zmago precej boriti in ie komaj zmagal v razmerju 2:1. Tekmo je gledalo okrog 10C0 gledalcev.
Jugoslavija : Slavija (S.) 2:1 (2:1)
Belgrad. 20. okt. tn. Za današnjo ligino tekmo med tukajšnjo Jugoslavijo in sarajevsko Slavijo ni vladalo posebno zanimanje. Tekma je končala, kakor se je predvidevalo, z zmago Jugoslavije. Sarajevska Slavija je igrala zelo dobro in je bila v drugi polovici enakovreden nasprotnik Belgrajčanov.
Hazena
Coneordia (Zagreb): Ilirija 4:1 (3 : I)
Drugi polčas otvorijo zelene. Zopet serija kornerjev in sicer v 2., 7. in 9. minuti proti Concordiji, v 3. minuti pa proti Iliriji. Igra je še vedno zelo živahna morda celo bolj napeta kot v prvi polovici, toda nikomur se ne posreči spremeniti stanja. V primernih intervalih sledi pet kornerjev proti Iliriji, dokler ne postavijo Zagrebčanke v 23. minuti končnega stanja 4:1 v svojo korist, radi česar so postal« tudi za leto 1933 državne prvakinje v hazeni.
Tekmo j« sodil prav dobro g. Kušar.
Podzvezno prvenstvo I. razreda
Ilirija : SK Celje 2:0 (0:0)
V	današnji nogometni tekmi je zmagala Ilirija ter odnesla Celju dve dragoceni točki,
Sodil je g. Cimperman iz Ljubljane.
Pohatne tehme rezerv
Ilirija : Reka 7:1 (4:0)
V	tekmi rezerv za prehodni pokal Ilirije je v današnji tekmi premagala Ilirija Reko z gornjim rezultatom.
Tekmo je sodil g. Galič.
Slovan : Korotan 1:0 (1:0)
Slovanova rezerva je odpravila Korotanovo
rezervo za prehodni pokal SK Ilirije z 1:0 ★
Čakovec, 29. okt. c. Nogometna tekma med Gradjanskim SK Čakovec in Panonijo iz Murske Sobote je končala z rezultatom 7:1. Prvenstvena tekma med ČSK in Mariborom pa je končala s 4:1 (1:11.
Niš, 20. okt. m. Današnja odločilna tekma med
svetovno prvenstvo se je med Švico in Romunko končala z istim rezultatom in istim potekom, kakor v Belgradu med Švico in Jugoslavijo z 2:2 (0:1) za Romunijo. Romunija je igrala zelo dobro. Gledalcev je bilo 18.000. Tabela ie sedaj taka: — Svicai 2, 0, 2, 0, 4:4, 2. — Jugoslavija: 1, 0, 1, 0, 2:2, 1. _ Romunija: 1, 0, 1, 0, 2:2, 1.
Dunaj 29. okt. c. Vienna : Austria 4:1. — rlo-ridsdorf : Sportklub 1:1. — Wacker : Libertas: igra je bila prekinjena radi nediscipliniranosti igračev Libertas v stanju 3:2. — Donau : Hakoah: igra je bila prekinjena radi dežja. — Admira Rapid nista igrala radi dežja.
Občni zbor sodnikov.
Belgrad, 29. okt. m. Danes je bil dobro obiskan občni zbor nogometnih sodnikov, ki so se ga udeležili delegati vseh podzvez. LNP je zastopal g, Deržaj. Zhor je potekel kljub velikemu razpravljanju v redu. Tajnik društva Dušan Petkovič je v svojem poročilu med drugim napadel belgraj-sko sodnijsko sekcijo, ki se noče ozirati na sklepe zbora Razpravljali so tudi o bivšem sodniškem štrajku, o sodniških premijah pri sojenju nogometnih tekem in podobno.
Mariborski šport
Maribor, 29. okt.
Na igrišču Svobode je bila danes popoldne pi» venstvena tekma med SK Muro iz Murske Sobote in mariborsko Svobodo, ki ie končala s pičlo, toda zasluežno zmajjo domačinov. Tekma je bila v splošnem ogorčena borba za točke. Sodil je gosp. Bergant. V predtekmi je rezerva Železničarja zmagala v prvenstveni tekmi nad rezervo Svobode z rezultatom 15:0 (5:0). Sodil ie g. Nemec.
Danes popoldne je bil v organizaciji lahko-atletske sekcije tukajšnjega SSK Maratona drugi mladinski gozdni tek s startom in ciljem na Livadi. Proga je bila dolga 2 in pol km ip je šla po
zemunsko Snarto in niškiin Gradianskim za vstop v j Trubarjevem drevoredu do vodovodnega rezervo-
(	,,	ivi	"	a i ft A	'	' f/ 1	S _ _L_ - __ «_ . J A I II«««a sil aI/v A«
nacionalna ligo je končala z zinago Sparit 2:0. Sparta si je tako poleg splitskega sportneea kluba Split kvalificirala za lieine tekme v bodočem letu. Za tekino je vladalo veliko zanimanje.
Praga, 2*). okl. m. Letošnji jugoslovanski državni prvak BSK je s svojo dobro igro in neodločenim rezultatom proli češkoslovaškemu prvaku Slaviji 3:3 (2:3) potrdil kvaliteto jugoslovanskega nogometa. Z današnjo tekmo, na kateri je tudi odnesel neodločen rezultat 0:0, je še bolj potrdil svo
io kvaliteto, ki ga stavlja med najboljše klube v Srednji Evropi.
Bern, 29. okt. e. Druga eliminatorna tekma za
arja, ob Kalvariji potem nazaj do Ulice 10. oktobra zopet nazaj na cili. Startalo je sedem atletov juniorjev, in sicer 6 od Maratona in eden od Maribora. štiri prijavljenci od Železničarja niso startali. Rezultati so bili sledeči: 1. Engelbert Zerak (M) 8.48, 2. Franc Resman (M) 8.52, 3. Ivan Lesič (Maribor) 8.58. 4. Edi Kampič (M) 9.23. Po tekmi je v imenu lahkoatletske sekcije Maratona izročil g. Franjo Kramberger prvim štirim tekmovalcem diplomo s primernim nagovorom na mlade tekmovalce, ki so danes prvič startali za barve_ Maratona. Kljub slabemu vremenu so doseženi dobri rezultati.
Maribor Kristusu Kralju!
Ljubljana, 29. okt.
Zanimiva je bila današnja finalna tekma med državnim prvakom Concordijo in prvakom ljubljanske podzveze Ilirijo. Le žal, da udeležba ni bila taka, kakršne si bi želeli; pogrešali smo zlasti našega nežnega spola, saj je vendar ta igra njemu namenjena. Brez dvoma je hazena eden najlepših, najprimernejših in tudi najbolj zdravih športov za dekleta. Treha bo delati zanjo še veliko več propagande, kajti hazena mora v vse večje kraje naše domovine.
Razmočen teren je nekoliko oviral reden potek igre, ki ej bila vseskozi živahna in zelo napeta. Situac je so se s tako brzino men avale, da je bilo treba venomer najpozorne e slediti igri, ker bi v nasprotnem slučaju gotovo zamudili kak zanimv moment. Igra bi bila ša interesantnejfa, ako bi oilo igriiče suho. Zmagale so Zagrebčanke in sicer zasluženo ter rezultat popolnoma odgovarja poteku igre.
S par minutno zamudo sta se predstavili moštvi sodniku g. Kušarju v sledečih postavah:
Concoidia: Cimperman—Lovren*ič Melita— Ševaljova, Žabčič—Bobinski, Tonkovič, Lovrenčič Ankica.
Ilirija: Ivica—Hafner—Oman, Darinka—Janežič Vida, Nika, Papež Nada.
Concordijašice so nam uga>!e. Bile so ve^no na pravem mestu, točno so podajale ter so bile silovito ofenzivne. Visoki naslov državnega prvaka so si popo'noma zasluženo priborile. Vratarica je zvesto in sigurno čuvala svoje svetišče, v splošnem pa ni dobivala preveč nevarnih strelov. Ožja obramba in half-linija je bila za zelene precej trd oreh. Skoraj vsaka akcija nasprotnika se je razbila ob tem zidu. Halflinija je bila v ofenzivnem in delenzivnem pogledu prvovrstna. Spričo tega napadalni trio ni imel težkega stališča. Jc pa ta trojica že sama na sebi izborna, kajti s svojimi točnimi podajanji ter pravilnim plasiranjem je neštetokrat ogrožala vrata domačink. Napad je bil zelo gibčen in hiter, kar je pri tej igri neobhodno potrebno.
