GORENJSKE LETO VII. ST. 53 KRANJ, 24. DECEMBRA 1955 Z občinske konference Zveze komunistov so kranjsko komuno Pomanjkljivosti v družbenem upravljanju je treba čimprej odpravili Kranj, 21. decembra. Včeraj je bila v Kranju I. občinska konferenca Zveze komunistov z?, kranjsko komuno, kateri so razen izvoljenih delegatov prisostvovali tudi član CK ZKS Franc Popit in sekretar OK ZKS za Gorenjsko Mirko Zlatnar. S konference ZK za kranjsko komuno V izčrpnem in kritičnem referatu je sekretar občinskega komiteja Martin Košir nanizal vrsto pozitivnih uspehov in hkrati pomanjkljivosti, ki bo jih dosegli komunisti v oblastnih in organih družbenega upravljanja. Celoten politični aktiv komunistov in Socialistične zveze je iz dneva v dan pojasnjeval vlogo in pomen nove občine. Prav pri tem pojasnjevanju in določevanju družbene vloge komun? pa so se pri nekaterih komunistih pojavila ozka gledanja pri reševanju gospodarskih vprašanj, ozka gledanja na zakonite pristojnosti občin in podcenjevanje vloge okraja kot višje družbene skupnosti. Delavsko upravljanje v kranjski občini je obrodilo precej sadov pa tudi dosti nepravilnosti. Tako so se pojavljale pri mnogih komunistih v organih delavskega upravljanja dostikrat nekatere lo-kalistione in hkrati protiso-cialistične težnje. Te po- manjkljivosti so večkrat povzročile nezaupanje kolektivov do smernic naše nove gospodarske politike. O teh pomanjkljivostih je' bilo precej govora tudi v sami razpravi, v kateri so sodelovali številni delegati konference in med njimi tudi član CK ZKS France Popit. France Popit: »Samo večja produktivnost lahko pripomore k rešitvi sedanjega gospodarskega položaja.« Uveljavljanje družbenega u-pravljanja je velika zgodovinska pridobitev, na osnovi katere se formirajo novi odnosi med ljudmi. Delavsko u-pr avl janje pri nas postaja zgled tudi ostalim državam, kako rešiti neskladnost med razvitimi proizvajalnimi sredstvi in starimi družbenimi odnosi. Seveda pa je treba kritično ocenjevati tudi slabosti, ki se pojavljajo v naših samou- pravnih organih, je nadaljeval tovariš Popit. Ce bi pred slabostmi zamižali, bi to pomenilo praktično preprečevati hitro uveljavljanje te napredne družbene oblike upravljanja. Imamo pa pri nas veliko nesorazmerje med visoko razvitim sistemom družbenega u-pravljanja na, eni strani ter primitivno organizacijo podjetij na drugi strani. Problem produktivnosti dela predstavlja za naše gospodarstvo osnovni ključ za- izboljšanje sedanjega gospodarskega položaja in za izboljšanje življenjske ravni naših -ljudi. Prav v organizaciji dela pa so pri nas skrite še velike rezerve in bi se z boljšo proizvodno tehnika lahko marsikaj proizvedlo, ne da bi bilo treba dodatno investirati. - Nato; je govoril tovariš Popit o nagrajevanju, kot važnem elementu za povečanje delovne storilnosti. Poudaril je, da ne bi bilo prav kriviti sedanji plačni sistem za pomanjkljivosti, ki nastajajo v proizvodnji. Noben plačni sistem ne more biti idealen. Plačni sistem je treba pač sprovesti v življenje. To pa je naloga subjektivnega faktorja. Ni. kriv plačni sitem, če so danes norme prenizke in premijski pravilniki nepravilno sestavljeni. Temu je krivo pač delo upravnih organov in organov upravljanja v podjetju. Za pravilno izvajanje plačnega sistema se moramo vsi boriti. Zelo pozitivno pa bi seveda vplivale na ta sistem korekture urejenega tržišča, kar pa žal danes še ni mogoče pričakovati. Ko je govoril o različnih trenjih med upravami podjetij in organi delavskega u-pravljanja, je tovariš Popit poudaril, da do teh anomalij prihaja pač zato, ker še ni točno odrejen odnos med u-pravo in organi samouprav-ljania. Zato bo treba točno določiti naloge, ki jih ima vsak organ na svojem področju, ker le tako se bomo izognili nepotrebnim sporom. S tem v zvezi je govoril tudi o vlogi direktorjev v podjetju, ki je ne. kaže podcenjevati. Treba se je pač boriti, je dejal, da bodo vsi upravni organi in organi delavskega samoupravljanja v podjetju smatrali pravilen razvoj podjetja za svojo skupno nalogo. Potem bo tudi manj streljanj »izza vogala«. Mirko Zlatnar: »Doseči moramo, da bo z vsakim gospodarskim in družbenim korakom rasla tudi zavest naših ljudi«. Najprej je govoril tovariš Zlatnar o družbenem uprav-■■■■ • (Nadalj. na 2. str.) Resolucija konference ZB z Gorenjske DRŽAVNEMU SEKRETARIATU ZA ZUNANJE ZADEVE FLRJ BEOGRAD Borci NOV, zbrani na ustanovni skupščini Zveze borcev za okraj Kranj, ki zastopamo 12.000 organiziranih borcev NOV iz vse. Gorenjske, izražamo svojo najostrejšo obsodbo in obžalovanje nad nedavnim procesom proti partizanskim borcem v Vidmu. S tem in podobnimi sramotnimi dejanji se krivično obsoja in kleveta resnične borce za osvoboditev italijanskega naroda in vsega človeštva izpod fašistične tiranije; hkrati pa se na ta način nagrajuje fašistične zločine in se jih vzpodbuja k novim zločinom zoper človeštvo. Tak proces tem bolj žali nas jugoslovanske borce, ki smo se ramo ob rami z najnaprednejšimi sinovi italijanskega naroda borili proti skupnemu sovražniku zločinskemu fašizmu. Zato je proces v Vidmu tudi v popolnem nasprotju s težnjami za iskrenim sodelovanjem Jugoslavije in Italije, izraženimi z nedavnimi sporazumi in o tem tudi v nasprotju s težnjami za miroljubnim konstruktivnim sodelovanjem med vsemi narodi na svetu. Prosimo, da o našem protestu obvestite merodajne italijanske činitelje. Skofja Loka, dne 17. decembra 1955. DELEGAPI ORGANIZACIJ ZB OKRAJA KRANJ Okraina odbora Zveze borcev Krani in Radovljica sta se združila Organizacijo ZB čakajo še številne naloge Preteklo sobto je bil v Škofji Loki ob 10-letnici osvoboditve in v okviru praznovanja III. občinskega praznika Ločanov, občni zbor bivših okrajnih odborov ZB Kranj in Radovljica, na katerem sta s 2 oba Okrajna odbora združila v enoten odbor za Gorenjsko. Občnega zbora se je udeležil tudi član upravnega odbora Zveze borcev Slovenije Mitja Ribičič. V imenu pripravljalnega njepolitičnih, gospodarskih, in odbora za združitev je imel družbenih problemih, zlasti pa Aktualni problemi mladinske organizacije temu sekcije mladih zadružnikov? Dejstvo je, da smo glede krepitve socialističnih odnosov, iz razumljivih razlogov, najmanj napravili na vasi. Zaostalost nas je silila, da smo postavili v ospredje težko industrijo, brez katere si ne moremo misliti nadaljnih u-spehov v našem razvoju, to pa je imelo določen vpliv tudi na vas. O teh vprašanjih je razpravljal tudi Okrajni komite LMS, kajti tudi v delu z mladino na vasi je bilo le malo storjenega. Več pozornosti se je namreč posvečalo delavski, vajeniški in srednješolski mladini. Kmečki fantje in dekleta so ostali na vasi osamljeni, izven vsake dejavnosti, v nekaterih primerih pa so se čutili vsled slabega odnosa delavske mladine do njih, celo zapostavljene. Gre namreč tu za tisti del delavske mladine, tako imenovanih »polproletarcev«, ki so ponekod mislili, da so s tem, ko dnevno hodijo v mesto, priviligirani, več vedo in znajo. V nekaterih vaških organizacijah LM prav zaradi tega nimajo v svojih vrstah kmečke mladine, le-ta je prepuščena različnim drugim vplivom. Kmečki poklic je podcenjevan, doma ostane tisti, ki se v šoli najslabše u-či, češ: »saj za delo na kmetiji Ti ni treba toliko znati«. Ker je temu tako, vidi danes kmečki fant in dekle izhodišče ea svoj položaj v mestu — nič pa ne ve o perspektivah vasi, o možnostih, ki bi mu kaj kmalu vaški dom napravile prijeten. KAJ NAMERAVAMO STORITI V PRIHODNJE Pri vseh Kmetijskih zadrugah pristopamo k formiranju Sekcij mladih zadružnikov. Sekcija je del zadruge, kot so del zadruge lesni, živinorejski in drugi odseki, zato bo zadruga skupno z ostalimi organizacijami, zlasti z mladinsko, dolžna skrbeti za njeno uspešno delo in razvoj. Naloge sekcije so predvsem v tem, da mlade fante in dekleta na vasi uči umnejšega, naprednega in praktičnega gospodarjenja, da s poskusi in nasveti strokovnjakov praktično preizkušajo umetna gnojila, semena različnih kultur, se učijo praktičnega negovanja, škropljenja in cepljenja sadnega drevja, pravilne nege in rasti živine, si urejajo svoje gospodarstvo s sodobnimi praktičnimi nasveti itd. Kako ponosni so bili kmečki fantje iz Poljanske doline, ko so nosili na OZZ pokazat krompir, ki so ga sadili po navodilih strokovnjakov in jim je dobro uspel. Dekleta se bodo učila urejati svoj dom v čistoči in kulturnem izgledu, učila se bodo vkuhavanja, .vlaganja sadja, pletenja, praktičnih nasvetov o perutninarstvu itd. Tako bodo lahko marsikaj takega, česar danes sploh ne izkorišča- mo, dale na trg in v domačo uporabo. To je le del praktične dejavnosti, sekcije, k čemur prištevamo še razna predavanja, oglede vzornih državnih posestev in zadružnih obratov, skrb za zadružno imovino, predvsem stroje in končno, sodelovanje pri celotni zadružni dejavnosti. Z veseljem bo kmečka mladina sprejela iniciativo tekmovanj mladih koscev, žanjic, grab-Ijic, raznih kulturnih prireditev, športnih tekmovanj, zabavnih večerov in slično, kar vse bo pripomoglo k temu, da postane življenje na vasi za mladega človeka bolj prijetno. V večjih