Ilirija je dosegla danes časten rezultat. Ako bi bile naše igralke točnejše v podajanju in sigurnej-še v streljanju na gol in ako bi bila branilska in krilska vrsta na mestu, ki bil rezultat lahko obraten. Vratarica je prav dobro rešila svojo nalogo in je tudi več pokazala kakor njena vis-a-vis kolegica, četudi ji je ušlo usnje štirikrat v mrežo. Najslabši del naše sedmorice so tvorile b ani ke in krilke. Odpovedale so zlasti v defenzivnem pogle-gu, kajti one niso mogle parirati hitrosti nasprotnega napada,
Napad pa je bil nasiprotno prav dober in izredno prodoren, toda vsled netočnega poda anja, slabega plasiranja in nesi/tu-nega streljanja ni mogel spraviti žoge večkrat v mrežo, ter se ie moral zadovoljiti samo e častnim golom. Zelo agi!ni in uspešni sta bili zlasti Vida in Nika.
Igro je otvorila Coneordia z začetnim udarcem. Belo-zelene so se pokazale malce nesigurne, a so se hitro zn«?le, kajti že v prvi minuti potre-sejo mrežo nasprotnic in dosežejo po Janež:čevi časten gol za svoje barve. Potem se situacije hitro menjavajo v lahni premoči ZagTebčank, katerim se v 5. minuli posreči izenačiti po Bobirski-jevi. Nato sledi serija kornerjev proli Concordiji in sicer v 6., 7., 8. in 9. minuti. Vil. minuti pa pošlje Tonko-vičeva žogo v mrežo domačih ter postavi stanje 2:1 za Concordijo. V 15. minuti sledi korner proti Iliriji, v 18. in 22, minuti pa proti Concordiji, ki pa ostanejo neizrabljeni. V zadnji minuti potrese Ton-kovifa še »nkret mrejo zelenih m prvi no|fns U-n-ča s 3:1 za Zagrebčanke.
Praznik Kristusa Kralja se je v Mariboru slavil obenem s spominom 1900-letnice Odreešnja človeškega rodu z velikimi slovesnostmi. Pripravljali so se nanje mariborski verniki s tridnevnicami in pobožnostmi, ki so se vršile v vseh župnih in podružničnih cerkvah. Pričele so se pobožnosti v četrtek, zaključile pa danes dopoldne s slovesnimi sv. mašami. V stolnici je bila v četrtek, petek in soboto zvečer dvojna pobožnost. Ob 17 je pridi-goval g ravnatelj dr. Volčič, nato so sledile litanije s sv. blagoslovom, ob 19 pa je bila zopet pridiga g. misijonarja dr. Jak. Žagarja in sledeče litanije z blagoslovom. Oba slovita govornika sta privabila večer za večerom izredno število vernih poslušalcev. V frančiškanski cerkvi so se vršile iste pobožnosti ter so pridigovali domači gg. patri. Isto tako tudi v župni cerkvi Sv. Magdalene; tu so imeli verske govore ob večerih domači gg.-dušni pastirji. V cerkvi Sv, Jožefa v Studencih je imel vsak večer pridigo tajnik Katoliške akcije g. Fr. Kolenc. V vseh cerkvah se je tudi zjutraj in zvečer spovedo-valo in neobičajno veliko število vernikov je opravilo svoje verske dolžnosti. Zlasti v soboto zvečer je bil na spovednice naravnost naval. V nedeljo se je v vseh cerkvah vršilo skupno sv. obhajilo, dopoldne pa slovesno sv. opravilo
Dijaki
pa so imeli v soboto zvečer v Alojzijevi cerkvi svojo pobožnost s pridigo in litanijami z hlagoslo-vom. Danes ob pol sedmih zjutraj je bila sveta maša, ki jo je imel bogoslovni profesor dr. Jakob A 1 e k s i č in med katero je ubrano in prelepo prepeval pevski zbor bogoslovcev. Med sveto mašo je srednješolsko dijaštvo mariborskih srednjih šol. dijaki in diiakinje, v zelo lepem številu skupno z nekaterimi kat. akad. starešinami pristopilo k mizi Gospodovi. Dijaštvo mariborskih zavodov je tudi ob današnjem prazniku dokazalo svojo katoliško zavednost in gorečnost.
Nedeljske slavnosti je že v zgodnjih jutranjih urah oznanjalo veličastno zvonenje. Cerkve so bile pri vseh sv. mašah prenapolnjene. Glavna dopoldanska slovesnost je bila v stolnici, kjer so prisostvovali pridigi prevzvišenega nadpastirja dr. Ivana Jožefa Tornažiča in slovesni škofovski maši predstavniki oblasti, med njimi magistratni ravnatelj Rodošek, zastopniki mestne oolicije in okrajnih glavarstev, predstavnik vojaškega poveljstva raaior Pavlič, predstavniki katoliških društev in organizacij, vodstvo lavantinske Katoliške akcija ter številne odlične osebnosti iz mariborskega javnega živKenia. Cerkev je bila nabito po'na vernikov. ko te ob ool 10 slonil na nrifi-ro prevzvišeni vlad<ka lavantinski dr. Iran Jožef Tomažič.
Njegova pridiga je bila prežeta prave apostolske gorečnosti in pastirske vnetnsti. V globoko zasnovanih in govorniško dovršenih besedah je govoril o kraljestvu Kristusovem, duhovnem in zem-
skem. V gorečih besedah je kazal pot, ki jo ba
moralo hoditi javno in zasebno naše življenje, da bo zakraljeval Kristus kot Kralj ne samo v svojem duhovnem, temveč tudi v pozemskem kraljestvu. Vse naše delo, vsako javno in zasebno udejstvo-vanje mora biti prežeto duha Kristusovega.^ Naloga nas katoličanov je, da s svojim življenjem in ravnanjem prikličemo kraljestvo božje na zemljo. Upostaviti ga moramo najprej v naših dušah, potem v družinah in potem s pogumom se zavzemati, da se uveljavi tudi v javnem življenju. Apostolska vnetost, pogumno izpričevanje verskih načel v zasebnem in javnem življenju, prepojitev vsega delovanja s krščanskim duhom in vzgledno versko življenje vsakega posameznika mora pripravljati pot kraljestvu Kristusovem; potem človeštvo n»i bo poznalo več sedanjih stisk in tegob, duhovno in gospodarsko življenje se bo obnovilo. Besede prevzvišenega nadpastirja, posebno še njegov zaključni povdarek, s katerim jc pozival vernike k gorečemu izpolnjevanju verskih dolžnosti in k apostolski delavnosti v Katoliški akciji, je napravil na posl"šalce najgloblji vtis.
Po pridigi je sledila slovesna pontifikalna sv. maša, ki jo je opravil prevzvišeni vladika ob asistenci stolnega dekana in kanonika dr. Maksa Vraberja ter članov stolnega kapitlja, kanonikov Fr. Časla, bogosl. ravnatelja dr. Cukale, stolnega župnika msgr. Umeka in ravnatelja dijaškega semenišča dr. Mirta. Med sv. opravilom je prepeval pomnoženi stolni pevski zbor ob spremljavi orkestra pod vodstvom stolnega kapelnika J. E. Ga-špariča.
VELIČASTNA PROCESIJA
Manifcstantna poklonitev Kristusu Kralja je bila popoldanska veličastna procesija, v kateri se je razporedila vztlol ulic tlo 10.000 vernikov, med njimi polovica moških, polovica ženskih. Tako inipozantne procesije Maribor že dolgo ni videl.
Krasno je bila v procesiji zastopana med drugimi srednješolska mladina. Poti baltlahi-noni je nosil Najsvetejše vladika dr. Ivan Tomažič. Za baldahinom so korakali zastopniki obeh okrajnih glavarjev, major Pavlič kot zastopnik vojaške oblasti in magistratni ravnatelj Rodošek kot zastopnik niariliorske občine. V nepreglednih vrstah so nato sledili farani predmestnih žunnij. Svirala je godba »Danicec. Okna mariborskih ulic so bila razsvetljena. Ob stolni cerkvi je bil nasproti škofijske palače postavljen oltar z ogromnim črnim križem v ozadju. Po uvodnih molitvah je sledila zalival« niča Tc Deum ob mogočnem zvonenju zvonov. Veličastna slovesnost se je zaključila z blagoslovom in prelepo pesmi jo »Povsod Boga«. Tako je Maribor nn najdostojnejši način proslavil Kristusa Kralja.
Deževna fubtjans' a nedeVa
Ljpbljana, 29. oktobra.
le par dni zopet vztrajno dežuje. Ljudem že
Ereseda ta večni dež, to strašno blato, ki ga v jubljani najdete dovolj kljub temu, da je toliko in toliko kilometrov cest že pošteno asfaltiranih in tlakovanih. Zlasti v predmestjih ljudje popravici godrnjajo nad zanikernimi cestami, ki so ponekod vse kotanjaste.
Danes je deževalo domala vse dopoldne. Rahlo sicer, toda pridno in neprestano. Popoldne pa je nenadoma začel briti mrzel veler, ki je hipoma presukal vremenski položaj. Deževati je jenjalo, podalo je mraz, ljudje so se vsi pojavili na cestah v suknjah in plaščih.
Ljubljančani so danes mnogo hodili k Sv. Križu in k Sv. Krištofu. Vsi sveti so pred durmi in treba je urediti in ozaljšati grobove. Kakor v procesiji hodijo ljudje tja ven na polje, na božjo njivo, kjer počivajo njih dragi. Noben dež, noben veter ne zadrži doma listih, ki imajo ka'erega svojih na pokopališču. Kdor količkaj more, hiti zdaj v zadnjih dneh tja med grobove, da potrga plevel, po-suje gredice in nasadi belih rož svojcem na grob.
Ljubljanski tramvaj je danes brez posebnih slovesnosti začel voziti mimo kolodvora dalje čez Resljevo in Slomškovo ulico, mimo Ranringerja po Ahaclievi ereli Vse do Šarabona na Zaloški cesti. Ljudem, ki hite na pokopališče, ie tramvajska
uprava s tem gotovo ustregla. Zdaj se lahko pri« peljete s tramvajem skoraj do železniškega podvoza na Šmartinski cesti. Ljudem se kar imenitno zdi, ko opazujejo ta napredek bele Ljubljane; želja vseh pa je seveda, da bi tramvaj čimprej vozil prav do pokopališča.
Sicer pa je bila Ljubljana danes kar mirna. Nič posebnega se ni zgodilo. V bolnišnici so sicer sprejeli veliko bolnikov, pa le manj nevarne slučaje. Z rešilnim avtomobilom so okrog poldneva pripeljali v bolnišnico nekega delavca Toman Martina, ki je bil nekje na Tyrševi cesti z nožem nevarno oklan.
V	stolnici ee je popoldne vršil jubilejni koncert Pevske zveze, ki se ga je udeležilo mnogo ljudi. Koncert, ki je nekako zaključil letošnje jubilejne prireditve v spomin 1900 letnice Odrešenja, je popolnoma uspel. Po koncertu je bila v stolnici dijaška proslava 1900 letnice Odrešenja, ki jo j« s svojo navzočnostjo počastil tudi g. knezoškof dr. Gregorij Rožman. Tudi ta proslava, kl ji j« prevzvišeni s svojo pridigo dal glavno jedro in vse-oino, je lepo uspela ter v vseh navzočnih zapustila ganljiv vtis,
V	znamenju predvsehsvetnih dni je bilo tudi narodno gledališče, ki je za to priliko pripravilo znano igro »Mlinar in njegova hči«. V drami so ,o igrali danes popoldne, obisk je bil zadovoljiv, če pomislimo, kolikokrat so ljudje to dramo že videli na naiTazličnejših odrih. Letos jo razun narodnega gledališča igra v Ljubljani tudi Rokodelski dom, kjer se je Ih igra v Ljubljani 6pioh menda
pred leti prvič igrala.
Koroško: Naša rana
Pretresljiv protest koroških Slovencev
Trinajsto leto po glasovanju! Pravijo. da uživamo neomejeno svobodo in da so nam dane vse možnosti neoviranega kulturnega razvoja. Z nepritajenim zadovoljstvom zre večinski nemški narod na manjšino in nc ozirajoč se na njene pritožbe govori svetu o svojem velikodušju nasproti drugorodcem v državi ter hkrati z naj-ostrejšimi besedami biča ozkosrčnost sosednjih držav do nemških manjšin. Prihajajo potniki iz materinske države in sc čudijo, ker ne slišijo glasnih pritožb svojih rojakov. Morda občudujejo red, ki vlada v deželi, nemški napisi na poslopjih in kažipotih se jim zdijo naravni. Prihajajo tudi nemški gostje iz vse države in se dajo voditi po nemških vodnikih, pa vidijo, kako gre na slovenskem Koroškem življenje svojo pot in kako se otroci igrajo na cestah ter plašno in nezaupno motrijo tujce.
Komur pa se odgrne zastor, s katerim je pokrita slovenska Koroška od Brda do Pli-i>erka, kdor pogleda še v družine, ta spozna, da se na tem koščku zemlje odigrava najža-lostnejša žaloigra; žaloigra, kateri bi našel primernih izrazov in prave sodbe le oni. ki jc sledil vezem narodne govorice z moralnim in kulturnim življenjem naroda do njihovih najglobljih kotičkov v človeški duši.
Pravijo, da nam je dobro v trinajstem letu po glasovanju. Pravijo, da jc dobro naši slovenski deci, ki danes samo še besediči v neki jezikovni mešanici in ki topo gleda v veroučitelja, ko ji v mehkih, domačih besedah govori o Očetu in njegovi dobroti, o nebesih in angelih, o neumrjoči duši in življenju-daritvi. Pravijo, da je dobro naši deci. ko seda za šolske klopi in strmi v dolge in ostre črke, v nerazumljive besede, v številke tujih imen. Govorijo, da je dobro naši deci, ko blebeče za učiteljem trde in prazne nemške stavke in ko udarja ob njeno dušo tuja melodija nemške pesmi. Z odprtimi in otroško-nedolžnimi očmi se ozira na tujca, ki jo ogovarja v znanih, blagodonečih glasovih, slutnja nečesa neizrečeno lepega ji sega v srce, če čuje bc.sodo o bratih tam onkraj visokih gora. Saj se ji mora iz učiteljevih besed zazdevati. da ji rastejo gore na jugu v neizmerno višino in da biva tam preko tuj in neprijazen rod. Zvedavo posluša besedo domačih, ko pripovedujejo o nekdanji dobi, o borbi naroda in njegovem glasovanju. Nehote primerja to pripovedovanje z usiljivo in neiskreno učiteljevo besedo, ki ji zastira pogled na jug, do bratov in sester i.sle materne govorice in jo sili na sever mod narod s tujo dušo in tujim jezikom.
Tako dorašča naša mladina v čudni razdvojenosti. Od matere in očeta in duhovnika ji ostajajo sledovi vere v Očeta in domači narod, z otroškimi in mladinskimi leti vred pa jih pokoplje kot svoj najdražj spomin na dno
svoje duše. Njen razum vedno bolj polni tuja veda in znanie, mrzlo in računarsko, komaj dobro za najskrajnejši materializem. V njem mu raste sodba in prokletstvo vsega delovanja in nehanja.
Naša narodna rana! Ali ni ob njej ničevo vse besedičenje o sporazumu in bratstvu v deželi! Ali ni ob njej razumljivo omajanje vere v najvišje ideale v nebesih in na zemlji! Sem naj bi unrli oči zastopniki narodov in zatiranih manjšn! Tu naj vidi država na jnogubnejše vol i ve liberalnega nacionalizma! Tod nai izsili življensko nrnvioo svoje manjšine jugoslovanska država! Nn to najbolj skelečo rano narodnega telesa naj pokladn hladila — mati! Tem naivečjim sirotam sodobia naj bo velika z.a-!eitnica Cerkev po besedah svojega Učenikn: Gorie onim, ki pohujšajo samo enega mojih m«l»M
Nainovo-čn ntvočiln govorijo, da bo naši deri no naših šol"h še slabše in dn se menda s ni->hodni'm šolskim letom namerava ukin'<i zadnie sledove n»»teme govorice v v«oh šolali pn£r<rn o/emlia. Stanji v Podiunl ž.eliio v sedemletnem pouku vsaj t-i tedenske slovenske ti-e, z Žile na>" nISeio. da v prih"dni'h mese-c!l| v <-»mf-Sniih šoli'h ne bo fnti več nobene slovenje besede. v P"žii tožijo o nonolnen, neuspehu šolskega pouka in sc vdajajo apotiji in oK'inu.