krajih (Bohinj, Radovljica, Cerklje, Skofja Loka, Kranj) bodo sektorski dnevi kmečke mladine s prikazom vse dejavnosti mladine v njenem vsakdanjem življenju. Receptov pri tem delu ni, osnova je iniciativa, le-to pa bo razvijala Kmetijska zadruga, ki je prav gotovo zainteresirana na tem, da uspešno, napredno in socialistično vzgaja svoj podmladek — temelj zadruge. To iniciativo je z zadovoljstvom sprejela O-krajna zadružna zveza in vse ostale politične organizacije v okraju, zato smo prepričani, da se bodo KZ, skupno z vodstvi LM, resno lotili dela na ustanavljanju Sekcij mladih zadružnikov, ki naj zajamejo vse kmečke fante in dekleta. MARJAN ROŽIC tako pa so si tudi posamezni-, ki premalo prizadevali, da bi-izkoristili možnosti za prido-; bitev izobrazbe, ki jim jo naša, družba nudi v precejšnji me-! ri. Vprašanje internirancev se, še vedno pojavlja, češ da se. čutijo' zapostavljene in hočejo., zato ustanoviti svojo organi-' zaci jo in postavljajo tudi zahtevo po povračilu škode, ki so jo utrpeli zaradi okupatorja. Pri tem moramo vedeti dvoje: da je vsak, ki je sodeloval v NOP, od orvobnrna na Hn nio-nirja, k"i je raznašal lepake,, opravljal delo, kateremu ni mogoče dati ceno v kakršnikoli odškodnini in da so in* terniranci enakovredni člani borcem v organizaciji ZB. Precej je organizacija ZB že storila za otroke padlih borcev, vendar pa se še vedno pojavljajo primeri slabe vzgoje, vplivi zastarelih nazorov in klera na otroke ter podobno. Čeprav je na tem področju že precej narejenega, ima organizacija ZB še dovolj dela. Vsa ta vprašanja in naloge ter tudi številna druga, ki jih na tem mestu ne omenjamo in Ivan Bertoncelj - Johan, ki je je poudaril potrebo po večji 0 katerih so razpravljali nt bil kasneje izvoljen za pred- dejavnosti borcev v .družbe- občnem zboru, bo potrebno re-sednika novega okrajnega od- nem in gospodarskem življe- sevati skupno. Zato je prva bora ZB, obširno poročilo obeh nju pri nas. naloga ZB, da vključi v svo- dosedanjih okrajnih odborov. "Precej se je zadržal tudi ob jo organizacijo slehernega dr-Govoril je o nekaterih notra- kritikah in pritožbah borcev, žavljana, ki je na kakršenko-—— ki ne dobijo , svojim zaslu- li način pomagal v borbi za gam primernih delovnih mest. tisto, za kar so se naši naro-Za to vprašanje moramo iskati krivce v večini primerov v vrstah borcev samih. Organi Zveze borcev so v tem pogledu še premalo storili, prav Delovno predsedstvo občnega zbora ZB za Gorenjsko di dolgo in težko borili. Žrtev za svobodo ni moč poplačati, oddolžili se jim bomo lahko le z delom. F. B, S konference ZK občine Jesenice net Občni zbori organizacij SZOL v kamniški občini Vaške in terenske organizacije SZDL, ki jih je v novi kamniški občini 28, so že začele polagati obračune svojega dela na letnih občnih zborih. V kamniški občini je od 17.467 prebivalcev včlanjenih v Socialistični zvezi 11.361 ali 69%. Najmanj članov je na Selih, komaj 17%, v Srednji vasi 18%, Palovčah 22%, v petek je bila na Jesenicah no vzgoj komunistov, je ena Smartnem 37%, v Komendi pa občinska konferenca ZK, ki osnovnih organizacij Zveze 48%. Najslabši položaj v SZDL se jo je udeležilo 127 delega- komunistov občine Jesenice, je tam, kjer ni osnovnih or- tov osnovnih organizacij s Razprava je probleme, ki jih ganizacij ZK ali pa te slabo področja te občine. Razen de- je podal tov. Ščavničar, še boli delajo. Ponekod so vzrok ne- legatov so se udeležili konfe- osvetlila ter nakazala potre- delavnosti lokalne prilike in renče tudi sekretar okrajnega bo za večjo vlogo komunistov pomanjkanje vzpodbude. Kot komiteja ZKS Mirko Zlatnar v družbenem upravljanju, pri kaže, bodo mnogi vaški od- ter sekretarja kranjskega in izvajanju ukrepov novega go- bori v okviru nove občine bohinjskega občinskega ko- spodarskega sistema, pobi j a- razvili večjo delavnost. Tam, miteja ZKS. Sekretar občinske- nju lokalizma itd. Sprejetih kjer so organizacije sociali- ga komiteja ZKS Jesenice Ivo je bilo več sklepov, katerih u- stične zveze uspešno povezale Ščavničar je podal obsežno resničevanje bo pripomoglo k kulturno prosvetno delo s po- poročilo o delovanju Zveze ko- boljšemu družbenemu uprav- litičnim, predvsem s preda- munistov na področju jeseni- ljanju, k dvigu materialne in vanj i iz gospodarske in zdrav- ške občine o delu komunistov, duhovne vsebine dela naše- stvene problematike, je na- ki so vključeni v razne ob- predek najbolj viden. To je lastne organe in družbene or- tudi edini način, da se pri- ganizacije, kjer ne opravljajo tegne k delu čim več članov, svojih dolžnosti tako kot bi Mnogi odbori so se pri tem jih morali. Doseči večjo po- posebej izkazali in želi zaslu- vezavo med delovnimi kolek- ženo priznanje. Ta teden so tivi, ustanovami, 1 terensk;mi bili občni zbori tudi v kamnd- in sindikalnimi organizacija- ških terenskih organizacijah, mi in doseči večjo individual- ga človeka, k boljšemu delovanju množičnih organizacij in društev, k nuđenju vsestranske pomoči mladini. Po referatu in razpravi so na konferenci izvolili tudi 19-članski občinski komite in 50 delegatov za okrajno konferenco ZKS. U. D+EF TEI)E\ DIVI PO SVETU PREDSEDNIK TITO V ETIOPIJI Vsa naša javnost z zanimanjem spremlja obisk predsednika Tita v prijateljski Etiopiji. Prisrčne dobrodošlice, s katerimi etiopsko ljudstvo sprejema našeg?, predsednika, priča o veliki naklonjenosti teh ljudi do narodov Jugoslavije. V jugoslovanskih narodih in osebno v tovarišu Titu vidi etiopsko ljudstvo velik ideal borcev za svobodo in neodvisnost. Dosedanji razgovori med etiopskim cesarjem Haile Selassiem in predsednikom Titom, kakor tudi razgovori med zunanjima ministroma obeh držav, so obrodili že koristne sadove. Poudarjena je bila istovetnost gledišč o vseh problemih, ki zanimajo obe državi in dana najboljša perspektiva za odnose, tako politične, gospodarske in kulturne, med našima dvema državama. Po nekaj dnevnem bivanju v prestolici Etiopije Addis Ababi je predsednik Tito v spremstvu Njegovega Veličanstva cesarja Haile Selassia I. odpotoval v Eritrejo, ki je od 1951. leta v federaciji z Etiopijo. Med potjo si je ogledal več zgodovinskih spomenikov in drugih krajev, kjer «o ga ljudje zelo toplo sprejeli. V četrtek, 22. decembra zvečer pa je prišel predsednik republike v glavno mesto Eritreje As-maro, kjer so mu priredili veličasten sprejem. Iz Asmare bo predsednik Tito odpotoval v pristanišče Masauo — največje etiopsko pristanišče — kjer ga že čaka »Galeb«, da se odpelje na njem na prijateljski obisk v Egipt. Pred dvema dnevoma se je končalo 10. redno zasedanje Generalne skupščine OZN. Največji uspeh letošnjega zasedanja te mednarodne organizacije je nedvomno sprejem 16 novih držav, kar je velik korak na poti k univerzalnosti OZN. Zadnji dan zasedanja je Generalna skupščina ponovno sklepala o novem nestalnem članu Varnostnega sveta. 36. glasovanje je vendarle prineslo odločitev: v Varnostni svet je bila izvoljena s 5 glasovi večine Jugoslavija. Ta teden se je pojavila na mednarodni politični areni nova svobodna republika — Sudan. V ponedeljek je sudanski parlament soglasno osvojil re- solucijo o neodvisnoti- te dežele, ki je bila doslej kondominium pod angleško in egiptovsko upravo. Ta odločitev sudanskega predstavniškega telesa naj-zgovorneje ilustrira prebujenje »črnega kontinenta« in splošno težnjo vseh odvisnih narodov za dokončno osvoboditvijo. V Franciji je pretekli teden predvolilna kampanja dosegla neverjeten razmah. Na en dan je bilo v Franciji preko 5.000 političnih zborovanj. Vsi kandidati vseh strank, ki jih je približno 10 krat več kot je poslanskih mest v parlamentu, poskušajo dobiti zaupanje francoskih volivcev. Obrni zbor krajevnega sindikalnega sveta Radovljica Gospodar sko-tarifna komisija bo imela največ dela Uspeh pospeševanja živinoreje na Gorenjskem, katere cilj je povečati proizvodne sposobnofi'^ rnaše živine, se V nedeljo so se zbrali v Ra- ko povprečje preseganja norm - Zapuže. Vztrajati morajo na dovljici delegati sindikalnih v nekaterih podjetjih, veliko tem, da gredo vsi stroški zara- podružnic na področju KSS nesorazmerje med stvarnimi di nepravil. odpusta v breme Radovljica na svojem rednem zaslužki in zaslužki po tarif- tistega, ki je za to odgovoren, letnem občnem zboru. Pred- nem pravilniku. ne pa v breme kolektiva, kot sednik Krajevnega sindikalne- Najbolj grobe napake pa so se je do sedaj izvajalo v pod- prav gotovo izraža pri letoš- ga sveta Slavko Lipuš je po- v premijskih pravilnikih. Pre- jetjih in ustanovah. nji bilanci odkupa, prodaje in dal obširno poročilo, v kate- miranje bi moralo biti stimu- Na koncu je občni zbor predelave svežega mleka v rem je obdelal organizacijska lans za dvig storilnosti, od- sprejel sklepe za bodoče delo, naših zadružnih mlekarnah, vprašanja KSS, sestav podruž- nosno težnja k znižanju pro- hkrati pa poslal protestno re- Odkup mleka se je v pri- nic in organizacijske proble- izvodnjih stroškov, ne pa pri- solucijo Sekretariatu za zuna- merjavi z lanskim letom pri ložnost za zvišanje prejemkov, nje zadeve FLRJ, zaradi vi- vseh Zadružnih mlekarnah Konkreten primer: Tovarna demskega procesa proti dvema povečal, pri tem se pa odkuo- verig, Lesce je septembra iz- garibaldinskima komandanto- no področje mlekarn ni razši- Aktualna tema: Letošnji odkup mleka na Gorenjskem me v njih Z velikim zanimanjem so delegati sledila poročilu tajnika gospodarsko tarifne komisije. Komisija je v tem kratkem času svojega obstoja ugotovila vrsto pomanjkljivosti sedanjega plačilnega sistema, tarifnega pravilnika in pre- plačal?. 80 uslužbencem 18.000 dinarjev premije, Kemična — Podnart pa 14 uslužbencem 50.346 dinarjev premije! V razpravi sta sodelovala tudi gosta, član Okrajnega -T— mijskega pravilnika. Neraz- sindikalnega sveta Franc Poiskano področje dela je 83 gačnik in zastopnik Občinske-razmerje med tarifnimi po- ga komiteja ZKS Stane Jarc. stavkami iste gospodarske pa- Iz poročila in razorave ie bilo noge. Analiza povprečnih ur- ugotovljeno, da so sindikati še nih zaslužkov je pokazala pre- vedno revolucionarna organi-cejšen razpon med podietii; zaciia in moraio aktivno so-giblje se od 42,09 do 53,75 di- delovati na vseh popriščih go-narjev. To je tudii vzrok veli- spodarske dejavnosti. Posve- Občinska konferenca ZKS na Bledu ki fluktuaciji delovne sile iz podjetja v podjetje. Občutno je bila prizadeta zaradi fluktuacije delovne sile Tovarne titi moraio več pozornosti mladini, kii je zaposlena v podietjih in ustanovah. Ne smejo dopustiti, da so nieni rilo. Zadružna mlekarna Kranj je do 31. oktobra letos odkupila 2 869.270 litrov mleka. Od te količine j5 bilo prodanega 1,033.753 litrov svežega mika, 837.088 litrov pa je bilo predelanega v sir in maslo ZM Skofja Loka je v desetih mesecih odkupila 1 milijon 255.325 litrov mleka, svežega mleka je prodala 1 milijon 017,575 Litrov. Izdelala je 14.790 kg sira, 4084 kg masla in 3502 kg skute. ZM Bohinjska Bistrica je verig iz Lesc, kjer je najnižji člani protizakonito odpuščeni povprečni urni zaslužek. Ko- od dela. kot je primer v pod- spodarskih smernic in druž-misija je tudi ugotovila viso- jetju KEM - Lesce in ELAN benega upravljanja. Pomanjkljivosti v družbenem upravljanja ie treba čimprej odpraviti Bled, 23. decembra. Danes ob 17. uri bo na Bledu občinska konferenca Zveze komunistov blejske občine. Na tej konferenci bodo komunisti pregledali svoje dosedanje samo na področju Kmetijske delo ter razpravljali o vlogi fad™ge odkupila 253.225 li-. . . . , „_ trov mleka. Konzumnega mle- komumsta v smislu novih go- ka je prodala 47 165 litrov Predelano je bilo 206.060 litrov mleka ter izdelano 15 tisoč 041 kg sira in 554 kg masla. Kmetijska zadruga v Stari Fužini je do 30. oktobra 1955 odkupila 238.404 litrov mle- in njihovega potomstva je v porastu, jalova, bolna in kakorkoli za pleme neprimerna živina pa se postopoma izloča iz reje. Tretji, toda manj pomembni činitelj za povečano proizvodnjo mleka pa je v povečanju števila živine, ki se opaža v zadnjih letih. Potrebno je omeniti, da v* letošnjem letu odkupna cena v vseh 7 Zadružnih mlekarnah ni bila enotna, vendar je bil razpon, v katerem se j? gibala, le malenkosten. Osnovna odkupna cena mleka je bila določena v mlekarnah v Kranju, Skofji Loki in na Bleda za mleko s 3,2% tolšče v višini 20—22 dinarjev. Kmetijskim zadrugam so mlekarne plačevale mleko na osnovi povprečne tolščobe mleka za mesec dni, razen tega pa so dobivale KZ še maržo od 0.50 do 2 din pri litru za stroške odkupa. V bohinjskih mlekarnah, o-ziroma sirarnah pa je bila od-kunna cena različna, v povprečju pa nekoliko višja. Zadružna mlekarna v Bohinjski Bistrici je na primer povišala osnovno ceno v času sezone (junij, julij, avgust) od 20 din na 22—23 in celo na 24 din. Zadrugi v Stari Fužini in Bohinjski Srednji vasi pa sta ka, kar je doslej od njenega plačevali za mleko dostavlje-obstoja najvišja odkupljena n0 v sirarne le akontacije po (Nadaljevanj« s 1. strani) Ijanju. Poudaril je, da bomo organe družbenega upravljanja še širili na vsa področja družbene dejavnosti, dokler jih ne bomo uveljavili v vsem našem javnem in družbenem življenju. Za družbeno u-pravljanje se bomo borili vse dotlej, dokler ne bomo občutili vse pozitivne sadove tega upravljanja. Na koncu plodne razprave je bil izvoljen nov občinski komite. V novem komiteju so: Martin Košir, Ivo Majdič, količina. Mlekarna je prodala 24.734 litrov svežega mle-213,670 litrov pa je pre- ka delala v mlečne izdelke. Planinske sirarne in Zadružna 18 dn za liter mleka s 3.2°/» tolšče. Po končanem obračunu pa bo mleko plačano po približno 24 din za liter. Vzrok boljšemu plačevanju Franc Koželj - Vanjo, Vinko g£^Ž ™? v" Fuzmi 50 izde" Sf^ -V, ?°hl^u, So Prav, gZ] Hafner, Stane Boštjančič, Pe- ^f8-284 kg Sira m 470 k* tOKV0 rezijski stt™tbrat ter Tulipan, Danila Grilova, masIa- Jlh im^° h mlekarski obrati Anton Pelko, Alojz Zavrl, A in ne vrednotimo pravilno njeno delo. Vendar moramo graditi tudi na naši pošteni inteligenci, prav tako kot na delavskem razredu. Kakor za narodnoosvobodilnega boja, v lektorom, slovcnskci intcli-* genca v veliki večini sodelo- Anton"pefko, Alojz"zavVl"A- ^7 Sredf v Primerjavi z pekarnami v vala, je tudi danes velik del lojz Založnik, Milan Regovec, £J1 vaa01J* v„ is,tem času od- *ranju\ .Sko*]1 L°'ki J° kS te inteligence dobronameren Franc Oman Slavko Svetelj! ku*llla 21™?8 litrov mleka. Bledu, ki jih predvsem bre- in je treba z njo računati. Jože Suc, Štefka Frančiškino- +^ega "f-fa Je p^dala 10 me™]° ftroškl iS* va. Franc Fister. Dušan Rav- S?**8* lltrov;rPredelala pa & oddaljenih mlečnih zbiral- 207.043 litrov. V sirarnah je nic. bilo izdelano 16.906 kg sira Drugi vzrok višji odkupni in 460 kg masla, ceni pa je v tem, da se skoraj Zadružna mlekarna Bled je 90% odkupljenega mleka v teh na svojem odkupnem področ- mlekarnah predela v sir in ju odkupila pri kmetijski za- maslo, ki se lahko po ugod- drugi 349.473 • litrov rm>ka nih cenah prodajata na trgu. Svežega mleka je mlekarna Gorenjske zadružne mlekar- prodala 248 853 litrov, izdela- ne so v obdobiu od meseca la pa je 2.889 kg sira in 2114 maia do novembra z lahkoto kg masla. krile potrebe potrošnikov po Skupno so torej gorenjske svežem, konzumnem mleku. V kmetijske zadruge oddale novembru pa se je količina svojim mlekarnam 5 milijo- oddanega mleka v vseh mle- nov 183.325 litrov mleka. karnah zmanjšala, zato se je Kje lahko poiščemo vzroke nujno znižala stopnja prede- za porast količine odkuplje- lave mleka v mlečne izdelke. Naša moč, je zaključil to- va, Franc Fister, Dušan Bav variš Zlatnar, potem ko je dek. Rudi Balderman in Fan-Seveda ne bi bilo prav, je govoril še o nekaterih zuna- či Knez, v revizijski komisiji nadaljeval tovari* Zlatnar, če nje _ političnih problemih, ni pa: Milan Regovec, Tine Robi pri prikazovanju naših go- samo v nagega g0Spo- Jina in Alenka Rodetova. spodarskih uspehov in raz- darstva, naša moč je v poli-glabljanju o novih gospodar- tičnih odnosih, v družbenih skih ukrepih, pozabili, zakaj odnosih med ljudmi. Mi smo po tej poti sploh gremo. M:, dolžni delati prav na utrjeva-komunisti, smo dolžni gledati nju teh odnosov, na ves ta naš razvoj predvsem __'_ Izvlečke iz razprave nekaterih drugih govornikov, bomo objavili v prihodnji številki našega lista. Takoj po izvolitvi novega komiteja se je le-ta konstituirala. Za sekretarja občinskega komiteja je bil ponovno izvoljen tovariš Martin Košir, za člane sekretariata pa: Franc Koželj - Vanjo, Stane Boštjančič, Peter Tulipan, Danila Grilova, Rudi Balderman in Ivo Majdič. s političnega stališča in iz tega stališča prikazovati prednost socialističnega sistema. S svojim delom moramo odstranjevati iz našega družbenega življenja, iz mentalitete naših ljudi ostanke preteklosti. V današnjem trenutku, ko posoešeno delamo za dvig proizvodnje, ne Smemo ostati zgolj na gospodarskih pozicijah. Paziti moramo, da bomo slej ko prej delovali kot po- nj"„"m življenju." Gospodar- kaT dokazuj7 dejrtvo," ^TIS O življenju in delu v Ljubnem na 6orenjskem Nekaj tudi o naši vasi in Kraj sam je zelo privlačen, litično vzgojna sila, ne pa da bi se spričo sedanje gospodar ske situacije odgodilo politič- pa ^e^^popolnoma ^zaspala. Ne nega mleka? Pri ugotavljanju teh je vsekakor najpomembnejše dejstvo, da je na povečano proizvodnjo mleka v prvi vrsti vplivala povečana proiz- Predvsem je kritičen padec odkupa mleka v ZM Bled. Z izboljšano medsebojno . povezavo gorenjskih zadruž. mlekarn, se bodo taki primanjkljaji krili z dobavo mleka iz no reševanje vseh problemov, ki se vsak dan porajajo na >boljše dni«. Mi moramo doseči, da bo z vsakim novim gospodarskim in družbenim korakom, • porasla tudi zavest naših ljudi. Da se bodo oni vsak dan bolj čutili resnične gosraodarje, resnične uprav-ljalce. sko življenje se sestaja iz ži- vsako leto vsi prostori zasede-votarjenja nekaj podjetij, obrt ni od turistov. Turisti so z u- slugami zadovoljni, okolica sama pa nudi lepe izlete. U-reditev cen izpod cen sosednjih mest je nujno potrebna vodnja osnovne krme, pred- tistih mlekarn, ki lahko od- koč je bilo v vasi mnogo čevljarjev, danes pa ne moreš »legalno« popraviti čevljev. Nad