Tvoin šola, il'7»vn. in r«r«il». M 'O vzdr2u ie! 7, lomno »Sei gesegnet «>hne tunder ne boš nstvnrinla «W«»vlianov 't rlrjnv'ton«Vn 7>ive«ti. £«• m«"' 7 liro-d™"«' o •»'lnnfsche Arbeit. ern*t lind eb-l'»-h. ''eut«"h" t >e|ie. /sH nnd „..-•->.„_ r«rv»* |e s tem, da daš narodu tudi v šoli, kar je njegovega.
K'ic koroških Slovencev nai čnie naš n»red. država! Trda čuie:o nn' ra (udi na nnnaju in predvsem n« Dnnaiu. Bodi enkrat od'očno povedano: Do danes S» nismo zahtevali represslii! Toda č<- se bodo dogodki na Koroškem razvijali v do«"-dsnii smeri, če se v VrMVpm ne pok*ž° ni*i m«dlo znsmenie, Vi bi bilo Slovencem ood Avstrro v oznanilo boljših dni. rotein napoči kmalu dan, ko bomo prisil;eni porabiti zs>dn;e sredsfvo v obrambo svojih roiskov. To n»m ludi ve'eva dolžnost, ko so vse proJnie, zahteve in prolesd osta'i zsmsn in če še kai damo nase. Pravzanrav ne bedo 'o renresa-liie. Nemce v ln«»osl«viii bo treba spraviti samo v. isti položaj, v kakršnem živi;o Slovenci ni Koroškem. in potem se bomo prhali no znarem eeslu: Do. u( desl Na Dunshi l-odo trdsj potovo spr"vi-deli Ha	nrj nss lahko vrč z<Mibe kakor Slo-
venci na Koroškem'
Življenje in smrt
med f?oeišfco cfohotšcino
Dne 26. septembra je umrl na Banjščieah tamkajšnji dolgoletni in zelo priljubljeni kurat g. Jožef Ušs' v 66. letu starosti. — Dne •>. oktobra je v Vipolžah v Brdih zaspal v Gospodu 76 letni vikar g. Jakob Pirih. Osem dni pred smrtjo je še s t«žavo opravil zlato sv. mašo. Pokopal ga je goriški kanonik mons. Berlot, ki mu je tudi pridigo-val za zlato sv. mašo. Udeležilo se je pogreba 25 duhovnikov in mnogo ljudstva iz vseb Brd.
Umrli so v zadnjem času tudi štirje furlanski duhovniki; med temi goriški stolni dekan, bisero-mašnik mons. I.eonard Sion, bivši generalni vikar pokojnega nadškofa Sedeja. Mons. Sion je nadškofa zelo ljubil in mu bil iz srca vdan. V goriškem stolnem kapitlju je idaj samo 5 kanonikov; manjkajo prošt, dekan in en kanonik. Zato čakajo težko novega nadškofa, da dopolni prazna mesta.
Duhovnik — čez tri leta na Sardiniji v pregnanstva. V gorski duhovniji Ponikve nad Sv. Lucijo pa leži že delj časa hudo bolan ondotni g. <»lilij Medveš, ki je med svetovno vojno zelo veliko pretrpel. Bil je od Italijanov interniran najprej na otokn Ventotene in potem čez tri leta na Sardi-
Ne nosi brade v Italijo!
Reka, oktobra.
£ Goriškega poročajo o zanimivem dogodku:
V	Dornbergu živi star mož, ki mu ni do mode m lepote, pa nosi dolge lase in brado. Saljivci so mu vzdeli, da je naredil obljubo, da se ne bo strigel in bril, dokler bodo Italijani na Slovenskem. Ta reč je prišla tudi županstvu na ušesa. Župan (podestš) je moža poklical k sebi v pisarno fn ga z očetovsko resnobo vprašal, zakaj se ne brije. Mož je začuden nad nenavadnim občinskim poslovanjem skomignil z rameni, a v tem trenutku je že tajnik zgrabil častitljivo brado in jo a škarjami prestrigel na dvoje. Da ne bi bil kak slab omen...
Pod sumom protidržavnega rovarenja so okrog 8. oktobra pozaprli več fantov okoli Tolmina.
Nekoliko prefin gospod je bil...
Tretjo obletnico ustanovitve Mladinskih fašjev go v Ajdovščini dne 8. oktobra končali 7, mačkom. Ko so v sprevodu nesli svoj »Labaro« (prapor) po trgu, se neki fin gospod ni odkril. Prihajal je z lova, v desnici je držal puško, v levici pa psa na vrvici. Registralni uradnik Trentadue je skočil in gospodu prismolil klofuto. Gospod je nenadoma nastavil fašistu puško na prsa. Priskočili so drugi in ju ločili. Gospod je moral biti vsekakor visoko-stoječa oseba, kajti njega niso aretirali, marveč napadalce, med njimi g. Trentadue, baje tudi dva orožnika... Ta gospod je bil letalski častnik in osebni pilot vojvode D'Aosta. Kaj, ko bi bil Slovenec? Koliko let bi mu prisodili?
V	Trstu vse navzdol
Vedno navzdol gre e tržaškim prometom. Promet septembra meseca je bil lani 254.417 ton, letos pa 235.070 ton. V celi dobi 9 mesecev je bilo lani prometa 2,590.542 ton, letos pa 2,198.661 ton. Upa-dek znaša torej 15%. Primerno tem odstotkom raste tudi beda prebivalstva. Gblastvo je v zadnjih mesecih začelo z velikopoteznim izganjanjem brezposelnih privsndrancev, ki se iz starih provinc Italije še vedno zatekaio v Trst kot neko malo Ameriko, kar pa že davno ni več. Po računih
Pri vodovodnih delih v litri zaposlujejo pe veliki večini delavstvo iz daljnih laških dežel, domačinov pa le malo. Vpeljali so pa še to razliko, da domačinom odkazujejo skrajno slabo plačano akordno delo, a Lahi »o plačani od ure. Pri najbolj napornem in čez uro trajajočem delu vendar domačin zasluži povprečno 5 do 10 lir manj na dan kot laiki dnevničar. Pritoževati se bi utegnilo biti »protidržavno«. Vrhu tega je domačinom strogo prepovedano govoriti med sabo hrvaški. Ce koga zalotijo, da te poslužuje materinega jezika, ga kar odslove z dela.
Drobiž izpred goriškega sodišča
Pred goriškim sodiščem so se morali zago-varjati radi tihotapstva na skrivnem 46 letni Filip Kovač 7. Ledin pri Idrili in 24 letna Marija Lapa j ne. Prvi je obdolžen, da jc 13 letnega sina Franca, 8 letnega sina Filipa nagovarjal, naj u tihotapita 20 kg moke iz Jugoslavije, in Lnpajne ic ondolžena, da jivutihotapih iz Jugoslavije 10 kg moke. Kopač je bil obsojen ( na 45 lir globe in I.ajinjne nn 225 lir globe. — Jugoslovanski državljan Ivan Janežič, star 29 I let, je bil obsojen nn "74 lir denarne kazni, ker je vtihotapil v Italijo kavo in saharin. Po razglasitvi razsodbe je bil izpuščen iz zapora.
Karel Moser iz Orehovlja je bil obsojen na tri mesece ječe in na denarno kazen "^462 lir. ker je skrivaj kuhal žganje. — 22 letni Ivan Čehovin iz Štanjela je bil obsojen na "<49T lire denarne kazni, ker so našli pri njem 70 litrov žganja, ki ga ni naznanil oblostvoni.
Najnovejši modeli dvokoles, otroških in igračnih vozičkov, prevoznih tricik-Ijev motorjev in šivalnih strojev Velika izbera - Najnižje cene — Onlki franko
Tribuna' F.B.L, tovarna dvokoles in otroškib vozičkov Liubliani KarUvak* renta 4t. 4. 191
Gd MučimjL ugoetju.
Brez ozira kakšnega Izvora je bolečina. Vam Aspirin tablete hipoma vrnejo ugodje. Vzemite jih brez skrbi! Pri nakupu pa» zite na Bayerjev kril. Ima ga vsak omof In vsaka tableta.
ASPIRIN
V L | (.la k i Z-.f,k
O«!« f "In". S b. 1C7 o4 I. HI l«r"
Mussolinijeva poslanica črnim
Obletnica pohoda v Rim	Smjcam
niji, kjer se je revež nalezel hude malarije. Z njim je bil interniran tudi g. Ivan Franke, bivši župnik na Vogerskein pri Gorici, sedaj v Zapogah pri Vodicah. (J. Franke je bil I. l»8t kot jugoslovanski državljan izgnan iz Italije.
G. Iv. Kovačič, župnik v Podmelcu, je stopil v stalni pokoj in se preselil na Vrhovlje v župniji Šmartno v Brdih. Na njegovo mesto je prišel g. Peter Šorli, do sedaj župnik na Bukovem.
Nn Vogrskem pa je po dveh letih prišel na želio škofijskega ujiravitelja Sirottija za župnika g. Iv. štolfa iz Breginja. V Breginj je šel pa kot župnik g. Mirko Zorn iz Gorenjega polja.
Premestitev v tržaš'i škofiji
Na zahtevo političnih oblasti je tržaški škof premestil g. Viktorja Berceta, kaplana v Postojni, v Vodice v dekaniji Ilrušica. Mladega duhovnika, ki je bil med ljudstvom zelo priljubljen, so založili, tla se preveč briga z.a mladino; oblastva so se postavila na stališče, dn ima edino fašistično učiteljstvo pravico do vzgoje otrok. — V Postojno je prišel iz Vodic g. Ptacid Sanc.in.
Rim, 29. oktobra. Prinašamo besedilo poslanice, ki jo je Mussoiini naslovil na črne srajce in ki se je prebrala 28. t. m. v vseh mestih Italije ob priliki XII. obletnice pohoda v Rim:
Črne srajce vse Italije! Fnajsto leto režima se zaključuje z impozantnim aktivom del in dogodkov: vi ste jim sledili dan za dnem. Eden izmed njih, polet po zraku ob priliki 10 letnice fašizma, pomeni revolucijo na nebu in na Oceanu, ki smo ga dvakrat preleteli. To je bil dokaz čudovitega poguma, ki navdihuje novo pokolenje faiizma.
Nauki in ideje, proti katerim se je dvignil fašizem od marca 1919 naprej, se umikajo in so kapitulirale prtd nami. V Italiji je celo spomin nanje irbrisan. Italijansko ljudstvo se je zbralo in se zbira nadalje okoli idej in dejstev liktorskega svežnja. S požrtvovalnostjo in disciplino prenaša slabe čase. Mladina ne kloni duha in je bojevita,
močna po našem zaupaniu in pripravljena na vsak klic, da sprejme nase tudi največje žrtve.
Črne srajce vse Italije! Gremo v dvanajsto leto revolucije z nezmanjšanim ognjem, navdušenjem in voljo, ki je bolj odločna nego kdajkoli poprej. Revolucija bo na pragu dvanajstega leta napravila zopet korak naprei s tem, da bo ustvarila nove institucije, da se uredijo gospodarske sile in da se spravijo v sklad s potrebami naroda. Mi napredujemo korak za korakom, brez etranpotov in obotavljanja, sledeč rimskemu zgledu in mi nujamo svetu primer, kateremu ni podobnega v zgodovini, primer gradeče revolucije, ki se nadaljuje, razvija in krepi, in predstavljamo vsakdanje novo ustvarjanje duha in volje naroda.
Črne srajce Italije! Ob zarji dvanajstega leta revolucije je naša naloga še bolj resna, zakaj fašistična revolucija ni samo dika in ponos Italije, ampak tudi geslo in nada vsega sveta. A noi!
• iin
Praznik češkoslovaške republike
— Pri trdovratnem zaprtju, napetosti v telesu, preobilici želodčne kisline, glavobolu, razdraženosti, tesnobnosti, splošnem slabopočutju in utrujenosti pospeši naravna »Franz-Josef«-grenčica brez napora in bolečin lahno izpraznjenje črev vseh neore-bavljenih ostankov in v mnogih slučajih obvaruje pred vnetjem slepiča. — Naj-odličnejšt zdravniki stoletja so vporabljali »Franz-Josef«-vodo z najboljšim uspehom pri moških, ženskah in tudi otrocih.
1. avgusta je bilo v Trstu 247.2997 stanovalcev z vojaštvom vred. Z omenjenimi izgoni bo številka še znatno padla. Za zimsko pomoč 6e delajo letos
večje priprave ko v preteklih letih.
*
Tržaški tramvaj izkazuje letos 10% manj dohodkov kakor lani.
Tržaška trgovina je bila v letošnjem juliju za 15% slabša od lanskega julija.
V nemilost ie prišel
V	Rimu je bil aretiran Curdio Suckert-Mala-parte, bivši ravnatelj turinskega lista »Stampa«. Ma-laparte je vodil list, ko je še bil v fašističnih rokah. Nedavno se je vrnil s potovanja po inozemstvu, odkoder je pošilial svoje napol literarne prispevke milanskemu »Corierre della Sera«. Obdolžen je, da je v inozemstvu agitiral proti lašizmu.
Kriv je vselej Slovenec
(Za smeh in kratek čas)
V	Ajdovščini je pred par tedni* gorela Rizzat-tova žaga. Kot osumljena so zajsrli dva čuvaja, ki sta imela službo tisto noč. Za smeh in kratek čas pa so zaprli tudi ajdovskega cerkvenika, češ da ni pravočasno zvonil plat zvona. Kdor pozna de-želski običaj, se mora smejati. Seveda Italijani niso te krivice storili iz nevednosti, ampak iščejo navideznega vroka, da bi cerkveniku vzel občinsko plačo, ga pripravili ob kruh in morda celo nastavili za cerkvenika kakega tmjca, ki bo »pravočasno bil plat zvona«.
Tujcu so heloti
Enake pravice, enake dolžnosti, s to frazo so
l Italijani vpeljali svojo politiko v Julijski krajini.
Ljubljana, 29. oktobra.
Ze vsa lela po vojni smo vajeni, da z brati Cehi skupno proslavljamo praznik osvoboditve češkega naroda. Njihov praznik je naš praznik. Izmed vseh slovanskih narodov so nam Cehi najbližji, ker smo ž njimi pač imeli največ stikov, ko smo še živeli skupaj v isti nam neprijazni in tuji državi. Zato je tudi letošnji praznik naših bratov Cehov združil vsa bratska srca v eni sami želji: da bi i mi i bratje Cehi tudi v bodoče delovali zmerom skupaj, složno, prijateljsko, v blagor obeh držav.
Proslava 15 letnice češkoslovaške republike se je vršila v Ljubljani v pelek zvečer v veliki dvorani Uniona. Proslavo ie priredila jugoslovanska-češkoslorvaška liga, ki talco v odlični meri skrbi za še prisrčne j šo poglobitev stikov med obema narodoma. Proslavo, združeno z lepo uspelim koncertom, so obiskali najodličnejši predstavniki naših državnih oblasti, domala ves konzularni zbor, češka kolonija ter drugo občinstvo. Dvorana jc bila popolnoma zasedena. Koncertni oder je bil v zelenju, sredi katerega je stal kip T. Masarvka, predsednika češkoslovaške republike. Med zelenjem se je vilo več jueoslovaskih in češkoslovaških zastav, Masarykov kip pa je bil obdan z zlatim vencem.
Koncertni program, zelo jiester in posrečen, je izvedel pomnoženi operni orkester, ki ga ie spretno vodil g. ravnatelj Mirko Polič. Sodelovala je tudi
operna pevka Thierry-Kavčnikova ter novi slovenski tenor Ivan Franci. Slavnostni govor na proslavi je imel predsednik jugoslovansko-češkoslovaške lige g. dr. F.gon Starč. V svojem govoru je orisal pomen češkoslovaškega narodnega in državnega praznika, ob katerem se zlasti spominjamo vseh dobrin, ki jih je prineslo osvobojenje ne samo bratom Čehom, marveč tudi nam Jugoslovanom. Ob koncu eovora je govornik vzkliknil predsedniku T. Masaryku in kralju Aleksandru. Orkesler je nalo odigral obe državni himni, |x>tein pa je gospa Thierrv-Kavčnikova od|iela prizor iz Smetanove »Libuše«, kjer Libuša prorokuie češkemu narodu po slavni preteklosti tudi slavno bodočnost.
Proslava sama je znova v odlični meri dokazala, da nam bratska vzajemnost ni samo lepo zveneča beseda, marveč živo dejstvo, ki smo ga vsak čas pripravljeni podkrej>iti z dejanji.