sto let stara pečarska o-brt je v tem letu popolnoma za bodoče leto in obisk bo še ske živinoreje. vsem travniškega sena in o-stalih krmnih rastlin. Vsako leto večja uporaba umetnih gnoiil se močno odraža pri proizvodnji mleka, kot najvažnejšega produkta gorenj- zamrla z likvidacijo podjetja VJ2J- Ze}? radi bod° tu™ti Opekarne. Kmetijska zadruga razvija svojo dejavnost v trgovini, ker z odkupom kmetijsk:'Jh obiskovali našo vas, ko bodo videli, da so cene zmerne in ne oderuške. Vicinus Drugi prav tako pomembni vzrok so prav gotovo doseženi uspehi pri načrtnem izvajanju selekcije naše živine. Število dobrih krav mlekaric stopijo konzumno mleko onim obratom, ki v zimskem obdobju ne morejo nuditi po~ trošnikom dovolj svežega mleka. Taka medsebojna povezava In skupno reševanje vprašanj o preskrbi delovnih ljudi in naših otrok s svežim mlekom, je vsekakor potrebna in koristna. Ing. MILAN HAFNER Prav pri tem delu pa so še proizvodov ni nič. Zadružni-pomanjkljivointi. Naši ljudje ki z odborom vred prodajajo so še prenekaterikrat nezaup- vse direktno potrošniku in ljivi do linije Zveze komuni- pravijo, da dosežejo višje ce-stov in nasedajo vsem mo- ne. Odkupujejo samo Us, za gočim špekulantom in na- kar skrbi lesni manipulant, sprotnikom, medtem ko ko- Nujno je potrebno zadrugo munisti ne posežejo vmes, organizacijsko okrepiti in marveč se raje potuhnejo, vzbuditi zaupanje zadružni-Vendar je prav naloga Zveze kov vanjo. Da bo mogla za-komunistov zaustaviti to sti- druga izvajati vse naloge, ki hijno nerazpoloženje in dose- s0 ji zaupane, je potrebno poči, da bomo prav preko orga- skrbeti takoj za vodeče ljudi, nov družbenega upravljanja ki bodo sposobni vršiti te na-vse naloge, ki stoje na tej i0ge. Potrebno je te stare stopnii razvoja pred nami, tu- prostore temeljito osposobiti, di rešili. Po rezultatih, ki bo- izolirati skladišča od vlage, do doseženi, bomo sodili učin- da se ne bo blago kvarilo. Lo-kovitost našega dela. Ta poli- kal trgovine je potreben ple-tično vzgoina funkcija je os- skanja, kakor tudi inventar novna funkcija, ki jo ima ZK. sam. Druge funkcije Zveza komuni- Obstoja tudi podjetje Klav-stov nima. niča in mesarija, ki životari. Se vedno pa je treba raču- Za zabavo skrbi kino - podjet-nati z delom najrazličnejših je, ki gostuje v dvorani Fiz-reakcionarnih sil pri nas. Nji- kulturnega doma. Ob dežev- O delu sveta za gospodarstvo trzišhe občine Idi n Hmeliistvo strle Na planini Sija je treba napraviti red Na zadnji seji Sveta za gospodarstvo tržiške občine se pašnim upravičencem. Za boje ugotavljalo, da občina Tržič, četudi je izrazito industrij- bodoče leto pa predvideva ob- ska občina, ne zanemarja pospeševanja kmetijstva. Tržič daje vasi najmanj osemkrat več sredstev kot jih od vasi prejema v obliki davkov. Predsednik sveta za gospo- ki. Toda na planini Sija po-darstvo je na zadnji seji po- samezni bivši lastniki proda-ročal, da je občina Tržič v le- jajo pašo, denarja pa ne od-tošnjem letu za gradnjo pla- vajajo skupnosti. Planina Si-ninskih hlevov, vodovodov, ja je menda edina v vsem o-zaščitnih ograj in ostalih me- kolišu, na kateri je kar 9 lioracij izdala blizu 2 milijo- planšaric, medtem ko druge na dinarjev. Pašnine so v le- neprimerno večje planine iz-hovo delo lahko občutimo na nem vremenu je težko priti tošnjem letu od vseh desetih hajajo z eno. Neurejene raz-vsakem koraku. Ko obravna- do Doma in so potrebni škor- planin dale 594.000 din in se mere na tej planini bodo nevarno pojave gornodarskega nji zaradi velikega blata. Pri- je skoraj celotni znesek po- izogibno povzročile, da bo za- kriminala in špekulacije, pre- poročljivo je, da si vzameš le- rabil za plače planšarjem in deva izročena finančni inšpek- spedarstvo pa je bila elek- nekateirikrat pozabljamo, da ščerbo s seboj, kadar greš v pastirjem. ciji, če ne tudi javnemu to- trama oddana v upravo va'- levji delež za to špekulacijo kino. O delu kulturno - pro- Zanimivo pa je, da občini žilcu. Pašni odbor te planine ščanom. Na ta način bodo te nosijo reakcionarni elementi, svetnega društva že dolgo, Tržič n? more napraviti reda se sploh noče odzvati vabilu vpsi še naprej imele elektrie- To predvsem zato, ker smo doleo nismo slišali. na planini Sija. Bivši lastni- občine, da bi prišel na šesta- no razsvetljrvo. Občina pa |» proti njim premalo budni. Gostilne pa so kar dobro ob- ki te planine ne morejo razu- nek, na katerem naj bi se ob- ma že pripravljen nov trans- Nato je govoril tov. Zlat- iskane, žalostno je samo, meti, da je planina prešla v ravnaval obračun. Na zad- formator, da ga montira v nar o vprašanju naše delov- kadar vidiš za mizami mlado- last skupnosti jn da so oni si- njem sestanku je bil sprejet Lešah; nakar o > za vse vasi ne inteligence in ugotovil, da letnike pri kartah in litru vi- cer še vedno prednostni upra- sklep, da se bo predlagalo dovolj električnega toka. njo še vedno omalovažujemo na. vičenci do paše, ne pa lastni- prepoved paše dosedanjim j. v. čina Tržič, da potrebuje za dovršitev vseh planinskih naprav in melioracij 5 milijonov 106.000 din. Ce pa bb možno tolika sredstva zbrati v enem letu, pa je seveda še vprašanje. Lastnik zasebne hidroelektrarne na Visočah je hotel ustaviti obratovanje, ker bi zaradi dohodkov od elektrarne izgubil otroške doklade Na prošnjo vaščanov iz Hudega grabna in Visoč in za>-radi intervencije Sveta za goj- 3 Za skupno organizacijo prosvetnih društev kamniške občine ;(i Ifi Veselje ob novoletni jelki Dedek Mraz prihaja Letošnji občni zbor delav- nekaj dni v zimskem času. V teh prireditvah je sodeloval skega kulturno - prosvetne- njih bi lahko delovale vse tudi pevski zbor, ki je razen ga društva »Solidarnost« v Kamniku je bil zelo dobro o-biskan. Splošen pregled o delu društva je podala predsednica Marica Brejc. Razvidno je bilo, da je društvo razvijalo živahno delavnost v vseh sekcijah. Tudi najmlajši sekciji, godbena in šahovska, sta se lepo uveljavili. Pri pregle V KRANJ Oblika kolektivnega obdaro- mezni tereni pripravljajo ob- 7e> m crprin nrmnMam bn na-k vanja je letos nova in se še daritev in so nekateri zbrali sekcije, predvsem pa bi na- samostojnega koncerta doma, ^e v sreoo popoiaan oo pa-K j j pred kinom »Storžič« sprem šla knjižnica ustrezni prostor, tudi gostoval. Udeležil se j^ Končno se je tov. Brejčeva tudi odkritja spomenikov nil svojo sliko. Dolgočasna m zahvalila za materialno po- padlim borcem ter sodeloval malce zasnežena pokrajina se moč, ki so jo društvu nudi- na vseh .internih proslavah 00 spremenila v pravo pravil: Občinski ljudski odbor, delavskih kolektivov kamni- IJično vas z neštetimi razno-Krajevni sindikalni svet in ških tovarn. V letošnji sezoni barvnimi lučicami, bengalic-kamniška podjetja ter pred- je že naštudiral samostojen mm ognjem, raketami, ma-lagala, da se v novi komuni koncert, dramska sekcija pa limi sejmi z vsemi dobrotami osnuje Svet zveze Svobod in dramo »Inšpektor na obisku«. itd- Proti večeru pa bo to o-du sklepov lanskega občnega prosvetnih društev, saj je na V živahni debati, ki je sle- troško naselje obiskal težko zbora lahko ugotovimo, da so ozemlju kamniške občine 11 dila poročilom, se je oglasil pričakovani gost — Dedek bile izpolnjene vse naloge, prosvetnih društev. tudi zastopnik predsedstva Mraz s svojim spremstvom. Poročila predsednikov po- Zveze Svobod Lev Modic, ki Društvo prijateljev mladine sameznih sekcij so prikazala je izrazil veliko zadovoljstvo v Kranju je s sodelovanjem podrobno delo društva. Pri nad tako številno udležbo in organizacij ZPM in društev dramski sekciji je bil od pro-- lepimi rezultati dela grama izveden samo del. Ra- Zborovalci so soglasno spre razen pri dramski sekciji, ki si je zastavila preobširen program. Število članstva je sicer naraslo, vendar pa še ni doseglo predvojnega števila. V najtežjih časih stare Jugoslavije je namreč »Solidarnost« imela preko 800 članov. Res je, da je bilo od teh več kot polovico podpornih članov, toda ob izbruhu vojne se je pokazalo, koliko so nam pomenile take tihe simpatije, ki jih je društvo uživalo med Kamničani. Pomanjkanje potrebnih pro ne bo uveljavila v vseh kra v ta namen že več deset tisoč jih, vendar pa bo verjetno dinarjev. V Mestnem gledali* cbjektivnejša in uspešneje de- šču bodo zaigrali v novoletnih lovala na otrokov razum kot dneh Janka in Metko, lutkov-je vplivalo posamično obda-- no gledališče Žogico nogico, rovanje, ki je bilo večkrat marljive vzgojiteljice v otro-vzrok manjšin negodovanj. Za škem vrtcu so pripravile pred-tsko obdarovanje pa naj bi stavo v senčnem gledališču, poskrbeli starši sami in u- »Svoboda« bo obdarila otroke stvarili ob Novem letu otro- svoiih aktivnih članov, v rikom predvsem prijetno in troškem vrtcu pa bodo svoj praznično razpoloženje. praznik praznovali kar več V iem času bo pripiavilo dni. pnreditve za najmlajše tudi V DOMŽALE Prešernovo gledalieče, »Svo- Druš+vo pri jate j ev mladine sklenilo tudi letos pripraviti boda« Center, Lutkovno «1e- v Domžalah pripravlja za Nori ašim cicibanom in pionirjem dališče, _ kina »Storžič« in voletno jelko otvoritev lut- zen ponovitve »Hasanagini- jeli predlog, da se prostori prijetno presenečenje. Dedek »Svoboda« ter druga društva kovnega gledališča s pravljič- Mraz bo s svojem spremstvom Pd terenih. no igro »Rdeča kapica«. Po obiskal tudi druge kraje: Dedek Mraz se bo s svojimi predstavah bo male gledalce Predoslje, Naklo, Stražišče, medvedi, srnicami, voUom in obiskal še Dedek Mraz in jim Primskovo, v Kranju pa se bo drugim za tem, ko bo obiskdl gotovo tudi kaj prinesel. Ra- oglasil kar na desetih krajih, vse od najmanjših cicibanov zen tega si bodo otroci lahko ce«, sta bili dve predsltavi bivše Čitalnice dodelijo dru- drame »Cvrček za pečjo« in štvu ter nalogo, vključiti v izvrstno naštudirana Harriso- prosvetno delo čim več čla- va igra »Molčeča usta«. Mladi nov, zlasti tovarniško in kmeč- oder je uprizoril igre »Palč- ko mladino. Gostovanja s ta ki, »Desetnica« in »Dama — ko kvalitetnimi deli, kot so Tedaj bo otroke tudi kolek- do pionirjev, poslovil v petek ogledali tudi otroški film. Denar za vse te priprave je DPM dobilo deloma iz izkupička pri tomboli, deloma pa bodo priskočile na pomoč or- škrat«, s katero je gostoval bila v preteklih dveh sezo- tivno obdaroval. Kranjske to- od kranjskih otrok in n:iho štirikrat. nah, naj se nadaljujejo tudi varne bodo pripravile lepe ve pravljične vasi. Izobraževalna sekcija je u- v prihodnjem letu. Pri tem pa nagrade, katere bodo potem vetrnimi? smerila svoje delo v to, da je ne smemo pozabiti na Tuhinj- izročile mladim kolektivom. NA JESENICE pomagala širiti obzorje z raz- sko dolino, ki je zdaj vklju- Tako bodo ti dobili marsikaj, Kljub temu, da bodo letos ganizacije in podjetja. Da bi štorov "za knjižnico in pevske nimi tečaji, predavanji in li- Čena v kamniško občino in ni- zaradi česar jim je danes de- družbena sredstva za priredit- bili mladi gledalci z Rdečo vaie _ pevski zbor je de- terarnimi večeri. Ideološki ma nobenega prosvetnega lo otežkočeno. Mladi mode- ve in oodaritve naših naj- kapico čimbolj zadovolini yetkrat v zadnjih letih me- tečaj je bil zelo dobro obi- doma. V finančnem pogledu larji, risarji, športniki, knjiž- mlajših precej skromna, se »lutke« že pridno vadijo, njal prostor za pevske vaje skan. Splošna želja je, da bi gre društvo v novo leto z iz- ničarji in drugi bodo lahko obeta jeseniškim otrokom Predsednici DPM Sirclevi po- — nas sili, da v skladu s skle- sekcija še organizirala take ravnano bilanco. Z. lepše delali v svojih krožkih, prav lepo praznovanje. Posa- magajo še Majda Sitarjeva, pi izrednega kongresa »Svo- tečaje za čim širši krog lju- bod« na Jesenicah poiščemo di, ki jim že njihov poklic in pregledamo prostore, ki so narekuje poglobljeno ideolo- nekdaj služili kulturi in pro- ško izobrazbo. Jezikovne teča- isveti ter poskrbimo, da bodo Je — nemškega in angleškega le-ti tudi danes služili delov- jezika je redno, obiskovalo 58 nemu človeku za razvedrilo pri j a vijence v. Predavali so in izobraževanje. V Kamniku profesorji gimnazije. Tudi Prosvetni delavci Poljanske doline so zborovali Izpopolnjevali bodo strokovno znanje Jelka Seljakova. Marija Za-krajškova, sestri Pavšičevi, Milan Pavšič in drugi. Ob tolikem zanimanju bo njihovo delo otrokom prineslo prav gotovo mnogo veselja. IN DRUGAM... Na proslavo Novoletne jelke V četrtek so se v Poljanah čega dela združenih društev Za prvega predsednika so iz- so to predvsem prostori biy- predavanja, ki so bila v veli- zbrali prosvetni delavci iz učiteljev in profesorjev. Ker volili šolskega upravitelja iz še Čitalnice, ki so zdaj skozi ki ali mali dvorani kulturnega vseh šol, ki sodijo v novo ob- je v naših šolah pouk ročnih Gorenje vasi, celoten odbor in prihod Dedka Mraza sepri- vse leto neizkoriščeni, razen doma, so pritegnila mnogo po- čino. Po dveh uspelih vzor- dej preveč zanemarjen, je bilo pa šteje 8 članov. Pozno je že pravljajo prav vsi kraji. Na _____ slušalpev. Takih predavanj je nih nastopih v gimnaziji so sklenjeno, da bo v tem šol- bilo, ko je učiteljstvo odhaja- Hrušici bodo igrali otroško i- Hn mnii>nivLpm ndrn v teku leta sedem- Na prediskUtirali metodična, di- skem letu tečaj ženskih ročnih lo na svoja službena mesta z grico »Palčki«, v Žirovnici "»UM?nI»*cni vara literarnih večerih so daktična in pedagoška načela, del v Gorenji vasi. V tečaj željo, da bi jim novo društvo pripravljajo slovesen sprejem Igralska družina v Mošnjah slovenski književniki čitali ki jih mora poznati in upora- se je takoj prijavila večina pomagalo v njihovem naporu Dedka Mraza in njegovega je z drugo letošnjo premiero, številnim poslušalcem svoja biti učitelj, če hoče uspešno učiteljic, Petrovičevim »Vozlom« doži- dela. delati v razredu. Ker pri pouku govorimo navela velik uspeh. Režiser je to Izobraževalna sekcija je Popoldne so nadaljevali z vadno le o tovarnah in ne o pot z razdelitvijo vlog dobro pomagala tudi pri organizira- občnim zborom. Iniciativni delu v njih, zato bodo na kon-uspel, tako da so vsi igralci nju proslav, ki jih je prire- odbor je podal poročilo o de- cu šolskega Ista organizirali več ali manj zaigrali res pri- dila »Solidarnost«. Pri vseh lu in nakazal smernice bodo- ekskurzijo v več tovarn, da se predavatelji spoznajo z de- pri vzgoji in izobrazbi. U. spremstva, prav tako pa tudi po drugih krajih. PrciTpefo premiero v Prešernovem gledališču srčno in doživeto. Občinstvo je bilo zlasti navdušeno nad lepimi in pristnimi riošnjami z značilnimi copatami. Posebno priznanje zaslužita Rezka Vidic (Bajka) in Tone Potočnik (Mitro), vendar pa je bil napredek viden skoro pri vseh igralcih. » Tudi to pot sta scenarista Tone Potočnik in Gabrijel fiertoncelj svojo nalogo izvedla v vcfiko zadovoljstvo Vseh gledalcev. Mošenjčani bodo z »Vozlom« gostovali tudi v Podbrez-•jah in kasneje v Lescah in ■Ribnem. Ustanovni zbor najmlajše gorenjske Svobode Ob otvoritvi doma - Župančičeva „Veronika Deseniška' popolnjevali strokovno znanje. Tudi ideološko plat pe- V nedeljo, 18. decembra, je delovanja in nadaljnega raz-zaživela v Podnartu najmlaj- voja, kakor tudi zaradi boljše ša »Svoboda« našega gorenj- povezave s kuiturno-prosvet- dagoške izobrazbe bodo izpo skega kota. Ze nekaj časa so nimi društvi formirale v sa- polnili s predavanji, kulturno-prosvetne sekcije mostojno kulturno-prosvetno » Partizana« v Podnartu mi- društvo. Naš okoliš .ima že profesorjev slile na to, da bi se zaradi razmeroma močan odstotek industrijskega in drugega delavstva, v osvobodilni vojni pa je tudi kmečki del prebivalstva pokazal visoko zavednost, ki tudi po osvoboditvi ni oslabela. Pogoji za ustanovitev DPD Svobode so bili torej dani in v nedeljo je imela leta ustanovni občni zbor. Na Po vseh štirih igrah v Pre- ladjami, ki bodo otroke še šernovem gledališču bodo bolj pritegnile in nudile nji-končno dočakali svoj srečni hovim očem še več zadovoljeno pri nazorni razlagi sno- dan tudi najmiajši obiskoval- stva. & f l t f izobra- ci> v torek> 27 decem,bra> b0 Delo režira Lado Stiglic, zevaine studijske grupe v Po- prešernovo gledališče prvič sceno pa si je omislil Sašo Ijanah, v Gorenji vasi in v uprizorilo Grimm - Skufčevo Kump. * Sovodnju S študijem pedago- pravljicno igro »Janko in ške m druge .literature,, ter Metka« in jo podarilo našim z medsebojnimi hospitacijami otrokom za NoVoletno jelko, si bodo prosvetni delavci iz- lom v njih, kar bo samo kori- V Železarni obnavljajo Avtor je vsakomur že več kullurne skupine uspešnejšega in smotrnejšega ali manj znan, spominjali se V sindikalnem pododboru ga bomo tudi iz »Trnuljčice«, mehanične delavnice v jeser O igri »Janko in Metka« pa niški železarni so obnovili kut- doslej še ni bilo slišati in turno življenje z ustanovitvijo Novo društvo učiteljev in Prešernovo gledališče je misli- nekakšne kulturne skupin^, šteje 31 članov, lo, da bo lahko uprizoritvi ki je delovala že v Času ot|- _____ pripisalo pridevek »krstna stoja sindikalno kulturno- predstava«. Toda Slovensko umetniških društev. V počastv- narodno gledališče v Trstu jo tev Dneva republike so od- je uprizorilo prav nekaj ted- igrali igro »Na straži«, nasto- nov prej. pil pa je tudi njihov pevski Skufca se Grimmove prav- zbor. Temu njihovemu koraku ljice »Janko in Metka« ni su- je sledil tudi sindikalni odbor ženjsko oklepal, temveč jo je glavne pisarne, ki bo pripravil opremil s številnimi interpo- kulturni večer. ' Svoboda iz Domžal je gostovala Delavsko prosvetno dru- tem zboru je bil izvoljen prvi štvo »Svoboda« Domžale je s odbor, ki daje garancijo, da se svojo igralsko skupino, pevci, bo »Svoboda« tudi tu razži- orkestrom in baletom preteklo vela. soboto zvečer in v nedeljo po- Popoldne istega dne je pojlan gostovalo v zadruž- dramska družina uprizorila nem domu v Trzinu z Gobče- Zupančičevo tragedijo »Vero- vo opereto »Planinska roža«. je ogledal ta film in sreča buja za to trditev niti naj- niko Deseniško«. Predstava je Gledalci so bili s prireditvi- potem znanca, ki pozna film manjšega suma. Njegove slike imela izreden uspeh. Zlasti jo zelo zadovoljni. Z navduše- sam0 po pripovedovanju, se bo imajo čudovito okvirno globino glavni akterji so