Drugi dan, v soboto, na sam praznik obletnice češkoslovaške republike, je priredil ljubljanski češkoslovaški konzul g. ing. Sevčik v prostorih konzulata reccpcijo za povabljene goste. Ob tej priliki so se na konzulatu znova zbrali najodličnejši predstavniki naših oblasti in kor|x>racij, ki so po vrsli čestitali g. konzulu k lepemu prazniku in 15 letnemu jubileju bratske republike., Med drugimi smo na recejiciji opazili g. knezoškola dr. Gregoriia Rozmana. divizijonarja generala Cukavca, bana dr Marušiča in druge odlične osebnosti.
Mariborske nedeljske vesti
Maribor, 29. oktobra. 15. obletnico osvobojenja bratskega češko-' slovaškega naroda smo tudi v Mariboru proslavili na svečan in prazničen način. Včeraj zvečer je 1 bila v gledališču slavnostna predstava znane K. Čapekove kolektivne drame R. U. R. v režiji J. Koviča. Pred predstavo, ki se je je udeležilo številno občinstvo, ki je gledališče čisto zasedlo, je orkester izvajal češkoslovaško narodno himno, ki so jo navzoči sprejeli z živahnim aplavzom. Danes ob desetih dopoldne pa je bila oficijelna proslava v Narodnem domu z bogatim sporedom. Poleg šolske mladine in polnoštevilne udeležbe tuka;šnje j češkoslovaške kolonije so bili navzoči vsi vidnej-| ši predstavniki mariborskega javnega življenja. V središču celotnega sporeda, ki je obsegal med drugim izvajanje norodnih himen po tukajšnji vojaški godbi ter nastop solista Faganelija in odlično izvežbanega okteta mariborskih srednjih šol, je bila globoko zajeta in živahno podana slavnostna beseda predsednika tukajšnje JČ lige vpok. min. dr. Vekoslava Kukovca, ki so jo navzoči sprejeli s toplim in zanosnim odobravanjem.
RADI PINČA V ŠPITAL.
Čisto svojevrsten je bil povod pretepa, ki je spravil Frančeka iz Slovenjgradca v bolnišnico. Franček je prišel v neko mariborsko gostilno v spremstvu svojega pinča. Naročil je sebi nekaj za želodec, ni pa pozabil na svojega štirinožnega spremljevalca, kateremu je naročil steklenico mleka. Navzoči gostje so bili radovedni, kako bo pes lokal mleko iz steklenice, naravnost presenečeni pa so bili ob načinu, kako je rešil situacijo lastnik psa. Izvlekel je iz žepa gumijast cucelj, ki ga rabi deca, ga nataknil na ste-ltlenlco in pini je lepo cucljal ndeko. To je nekatere malo vinjene goste vzpodbudilo k pikrim opazkam, ki so po-
vzročile pretep. Lastnik psa, ki se je postavil za svojega varovanca, je dobil s steklenim pepelnikom po glavi s tako silo, da se je posoda na nosni kosti razbila. Počila je zraven seveda še nosna kost in ostale so velike ureze v licu. Ranjenega Francija so morali prepeljati v bolnišnico
VELIKE TATVINE V VAGONIH
so se izvršile na postajališču na Teznu, kjer se ranžirajo osebni vlaki. Ir. vozov prvega in drugega razreda so bile pokradene zavese, ki je vsaka vredna 140 Din. Naiprej so neznani tatovi odnesli 54 zaves, naslednjega dne pa so zopet ponovili obisk ter odnesli 27 zaves. Skupna škoda znaša preko 10000 Din. Tatvino so opazili na kolodvoru pri ranžiranju vagonov. Takoj so bili obveščeni tezenski orožniki, ki eo pričeli z energično preiskavo. Izvršenih je bilo nekaj hišnih preiskav tudi v Mariboru. Tatovom so že na sledu, v interesu preiskave se pa podrobnosti še ne objavijo.
ŠTIRI URE RAZPET NA DESKI.
Jožef P., ki so ga v noči od sobote aretirali skupno z. njegovim tovarišem Rupertom K. radi razgrajanja v neki gostilni (razbila sta iipe na petih oknih) bo prihodnjič gotovo ponižnejši, kadar ga spravijo v policijske zapore. Pri Grafu je namreč dobesedno podivjal, da ga je petero stražnikov z največjo muko ukrotilo. Pri tem »o dobili kroli-telji od besnečega marsikatero krepko 1 pastjo in nogo, predno so ga obvladali. Ker ni dal miru, so ga morali privezati na desko, ki jo imajo pripravljeno za take razgrajače. P. gprva tudi na deski ni dal miru ter je kričal in zmerjal na vse pretsjfe. Polagoma pa je začela deska le kazati svojo moč. Štiri ure razpetja na deski so trdovratneža ukrotile in tako omehčale, da je začsl milo prosili, naj ga odvežejo. Potem je bil fisto miren m krotek
Na pota planincev, smučarjev
in plavačev
O rekordih, prireditvah in telesni vzgoji
Znameniti publicist Egon Erwin Kisch je karikiral našo soprtno bodočnost takole: v areni bodo stali samo še zamorci in drugi pisani kolo-nijulci, njih beli gospodarji pa bodo sedeli na tribunah in bodo gledali, debatirali in ploskali. To naj bi bil uspeh športnega pokreta 20. stol.! Pri mnogih narodih so že pred leti pričeli borbo proti izkoriščanju športa v pridobitne namene in na telo tej borbi so se postavili baš oni možje, ki imajo za evropski šport največje zasluge. Da omenimo samo dva: ustanovitelja modernih olimpijskih iger Pierre de Coubertina in voditelja nemškega športa dr. Carla Dienia.
Primer ameriškega podjetnika Tek Richarda, ki je tekom treh let zaslužil na račun športnih prireditev okrog 4C0 milijonov dinarjev, ni osamljen; s športnim izkoriščanjem so okužene vse dežele in na mesto telesne vzgoje, ki je edini pravi smoter športa, imamo športne prireditve, ki so pogosto bližje cirkusu kakor plemeniti tekmi. Ideja športa je potisnjena v ozadje, zakaj interesi športne javnosti se sučejo samo krog rekordov in senzacij.
Tako je zunaj v svetu, pa tudi pri nas Slovencih ne moremo govoriti o zdravi sjK>rtni orientaciji. Zdi se, da naše športne organizacije nimajo programa in če ga imajo, ne kažejo dovolj volje, da bi ga uresničile. Zelo značilno je, da bi lahko na prste prešteli vsa športna predavanja, ki so se vršila tekom zadnjih let v Ljubljani, dalje je tudi značilno, da se športna kritika izživlja le v poročilih javnih prireditev. Kljub temu. da se o športu zelo veliko govori in piše. se mi zdi danes najaktualnejše vprašanje: kaj hočemo in čemu delamo? Za dobre rezultate v plavanju ali v smučanju gotovo ne! Rekordov smo veseli, ker so nam dokaz dobre rase in borbenih ljudi, ker so nam v ponos doma in v svetu — seveda nam niso cilj. j Tudi za zanimive prireditve ne delamo. Le-te po-sečamo, ker nas zanimajo borbe — in jih podpiramo, ker vemo, da moramo šport podpirati. Vendar šport in ne športne prireditve.
Kaj je torej namen športa — ali bolje, športne organizacije? Njen namen je. da organizira ljudi in jim nudi priliko, da se krepijo in razvedrijo v j športnih vajah. Čim več ljudi ima športna organizacija, tem bolj je družbi koristna. Naloga športne organizacije je torej, da zbira prijatelje športa in !
jim preskrbi igrišča in plavališča, telovadnice in smuške koče — in če mogoče, tudi športne učitelje. Svoje članstvo mora športna organizacija vzgajati v zdrave, odporne in plemenite ljudi. In sicer s športnimi treningi, s predavanji in s tekmami, do katerih pa nimajo pravice le najsposobnejši, temveč tudi začetniki in manj sposobni. Nadaljna naloga športne organizacije in morda nnjvažnejša pa je populariziranje športa. Neomajno dejstvo je. da nudi pametna športna vzgoja toliko moralnih in zdiavstvenih dobrin, da mora biti športnim organizacijam, kakor tudi s]>ortnim časnikarjem najvišji cilj. V tem smislu so slovenski voditelji športa vse premalo aktivni.
Ko so dr. C. Diemu v nekem športnem seminarju predlagali, da bi razpravljali o svetovnem prvenstvu Maksa Schmelinga. je zamahnil z roko in dejal: Gospodje, lo ni važno, govorili bomo raje o tem, kako bi preskrbeli mladino s športnimi igrišči « Tako bi morali biti usmerjeni tudi naši športniki in uspeh ne bo izostal To nam dokazuje Zimsko - športna zveza, ki je z neštetimi predavanji, s propagando in s tečaji popularizirala smučanje. V enaki meri Slov. planinsko društvo, ki je deset tisočem pokazalo pol v planine. Po isti metodi je delala tudi plavalna sekcija SK Ilirije, ki je z mladinskimi tečaji in s požrtvovalno propagando popularizirala plavalni šport v Ljubljani — in po danili možnosti tudi na deleži. Te tri organizacije so delale na široko in vendar tali pa bnš zn to) so vzgojile tudi smučarje, alpiniste in plavače, na katere smo ob vsakih lekmah in' preizkušnjah ponosni Dejstvo, da se je pod vodstvom »Ilirije« navadilo letos 400 otrok plavanja, ni manj pomembno kakor druiro. da so ilirijnnski plavači postavili letos 17 novih državnih rekordov!
Povsem točno je, da rabi vsaka športna edi-nica za vzdrževanje igrišč, za nakup opreme, za potovanja svojih tekmovalcev itd., veliko denarja in tudi točno je, da so javne prireditve skoraj edini vir dohcdkov. Vendar je zgrešeno, ako vidi športna organizacija svoj višek v tem. da ima 11 prvovrstnih igralcev in do zadnjega zasedene tribune. Tudi to je potrebno, športni ideal pa je na drugi strani: da bi videli na zelenih tratah ali na belih poljanah tudi one tisoče, ki so za enkrat še samo gledalci.	aga.
Jamica tiha, kotiček miru • • •
Hripa pri človeku, podlasici in prašiču
Pri nas se navadno hripa pojavlja v milejši obliki. Le tu pa tam postane nevarna, ako se bolnik ne pazi pravočasno.
Lansko leto se je hripa pojavila najprej v Združenih državah, in sicer decembra meseca. Januarja 1933 je prišla na višek. Zveza narodov je sesiavila poročilo o razsajanju te bolezni. Po teh podatkih je bila hripa lansko leto najhujša pozimi 1928/29. Za njo je zbolelo 509.000 ljudi, v zimi 1928/29 pa kar 1/00.000. V vmesnih letih je bila hripa veliko mi'?jša, ker je zbolelo za njo samo 47.000 ljudi. V teh letih je začela razsajati hripa že meseca septembra, torej prej kakor hripa v letu 1928. Tega leta se je pričela hripa v Kaliforniji. Lansko leto se je na Angleškem hripa pojavila v drugi polovici decembra, to je 5 tednov poprej kakor leta 1928. Kakor se morda bravci še spominjajo, je prav na Angleškem zahtevala lansko leto največ žrtev, to je nič manj kakor 12.041. Pustošila je z isto silo, kakor leta 1919. Višek je dosegla proti koncu januarja. Najprej se je pojavila v Glasgovvu, kjer je umrlo v prvem tednu decembra 7 Angležev, v drugem 28, v tretjem 86 in v zadniem 1000. Nato je prešla na Irsko in pozneje v Nemčijo, na Dansko, Češkoslovaško, Švico, Madjarsko in Španijo. Pojavila se je tudi v Tripo-lisu, na Japonskem, v Šanghaju. Smrtonosna je bila v >-irv vrsti na Angleškem, medtem ko je bil v drugih državah nien potek milejši.
V »The Lancet« so WiIson Smith, C. H. An-drewes in P. Laidlavv priobčili zanimivo poročilo o odkritju »virusa« pri bolnih za hripo. Znanstveniki so vzeli virus pri bolniku in ga prenesli na razne živali z injekcijo. Najbolj so uspeli poskusi z injekcijo tekočine z virusom na podlasici. Ze leta 1918 sta C. Nicolle in Lebailly domnevala, da povzroča hripo virus, ki se da filtrirati. Toda prej-
šnjim raziskovalcem se ni posrečilo najti živali, na kateri bi lahko svoje ugotovitve dokazali.
Ko je Wilson Smith vcepil poglasici virusa, je žival v treh dneh z:bolela in pokazali so se tipični znaki te bolezni. Pri cepljeni živali se začne po dveh dneh temperatura dvigati, nakar tretji in četrti dan zopet pade, četrti ali peti dan pa se zopet dvigne, šesti ali naslednji dan pade zopet na normalo. Žival je v času, ko se začne temperatura dvigati, apatična, noče jesti in kaže znake, kakor da trpi njeno mišičevje. Četrti dan se pojavi katar. Oči se pričnejo solziti, iz nosa se izločuje sluzasta tekočina. Nato nastopi kašelj. Po 10 dneh vsi ti znaki zginejo in z njo bolezen. Poizkuse so napravili na 64 živalih, izmed teh ni nobena poginila. Nekatere živali so zaklali v času bolezni in pokazalo se je, da so bila napadena nekoliko tudi pljuča, medtem ko so bile obisti in kri nedotaknjene.
Shope je v letu 1931/32 opazil hripo tudi na prašičih.
Ugotovil je, da povzročata hripo na prašiču virus in B. (bacil) haemophilus influenzae (suis). Če je vcepil prašiču samo virusa, je samo lahko obolel; če mu je vcepil bacil, pa sploh ni obolel. Ko so vcepili prašičji virus, je prav tako obolela kakor tedaj, ko so jo vcepili virus človeške hripe. B. influenzae suis pa ni povzročil nikakih posledic, čeprav vcepljen za virusom.
Po vseh teh poizkusih, ki so jih izvršili zdravniki na živalih, so prišli do trdnega sklepa, da povzroči hripo virus. Infekcija s tem virusom olajša novo okuženje z vidnimi bakterijami, ki potem lahko bolezen komplicirajo. Zdravniki bodo svoja raziskovanja še izpopolnili, kakor hitro jim bi hripa zopet dala priložnost.
... ,-4,- • ilM^il^^^^l
Htt^V-V, mm r^^u., ,•_Mm
Skoiova beseda je zalegla
V	pristanišču Port of Spain na otoku Trinidad v Zapadni Indiji so trgovci s kakavom sklenili, da potopijo velike količine kakava v morje. Ko je tamkajšnji škof Pij Dowling zvedel za to, je priobčil odločen protest jjroti uničevanju tega dragocenega živila. Škofov protest je podprl tamkajšnji tisk in trgovci so se prestrašili. Njihova organizacija je sporočila županu, da bo rajjši razdelila kakao med revno prebivalstvo. To se je seveda razveselilo škofove odločnosti.
Lepo spričevalo Hitlerjevi Nemčiji
Glavno ravnateljstvo danskih pošt je izdalo ukaz, naj se pošiljke, namenjene iz Danske na Češkoslovaško in v Avstrijo ne pošiljajo več skozi Nemčijo, temveč čez Gdinjo in Poljsko. Danska je namreč ugotovila, da se je mnogo pošiljk, ki so bile odpravljene skozi Nemčijo, zgubilo, druge so bile zopet odprte. Pošta za Francijo pojde odslej čez Esbierg po morju.
Ženska bolezen tudi v Afriki
V	Daressalanu v Tanganjiki, to je nekdanji nemški koloniji v vzhodni Afriki, se je te dni pripetil zanimiv dogodek. Ob jezeru Viktorija 60 priredili kmetijsko razstavo, ki naj bi bila v pouk kmetu. Poleg razstave je bilo treba domačemu ljudstvu dati tudi kaj zabave, da bo drugič rajši prišlo na podobne prireditve. Na prvi razstavi so hoteli pozabavati goste s kinematografom. Črnci so šli tudi v kino, čeprav so 6e dolgo branili. Ko so se pokazale na platnu prve slike, se je nenadoma
Po smrti g. Patela bo po vsej verjetnosti imenovan za predsednika vseindskega kongresa Suha Chandra Bose, ki nam ga kaže naša podoba.
zaslišal divji krik in črnci so se razbežali. — Na drugem koncu razstave so pa bolj poznali dušo domačega prebivalstva in so zato prebivalstvu pripravili čisto drugačno zabavo. Priredili so tekmo najlepših deklet in žena. Okoli 500 borcev — črncev je prišlo iz oddaljenih krajev pod poveljstvom svojih glavarjev in z občudovanjem zrlo na dekleta in žene. Moderna bolezen ženskih tekem je torej zašla tudi v primitivne kraje v daljni Afriki.