izoblikovali njem so spremljali sodelujoče, kmalu znašel v precej' muč- tako, da prvič, ko gledam zgo- svoje like z že umetniško do- ki so »Planinsko rožo«, v le- nem položaju. Znancu bo si- dovinski flm, nimam občutka, gnanostjo. Pa tudi ostali so tošnji sezoni, tedaj že šestič cer iariko kar na kratko pove- da sem na nekem balu kostu- segli nad povprečno amatersko ponovili. -Ker je za opereto dai5 da je prebil v kinu dve mov. In osebe! Tako perfekt- fnfrji, k) W) § sedanja «ROMEO IN JULIJA« rija? Vendar t0 komaj verja-Kdor pride iz kina, kjer si memo, kajti film nam ne vž- bodo gudoviti uri, da je film izre Dom no se ujemajo z ozadjem, da den in, da sta zlasti dve sceni včasih zaradi te izredne stilistične enotnosti dobimo vtis, LJUBO RAVNIKAR: Bohinjsko jezero (olje) raven. Vse nastopajoče je še veliJko zanimanja, jo posebej pohvaliti za vzorno iz- ponovili še enkrat v govorjavo in dognano obliko- Žalah, nato pa bodo gosto- _ slavnost na dvoru pri Ca vanje svojih likov. Levji de- vali v Radomljah, Bukovici, puletovih in balkonska scena kot da so se začele premikati lež zaslug za velik uspeh pa Lukovici, Zadobrovi in Crnu- _ božanski in naj si film na slike starih mojstrov. gre režiserju — tov. Lampicu, čah. Prav bi bilo. da bi Dom- vsak način ogleda. Usodno pa DECEMBER MESEC »GLASA GORENJSKE« V ENEM MESECU 1480 NO- čestitali za njihov praznik, VIH NAROČNIKOV jih obdarili s knjigami ter o- Po šestih dneh smo zabele- stali v prijetnem razgovoru z žili spet nov uspeh. Dobili njimi vse popoldne. Zvečer so smo 475 novih naročnikov, ta- Priredili v >'Korotanu« ustni ko da je število naraslo na časopis. 1480. Vsak dan se število ve- V petek bodo novinarji obi-ča, naročilnice prihajajo po skali Preddvor, pošti, največ pa nam jih prinašajo naši zbiratelji s terena. Zato pohitite, naročite se tudi Vi na naš list, najbolj bran časopis na Gorenjskem. HOČEŠ RADIO APARAT — POTEM NAROČI »GLAS GORENJSKE« Vsak, kdor bo poravnal naročnino za celo leto, bo sodčki bo po Novem letu izhajal Ioval tudi pri nagradnem žre- dvakrat tedensko i ljek in petek. ponede- NOVINAR.II »GLASA GORENJSKE« PO GORENJSKIH VASEH banju. Za 600 dinarjev bo torej lahko dobil lepo nagrado in vse leto prejemal poltednik »Glas Gorenjske«. Med darili je celo radio aparat in mnogo drugih praktičnih nagrad. V V sredo so novinarji »Glasa prihodnji številki vas bomo Gorenjske« priredili na Jezer- obvestili že natančneje o da- skem novinarski večer. Obi- rilih, katera so prispevala go- skali so tudi graničarje, jiin renjska podjetja. ki je ponovno dokazal svoje žalčani razen s »Planinsko visoke zmožnosti in hrati od- rožo« gostovali tudi z Moškri-lično podal grofa Hermana. čevo dramo »Rdeče rože«. Vokalni koncert v Kamniku Po uspebu tudi gostovanje bo, če bo znanec le nekoliko CRNI KONJ bolj radoveden. Kmalu bo zve. Otroci in živali — to je te^ del, da je italijanski režiser ma, po kateri so že večkrat Castellani s Shakespearovim segli filmski ustvarjalci. Ma- tekstom precej svobodno raz- lo Meg — hči malega far- polagal, da je izpustil na sto- marja — nosi v šolo na svo- tine njegovih verzov in si v jem hrbtu njen ljubljenec — nekaterih scenah dovolil celo konjiček Gypsy. Točno ob do- precej številni dodatni dialog, ločeni uri pa jo pride ta »ču- Dekliški zbor gimnazije in Moški zbor »Solidarnost« se da je cele scene postavil na dežni konjiček« tudi sam od pevski zbor »Solidarnost« sta nam je predstavil kot homo- glavo, samo, da bi izkoristil sebe čakat pred šolo in j6 na prejšnjo soboto zvečer nasto- gena "celota, uravnovešen v vsako možnost, ki se mu je svojem hrbtu odnese domov, pila na skupnem koncertu v vseh glasovih. Zbor šteje 40 nudila za dosego čim boljšega Toda očka rabi denar in zato veliki dvorani kulturnega do- pevcev. Pomlajen z novimi slikovnega efekta. Nadalje bo Gypsyja proda, mala Meg je ma v Kamniku. Kamniško ob- močmi je, pod vodstvom pe- ta znanec tudi zvedel, da Ca- seveda vsa obupana in ža- činstvo je toplo pozdravilo vovodje Viktorja Mihelčiča. od stellaniju ni služila za scenarij lostna. Gypsy pa se ni hotel najprej mladi zbor dijakinj, lanskega nastopa presenetlji- samo Verona, temveč je v ka- navaditi na nbvega gospodar- ki je pod vodstvom pevovodje vo napredoval. mero ujel tudi druge kraje: v ja in tudi ne pozabiti male Viktorja Mihelčiča zapel šest ves koncert je bil visoko Sisni trg pred katedralo, v Be- Meg. pesmi. Zelo so ugajali tudi so- , ,. _ .., netkah nekatere dvorce in pa- To preprosto zgodbico so lospevi. Ema Prodnik je za- naa Povprečnostjo, »boiidar- lače^ y Padovi posnetke s ce- avtorji na zelo simpatičen in pela Schubertovo »Uspavan- nost« 'je lahko ponosna na ste itd. In nato pride še pri- predvsem human način film- ko«, Eva Mihelič pa Cajkov- svoj pevski zbor, ki je že lani znanje, da nekateri igralci ne sko dobro obdelali. Tu in tam skega »Zimo«; Bachovo »Oh, doma in na gostovanjih do- govorijo svojega teksta sami, je film morda malo preveč kako ljubim« in Chopinovo __„el -i™, _ i. Ji H A ker njihova angleščina ne razvlečen, todo nikdar preti- »Zeljo« pa je ubrano zapel ga epe "^P6116- »Koaa, aa zahtevam Shakespear- ran. Film bo predvsem uga- kvartet (Ema Prodnik, Nataša Dl tako dobro naštudiran pro- jevega jezika. Da, celo Julijo jal najmlajšim, pa tudi odra- Dolenc, Milica Žagar in Ma- gram ostal samo v ozkem so sinhronizirali. sls bo velika humanost ne- rica Omerza). kamniškem okolišu. Torej — fantastična krpa- dvomno pritegnila. Od petka do petka Krik IZ plaitieilOV Kmetijstvo Medtem ko tovariš Tito nadaljuje z obiskom raznih krajev v Etiopiji in Eritreji, pa se na našem notranje-po-litičnem poprišču dela kar najbolj intenzivno na uveljavljanju smernic nove gospodarske politike. Kmetijstvo je v ospredju. Vanj bomo vložili prihodnje leto tudi razmeroma največ sredstev. Od 8 mi- VHCnroriill lijard 860 milijonov dinarjev na- UjUicUJU menjenih za investicije v 'kmetij- stvu, bomo porabili največji znesek in sicer 4,240 milijonov za melioracije. Za melioracije so predvidena področja 107.355 ha. Od tega bomo izsušili 92 846 ha in pripravili za umetno namakanje 14.419 ha. Največ bomo seveda teh sredstev vložili v žitnico Jugoslavije — Vojvodino, v precejšnji meri pa bodo upoštevana tudi rodovitna področja Makedonije in vzhodne Slavonije. Ta sredstva bodo uporabljena za obnovo in vzdrževanje melioracijskih naprav, prekopov, bazenov, črpalnih postaj itd. 2,920 milijonov dinarjev je namenjenih za dolgoletni, zasajevanje sadnega drevja, vinogradov itd. S temi sredstvi bo moč posaditi 4.440 ha dolgoletnih nasadov, od tega 3.510 ha vinogradov in 952 ha sadovnjakov. Prav tako bodo deležna sredstev iz splošnega industrijskega sklada tudi kmetijska posestva. Z 1 milijardo 36 milijonov bo zgrajenih 74 živinskih staj, 76 pitališč za prašiče, 25 staj za ovce, 53 lop za kmetijske stroje in druge naprave. Čeprav je preteklo šele dobre tri mesce od ustanovitve novih teritorialnih enot — komun in čeprav uspehov novega komunalnega sistema še ne moremo po tako kratkem času vrednotiti, lahko ugotovimo, da je bila dosežena znatna živahnost pri uveljavljanju lokalne samouprave. Mnogo državljanov je bilo pritegnjenih'k neposrednemu družbenemu upravljanju. V okrajnih ljudskih odborih dela okrog 1300 odbornikov, v novih občinskih ljudskih odborih, pa okoli 4.000 odbornikov — po 15 do 50 v enem občinskem ljudskem odboru. Občinski ljudski odbori so sicer sprva kazali .manj zanimanja za delovanje svetov, toda pozneje so povečali število le-teh, ponekod tudi do 13. Do začetka novembra so v Sloveniji ustanovili v novih občinah okrog 1100 svetov z okrog 8400 člani, od katerih je tri četrtine iz vrst državljanov. Na sedežih ukinjenih občin dela od 1. septembra dalje 282 krajevnih pisarn. Pri organizaciji uprave v teh krajevnih pisarnah so se delale ponekod napake, ker se je šlo preveč v širino. Posledica tega je bilo kupičenje uslužbencev, katerih je zdaj za 15% več, kot v starih občinah. V republiškem tajništvu za zakonodajo trdijo, da se v Sloveniji niso pokazale težnje okrajev proti prenosu pristojnosti na občinske ljudske odbore. Te pristojnosti so formalno že prenesli, toda občine zavoljo pomanjkanja kadra ne izpolnjujejo mnogih pristojnosti, ki bi jim sicer pripadale. Tam, kjer se stene Pokljuke in Jelovice toliko razmak- gnali,« je pošepetal domačim, je Nemcem zastal dih in trenejo, da je razen strmih pobočij in koščka neba, nekaj pro- Prav tedaj pa je oficir v us- ščil z obrazom na tla. Drugi štora še za njive, nekaj travnikov in majhno vasico, se njenem plašču zamahnil z ro- je planil nazaj in zadel ob podviga ob zimskih dopoldnevih, da le pokuka izza hribov ko in pokazal v plamene. Pe- liciste. Nekdo ga je udaril po sonce, iz Save prozorna meglica. To jutro pa se meglica ni sti so sunile ujeta partizana, glavi, da je padel, dvignila. Vas je ostala nema. Sneg se je kristalno bleščal, Opotekajoče sta se prestopila Plameni so se zvijali pod s pogorišč pa je vel dim in duh po sežganih oblekah in proti goreči hiši. truplih. »v og:nj gresta,« je dah- V mraku so se začeli Nemci hiš se je topil sneg in s streh ni} ^met, pri Pol.knici- >>§e de- so kapale ledene kaplje na se\ ^orakov • • • be osem • • • ?