Devocijonalije, križe, kipe, rožne vence, svetinje, nastavke, kropivčke na kamnu in lesu
itd. v veliki izberi do najfinejše kvalitete v
prodajalni H. NIČMAN
Ljubljana, Kopitarjeva ulica št. 2
Cene konkurenčne. Za obilen obisk se priporoča
Dr bele
lushinoste otrobe
kupite najcenete pri trvdki A VOLK LJUBLJANA
Resljeva crMB 24.
Inserirajte v Ponedel jskem Slovencu
»isns&eanEHB
KAR JE RES - DE RES!
Najlepše TISKOVINE, naj bodo že za pisarniško porabo ali pa LITOGRA-FIRANE ozir tiskane v BAKROTISKU • za reklamne namene, prav tako tudi KLlSEJE za naše oglase nam dobavi
JUGOSLOVANSKA TISKARNA V LJUBLJANI
Izvršitev je prvovrstna, materijal brezhiben, cene so umerjene, dobava točna Telefon 2992
Ivan Albreht:
Mimogrede
Dragi!
Bog ve, kje danes še cveto rože. Človek hodi <al;or izgubljenec iz dneva v dan, s ceste na cesto, iz prahu v prah in zaman išče zelene oaze. Vse je tako strupeno sivo in porušeno, da človeka zebe, ko se ozira okrog sebe.
Le kam gremo, kljuje včasih misel. Zdi se mi pa, da bi mogel biti božji izvoljenec, kdor bi znal dati odgovor.
Kljub vsemu hrupu in napredku drvimo na-rvdol, drvimo s silo in naglico, ki stalno naraščata. Zažrli smo se v materijo in klečimo pred njo in jo malikujemo, duha pa smo zavrgli. Ali ne čuti tega ves svet, ki se v krčih vije od bolečin Poti nazaj pa ni mogoče najti in je ni. Duh se je obrnil od nas in smo kakor sence brez vsebine.
In vendar se človeško bitje v svojem najglobljem, najbolj skritem jedru upira misli na |>ro-pastl Saj vendar klije življenje vsepovsod, saj sije sonce in ogreva milijone src, saj nudi zemlja v iizobilju vsega, česarkoli je treba človeku in slednjemu žitju, čemu potem mati ne dovoli, da bi živel njen otrok? Zakaj sin zavrže ali celo ubije očeta, ki se je lela in leta pehal in mučil zanj? In zakaj ne smejo tisti, ki delajo, uživati sadov svojega truda? Kako da stroj, najsilnejša tvorba človekove stvariiteljske sile, ne sme lajšati in lepšali življenja brezimnim množicam, zakar je bil zamišljen, ampak mora redkim posameznikom služiti kot orodje za tlačenje in zasužnjevanje brezumnih množic?
Misel trka in išče odgovora, človek lava okrog
in gleda in posluša, fz sivine včasih odmevajo besede o delu, lepe, veličastne in vzvišene besede. Ali glej, zgodi se, da najbolj veličastno govore o delu tisti, ki ga ne poznajo in še svoj živ dan niso delali! Oni, ki se od zore do mraka krive v delu za svoj bore kruh, ga preklinjajo, tisti pa, ki se v trumah pehajo križem za delom, ga ne najdejo. Tako ni dobro niti enemu niti drugemu, razen morda njim, ki vzvišeno in veličastno govore: pa še te muči skrb, kaj bo z njimi, ako se množice nekoč naveličajo vzvišenih, lepih in veličastnih besedi.
Človek sem in mislim, da govorim popolnoma človeško pravilno, ako pravim, da je edini izhod iz te smrtne sivine samo božja iskra v človeku — ljubezen. Ljubezen, dragi, tisla velika in nesebična, ki je vedno pripravljena samo sebe darovati, vedno žareti, svetiti in ogrevati, ljubezen, ki celo v smrti sami iznova oživi. To je treba razpaliti v sebi in prenesti v vsa srca, pa bo zopet loplo na svetu in se bo strupena sivina umaknila zelenju in cvetju, ki ga bo za vse dovolj.
V globini duše me prešinja to spoznanje in vem, da se bom odslej ravnal po njem, kakor sem resnično
Tvoj
zvesti prijatelj
Luka Pokljukar.
*
To je eno izmed mnogih pisem, kakršna mi je pisal prijatelj Luka, ko ga je — kakor pravimo tako bolj po domače — življenje malo «pritisnilo». Včasih sva se tudi srečavala in modrovala. Trda niu je predla, kruh je dandanes tako visoko navezan, in Luka je bil marsikdaj (oprostite vsakdanjo besedol) tudi lačen. In sva se skupaj po-
krepčala, kadar je bilo mogoče. Prijatelja vendar ni mogoče gledati lačnega, naj visi kruh še tako visoko. Iztegneš se in v skoku upogneš vejo. Če ni hlebec, je vsaj mrvica! In prijatelj Luka je bil vselej vesel, češ:
»Da, samo v nesebični ljubezni je rešitev.«
Ko mi je nato za nekaj časa izginil izpred oči, sem bil prepričan, da se kje v samoti pripravlja na veliko poslanstvo. Večkrat sem se v tihem pričakovanju veselil trenutka, ko bo stopil kakor drugi Janez Krstnik na plan. Kdo ve, kaj vse lahko tiči v človeku ...
In ti ga pred dnevi srečam, skoraj bi ga ne bil spoznal, tako je bil pomlajen in prerojen. V gumbnici cvet, na obrazu milostno zadovoljen smehljaj, v očeh samozavesten plamen; moj Bog, ali je to res prijatelj Luka?
Res je.
-Pozdravljeni« stopim k njemu in mu hočem kakor po navadi seči v roko, on pa prezre kretnjo in se vljudno nasmehne.
»O, živijo! Kako pa ti?«
Glas prihaja kakor iz'gramofona.
»Tako, tako,« pravim, »saj si lahko misliš. »Malo slabše, pa bi bilo dovoij za pogin, malo boljše, pa še zmeraj preslabo z.a življenje.«
»Oh, ti si torej še zmeraj stari fantast,« se zasmeje prijatelj in me potegne s seboj in govori in pripoveduje. In kakor je besedi obilo, ni niti ene o ljubezni vmes. Pa mi uide (jaz sem namreč zmeraj silna neroda in od rojstva obremenjen z grehom, ki mu je ime — odkrita beseda) in blek-nem, češ:
»In kako misliš zdaj o ljubezni, o tisti nesebični, vse obsegajoči —«
»Tepec,« me prekine prijatelj, »kaj te res še ni srečala pamet in ne veš, da je prva in edina
1 ljubezen, začetek in konec polno, mastno koritol j Jaz ga že imam, drugo mi pa ni nič mar!«
Pravi in si nažge dišečo havano. Potem:
»Če te je volja, stopiva na požirek jeruza-j lemca —«
Nak, ni me volja. Dva požirka bi ga in tri in j še več, toda, kaj bi potem povedat prijatelju! — Lahko bi se na vsem lepem znašel med štirimi golimi stenami in bi mi stal pred vrati mož postave za varuha.
Nič jeruzalemca, rajši ne, ko sem že itak od I rojstva neroda! Kar brž domovi Pije naj prijatelj . Luka Pokljukar, ki ima korito in ve, kam lahko leže. —
Jaz ga nimam in ga ne iščem, sem zadovoljen tako, Ie pisem, takih pisem ne bom več prebiral, nikoli več, kjer pa bom slišal govoriti o ljubezni, bom pobegnil.
Oj, Bog ve, ako bom res storit tako! Človek pride na svet s tolikimi napakami obremenjen, aa nemara vse življenje niti najvažnejših ne spozna: otresti pa se je vsake težko, nepopisno težko. Zato se mi zdi najbolj verjetno, da bom hodil, kakor sem začel. Noge so že vajene in tako je najbolj prav.
Nazadnje je morda še največ vredno, če ostane človek vse žive dni otrok in se le včasih, v trenutkih najtišje samote, vzlic vsem brigam in stiskam prav iz srca nasmeje svoji otroški lahkovernosti. Vse druge je le tako mimogrede.
Verjemite mi ali ne! Česa naj pa še iščem na svetu, ako bi mi kdo vzel iz duše najlepše in najsvetejše: Biti otrok?I
In otrok najbolj verjame v ljubezen in sončni smeh.
Jaz tudi, pa naj me obdaja še taka egiptovska tema ...