-nremrzla uietnika potekata se, ne moreta dalje Prestopila sta se. Se šest ko- Uveijavljanje samouprave skrivnostno in vznemirljivo pripravljati. Stražarji, ki so ves dan postopali okoli hiš, so odšli. Obroč okrog vasi so podvojili. V osebnih avtomobilih so se pripeljali nemški oficirji. V vse smeri so bile položene drobne rumene žice, Jci so prenašale vznemirljive nemške pogovore. Tik pred nočjo so določili način kazni za uporno vas. Z gora se je vrnil komandant ekspedicijskega bataljona in prignal dva ujeta partizana. Ko je raportiral komandantu Gestapa, je stal izdajalec Ad-lerschitz ob strani in skušal uganiti, kaj se dogaja tisti trenutek za polknicami lesenih hiš. Drgetal je in hrepenel je, da bi tedaj sam storil nekaj divjega, strašnega. Toda to ni bilo potrebno. Čez nekaj trenutkov je padlo povelje. Po žicah se je širila beseda: »Odprite zaupna navodila!« *■* Poveljniki skupin na konceh vasi so odprli zaupna navodi Na odsevu plamenov, so se rakov, štirje, trije.« policisti spogledali. Plameni Kmet se je opotekel pri Okupator omaguje: v onemoglem besu požiga vasi so zatrepetali na usnjenih ze- oknu, brata pa sta se ustavi I- Z? i?_ __^^^L^-l, ,,Jj lenih plaščih in črnih krava- la. Spogledala sta se žalost je visei siv, no, hrepeneče, obupano, spo znavno... je treba zažgati. Njihovi-ljud je so planili k hišam, vdrli vhodna vrata in vrgli svoje smolnate bombe. Čez nekaj minut je* zagorelo. Rdeči plameni so ovili slemena hiš in njihov odsev je razsvetlil zasneženo pokrajino. Ljudje so begali po vasi. Nihče jim ni branil — le iz obroča jih niso pustili. Zublji so motno o-svetlili vas. Veter je razna-šal zareče ogorke in pepel. Temni gozdovi na pobočjih so nemo gledali prizor. Živina je grozotno tulila. Iz teme je prišla v miglja-jočo svetlobo plamenov skupi na policistov. Pred njo stopala ujeta partizana tah. Nad vasjo težak oblak. V Rebri je nekdo prav narahlo odprl oknico. »Senekarjeva dva so pri- nebo, prasketali in v vrtincu nosili pod oblake šope isker. Nastal je trenutek strahotnega miru in negotovosti. Na gestapovčevi črni kravati je plal ogenj veter pa mu je vrgel na obraz žarečo i-skro, da je začel naglo otepati po licu. Podžgalo ga je, da ni več odlašal: »Kaj čakate? V ogenj z njima,« se je zadri. Pograbil je revolver in nekajkrat ustrelil v partizana. Tedaj so priskočili policisti in ju zgrabili. Skozi okno so ju vrgli v gorečo hišo. ' Gestapovčeve ustnice so se skremžile, vse njegovo telo pa se je usločilo in čakalo. Sneg pod nogami se je raztopil, goreče ostrešje nad hišo se je rušilo, policisti pa so z mrkimi obrazi opazovali mesto, kjer so se plameni zgrnili za partizanoma. Čez n-kaj trenutkov so privreli iz hiše nerazumljivi glasovi. Slišati je bilo davljenje in grgranje. Ob oknu se je pokazala za trenutek usločeria postava in zadonel je obne"--mogli: »Mamaaa ...« in pojemajoči: ' l-»Pozdravljeniii....«. Gestapovec je spravil revol-r Odmaknila sta pogled in se ver in zvedavo opazoval ozrla v plamene. Tedaj se je potekajočo postavo v plamena j večji zravnal, se vzpel, da nih. FRANCE ZVAN Z revolucionarnim aktom — ustanavljanjem komun in smn utru1ena z rokami zveza Kamniški komunalni problemi; elektrifikacija, vodovod in gradnja stanovanj V Kamniku sta bila dva komunalne dejavnosti. Organi na področju občine je 6 rhi- uspela zbora volivcev. Poseb- ljudskega upravljanja na se- lijard 800 milijonov dinarjev, no lepo je bil obiskan zbor za dežu občine ali sveti so se Z dograditvijo že zastavljenih' mesto in Graben. Ob polni izpolnili, vendar še vedno del pri tovarni usnja »Titanu«, sta dvorani je predsednik občine manjka kadra, da bodo vsa »Stolu« in »Svilanitu« se bo Na Alfred Janko seznanil volivce mesta zasedena. Ustanovljen dvignil bruto dohodek še za' komunalnih skupnosti, smo stopili na nadaljnjo, višjo stopnico uveljavljanja naše socialistične demokracije. Čimveč in čim boljše bo sodelovanje državljanov v vseh organih naše ljudske oblasti, toliko prej in temeljiteje se bo uveljavljal tudi naš novi komunalni sistem. z reorganizacijo občinskih je bil nov svet za zaščito ma- eno milijardo. nimi na hrbtu sta se opote- ljudskih odborov in s prora- tere in otroka, ki mu nače-kala pred Nemci. Razmršeni čunom. Z zadovoljstvom je ljuje tovarišica Iva Fakinova lasje zlepljeni s krvjo, ne- ugotovil, da vseh 17 krajevnih iz Most. Imel bo dosti dela, obrita lica in srežasti brki so odborov,- ki so bili ustanov-napravljaii njuno podobo še ljeni na območju nove občine, bolj trpečo in grozotno. Okrog dobro dela zlasti v pogledu ker je mnogo problemov, ki jih bo moral reševati V Domžalah je bil prejšnjo soboto ustanovni občni zbor Kluba za konjski šport. Dose-daj je bilo 33 članov, vendar to število nenehno raste, kar dokazuie veliko zanimanje za ta šport. Na zboru so. iz- DROBIŽ IZUD »Ivan Cankar« je s sodelovanjem KUD »Tone Si Svet za socialno skrbstvo m zdravstvo bo za Novo leto ob-: daril vojne sirote in občinske. reveže. «a kar Ima na razpo- Vrednošt"deVa^u^varjenega Ja^ 685\m dinarjev.Svet za komunalna dela je sklenil, da se prodajo še ostale eno in dvostanovanjske hiše, ki so." last ljudskega premoženja. Nadalje je podvzel energične, V nedeljo, 25. decembra, bo »Solidarnost« v Kamniku frer« Skofja Loka pripravil o S uprizorila Priesleyevo dramo ukrepe za ureditev nezdravih priliki praznovanja škofjelo- »Inšpektor na obisku«. Jeseniško društvo Zveze lo pri organiziranju taboren j, vojaških vojnih invalidov bo letovanj, kulturnega razvedri- v počastitev Dneva armije or- volih upravni m nadzoruj od- ganiziralo športni dan, na ka-bor; za predsednika je bil iz- terem bodo sodeiOVali ljub-volien tovariš Stane Rozman. ljanski in jeseniski vojni in_ Mestno gledališče iz Ljub- validi. ljane je preteklo nedeljo^ go- Na najozjem mestu preho-stovalo v Domu Svobode v da skozi mesto (prav,kar tla. Domžalah s komedijo »Grli- kovana Blaževa ulica) so v ce glas«. Nad uprizoritvijo, v Loki uvedli semafor> ki ureja precej živahen tovorni in avtobusni promet. Ta novost je bila zelo potrebna. Ob priliki občinskega praznika v Škofji Loki so razen la, skrbelo bo za pravilno vzgojo, za moralno in socialno ogroženo mladino, prirejalo predavanja iri posvetovanja, skrbelo za ustanavljanje študiralo svojo prvo predsta- škega občinskega praznika v dvorani v Virmašah za ljubitelje slovenske pesmi, Glas-oeni pevski in godbeni koncert. KUD Ribno pri isJedu je na- kateri nastopajo le trije i-gralci, so bili gledalci zelo navdušeni. V ponedeljek zvečer je bilo na Jesenicah predavanje gledališča s Shakespearovo bil odlikovan z diplomo za dramo »Othello«, Invalidske- dolgoletno vzgojo mladine, ki DPD »Svoboda« Jesenice bo ga pevskega zbora in orkestra mu jo je podelila Zveza za organizirala za otroke jeseni ških kulturno - prosvetnih delavcev za novoletno presenečenje' lutkovno igrico »Žogica nogica«. Radia Ljubljane. Vse prire- telesno vzgojo ditve in nastopi so bili kva- Slovenije, litetni in dobro obiskani. V Kamniku je bila ta teden Ustanovna konferenca Po igri bo čajanka s priho- kluba rezervnih oficirjev. Rezervni oficirji so z veseljem pozdravili ustanovitev te organizacije, ki jih bo povezovala in skrbela za nadaljnjo izobrazbo. Izvolili so tudi 5-članski odbor, ki bo izdelal osnutke pravil in bodočega dela. Učenci Ind. šole »Iskra« so počastili Dan JLA z lepo a- kademijo. Po uvodnih besedah nJih plakatira le Olepše dom Dedka Mraza »Planin, društvo Jesenice« je organiziralo minuli petek predavanje Slavka Smoleja ^Cvetje in obrazi naših gora«. Predavanje je bilo spremljano z barvnimi slikami in epidioskopom. razmer v gostinski mreži, pri čemer je treba upoštevati, da je Kamnik v neposredni bližini Ljubljane in turistično mesto. Nekaj nerentabilnih gostiln bo ukinjenih. V zadnjem času je bila izboljšana jakost električne energije z zamenjavo močnejših naprav v transformatorjih. Težave bodo še trajale, dokler ne bo izmenjano cestno omrežje na Sutni, ki izvira še iz leta 1922, ko ni bilo kuhalnikov in električnih aparatov. Z zgradbo novega transformatorja pri tovarni kovanega orodja pa je bil omogočen vsaj nov vod visoke . .. ' napetosti za Nevlje in Meki- knjizevmki so v nje, kjer do zdaj sploh niso padniki JLA. preteklem tednu obiskali mogn uporabljati električnih TVD »Partizan« Kranj in ^rnf vel~ra Ledino in Stražišče sta v počastitev odrasle. Knajskogorčani so Kanalizacija na Zapričah je Dneva JLA pripravila v slovenskim književnikom del nove kanalizacijske ure- Prešernovem gleda'išču telo- Francetu Bevku, Josipu Ribi- ditve po načrtu osrednjtga V nedeljo je bila v Ljubi j a- vadno akademijo. Kastopili so CiCU) Janezu Menartu in To- zbiralnika za vse mestno ni ustanovljena stalna turi- športniki obeh društev s pro- netu p0všku hvaležni za pri- področje in za industrijske od- stična konferenca za okraj stimi vajami, vajami na orod- jetn0 razvedrilo. padne vode. Ljubljana. Sodelovali so tu- Ju> raznimi plesnimi vložki dijaških kuhinj itd. TVD »Partizan« Radovljica je preteklo soboto priredilo telovadno akademijo. Na sporedu so bile proste vaje, plesi, igre, skupinske vaje, vaje na orodju itd. To pot so bile razdeljeno tudi diplome, ki so si jih radovljiški športniki vo v letošnji sezoni — Anzen-gruberjevo veseloigro v treh dejanjih »Slaba vesi«. Delo je režira1. Rudolf Jeiretič. Garnizon Raoovljica je 21. decembra pripravil v počastitev svojega praznika svečano akademijo. Na proslavi so so delovali tudi pevski zbor iz V Rovih pri Radomljah so 19. decembra z uspehom uprizorili ljudsko igro »Užitkarji«. V počastitev Dneva armije so bila organizirana v ponedeljek na Jesenicah tri predavanja o pomenu JLA. Major Pucko je namenil prvo predavanje dijakom jeseniške gimnazije, drugo učencem metalurške šole, tretje pa obiskovalcem Ljudske univerze. Vendar je moralo tretje od-pasti, ker ni bilo pravega zanimanja. Kot kaže, imajo Jeseničani čuden odnos in nepravilno mnenje o današnji »Partizan« di zastopniki Turističnih društev iz Moravč, Kamnika in Domžal, ki so nakazali pereča vprašanja dela gorenjskih društev. itd. Na Dan JLA, 22. decembra, so bile po vseh Krajih organizirane proslave '.n svečano Ing. Mile Nikolič, šef pre- Volivci so izrazili občini delovnih obratov jeseniške toplo zahvalo za vsa prizade- železarne, je praznoval v ne- vanj a pri reševanju perečih deljo svoj 50. rojstni dan. Za- problemov. V živahni razpra- radi velikih zaslug pri dvigu vi so ponovno poudarjali, da GLAS GORENJSKE Izdaja: časopisno, založniško in tiskarsko podjetje »GORENJSKI TISK« Kranj, Koroška cesta 6. Direktor in odg. urednik: Slavko Beznik. Urejuje: uredniški odbor. Telef. uredništva in uprave 475 / Tek. rač. pri KB Kranj «t. 61-KB-l-Z-lll / Izhaja vsako soboto. Letna naročnina 400 dinarjev polletna . . . 300 dinarjev Četrtletna ... 100 dinar]e>v PoMtnezna H»v ataa« 10 dta sti v počastitev tegi dneva, predelovalnih obratov ter je gradnjo stanovanj treba po- Olepševalno društvo na Preteklo nedeljo so proslav- zboljšanju strojnega parka in staviti ha prvo mesto, pri če- Jesenicah ima na svojem pod- ljali v Zadružnem domu v Ra- tehnološkega procesa, je ju- mer nai sodelujejo industrij- ročju razvrščene deske za pla- tečah, v sredo v Žirovnici, Ja- bilant prejel od kolektiva in ska podjetja, zlasti ona, ki Še ketiranje. Vendar lahko na vorniku, Planini p«>d Golico- ^ru^va inženirjev in t:hnikov niso nič storila za ublažitev sevalno Hrušici, na Dovjem, v Kranj- številno čestitke in lepa da- stanovanjske stiske. predstavnika JLA so učenci društvo samo, kar je popol- ski gori; na praznik — 22. de- nastopili s krajšo Ingoličevo noma pravilno. Napačno pa cembra pa v Domu »Svobod« enodejanko »Lovorjev venec« Je> da prebivalstvo Ukove na na Jesenicah. Na ta dan so v režiji tovariša Dežmana. »voji deski ne najde nobenih tudi razne množčne oruani- Pevski zbor Doma učencev pa potrebnih obvestil o kultur- zarije in društva obiskale je pod vodstvom Pišlarja za- n-m m družbenem življenju vojne enote in karavle na pel tudi nekaj partizanskih "a Jesenicah. naših obmejnih postojan- pesmi. Sledile so še razne re- Ob pričetku Javorniške po- kan- citacije, občinstvo pa je to- ti na Jesenicah je v dolžini plo nagradilo tudi oktet Do- nekaj sto metrov izdelan površinski kanal za odtok vode ob dežju. Stanovalci te ulice kratkim ustanovni občni zbor pa kanal kaj radi uporablja- Društva prijateljev mladine, jo za odlivanje raznih odpad- nost« iz Kamnika je v nede- Otvoril ga je prof. Tone Ga- kov. Ker kanal ni dovolj vi- ljo pod vodstvom profesorja spari, inženir Marko Berton- seč, se ta nesnaga ne odteka, Mihelčiča gostoval v Gorenji cel j pa j? objasnil namen in temveč zastaja in povzroča vasi. Gorenijevaščani so bili delo društva pri vzgoji mla- smrad. Prav bi bilo, da bi nad umetnimi, partizanskimi dine, pomoči staršev, organi- prebivalci bolj pazili na higi- in narodnimi pesmimi .zelo zacij itd. Društvo bo pomaga- eno in čistočo svojega kraja, navdušeni. rila. Z. ma. V Radovljici je bil pred KUD »Brata Bička« iz Draž-goš bo uprizorilo 26. decembra Gaglovo igro »Sin«. Moški pevski zbor »Solidar- Komisija za imenovanje direktorjev pri občinskem ljudskem odboru Bohinj razpisuje MESTO UPRAVNIKA. gostinskega podjetja „Crna prst", v Bohinjski Bistrici.. Pogoji: dovršena srednja gostinska šola in vsaj triletna praksa v gostinski stroki. Nastop službe takoj. Kolekovane prošnje z življenjepisom je vložiti do 6. januarja 1956 na naslov: Občinski ljudski odbor Bohinj. šport * šport * šport Posvet funkcionarjev „Partizana" z Gorenjske Številni uspehi telesnovzgoinih društev v ietcšnjem letu objave oglasi Prodam večjo količino drob- merna za skladišča. Velikost nega krompirja in korenja. — 160 krat 280. — Blaznik Franc, Lončar Milan, Breg 6, p. Kri- Železniki 127. že. Kupim dobro ohranjen žen- ski šivalni stroj z okroglim čolničkom. — Bitenc Marija, Breg, p. Križe. Najdena moška zapestna u- Prodam dobro pašno kravo 7 mesecev brejo. — Roblek Franc, Bašelj, p. Preddvor. Prodam večjo količino jedilne repe in jabolk. Naslov ra na Jezerski cesti v Kranju Pred kratkim so se zbrali v prostorih I. gimnazije v Kranju predsedniki, tajniki, načelniki in načelnice društev »Partizan« z Gorenjske. Na tem posvetu so pred- Udeleženci posveta so izčrpno razpravljali o sklepih sprejetih na omenjenem zboru »Partizana - Slovenije« v Kranjski gori. Tako je bila posebno živahna razprava o v upravi lista. Prodam plemenskega vola -delovnega, nad 500 kg težkega. Olševk 11, p. Šenčur. Službo dobita takoj 2 tehnika lesne stroke z nekaj let redno in tudi za posebno vadbo, kljub temu, da j s bila v zadnjih letih izvedenih vrsta raznih tečajev, v katere pa društva, predvsem po svoji krivdi, niso v dovoljni meri in prakse. Stanovanje in hrana načrtno pošiljala tečajnikov, zagotovljena. Ponudbe na o-Posvet je lahko z zadovolj- glasni oddelek »Glasu Go-prava o gojitvi raznih šport- stvom ugotovil lepe uspehe in renjske«, Kranj pod šifro nih panog v društvih »Par- izvedbo programa organizaci- »Fizkulturnik zaželjen«. tizan« (smučanje, odbojka, je »Partizan« na Gorenjskem atletika, košarka, nogomet v jubilejnem — 10. letu svo-itd.) Prišli so do zaključka, bode. V vseh raznovrstnih da je pravilno pojmovanje društvenih, meddruštvenih, o- vsem pregledali delo društev organizacijskih vprašanjih v v letošnjem letu in izvršitev društvih, predvsem pa raz-skleipov letošnjega zbora funkcionarjev »Partizana Slovenije« septembra v Kranjski gori. Dogovorili so se, kako bodo izvedli letošnje občne zbore društev in sprejeli okviren program dela za enotnosti vodstev in vaditelj- kraj nih in republiških prire- skih zborov v društvih edina ditvah, tekmah, nastopih, a-možna razvojna pot »Parti- kademijah, proslavah, na Po-zana«, tako glede množično- krajinskem zletu v Kopru itd. sti, kakor tudi za razširitev je nastopilo ali sodelovalo vseh ostalih (športnih panog, preko 15 tisoč članov in pri-za katere ima članstvo v po- padnikov gorenjskih društev sameznih društvih možnosti »Partizan«. Zato na iletoš-in veselje. njih občnih zborih, s katerimi Na posvetu je prišlo ponov- 60 že v društvih začeli (prvi no do izraza pomanjkanje BO imeli občni zbor Jeseniča- Sprejmem sostanovalca. — Kranj, Zlato polje 10. Prodam železna vrata pri- se dobi v slaščičarski delavnici Kranj. Zadružna mlekarna obvešča vse proizvajalce mleka, da je odkupna cena od 1. decembra za 3.2% maščobe 23 dinarjev. Grosistično trgovsko podjetje »Živila« Kranj, obvešča cenjene odjemalce da bo vršilo letni popis blaga v svojih skladiščih v Kranju in na Bledu od 29. decembra popoldan do vključno 31. decembra 1955 Skladišča bodo prenehala iz- dajati blago 29. decembra 1955 popoldan. iPopis embalaže se bo vršil 3. januarja 1956 ter se ta dan ista ne bo sprejemala. Trg. podjetje OZZ Kranj sprejme takoj nameščrnko(ca) za delovno mesto administratorja. Prednost ima mlajša moč z vsaj dvoletno prakso. Prodam dva štedilnika, 1 e-majliran, 1 navaden. — Prim-skovo 64. Prodam dobro ohranjeno stensko uro in železen štedilnik. — Brunskole, Kranj, Zlato polje 27, bloki. Hišo štiristanovanjsko s prostorom za prezidavo na lepem kraju Javornika, ugodno za podjetie. prodam. Naslov v upravi lista. Iščem kakršnokoli službo. — Naslov v upravi lista. leto 1956. Ob tej priliki je načelnik Republiške zveze »Partizana« Tomaž Šavnik razdelil 44 najmarljivejšim teles, vzgojnim delavcem in delavkam gorenjskih (društev »Partizan« priznanje — spominske plakete, ki jim jih je podelila ob 10-letnici osvoboditve Zveza »Partizan Slovenija«. Kino Gledališče vaditeljev in vodnikov za NEPRAVILNO Ker zasledujem naše šport- belka smučarskega športa. To no življenje iz amater- je naša zahteva, ker sicer bo- gospodarsko - finančnih vpra- ni), ne bo težko podati društvom, kakor 'okrajnim zvezam obračun svojega uspešnega dela. Predsedniki in tajniki so se na tem posvetu pogovorili še o nekaterih organizacijsko in skih pobud, sem dostikrat že mo odpovedali udeležbo go-slišal o raznih nesoglasjih med renjskih smučarskih klubov na posameznimi klubi sorodne ali različnih športnih panog, ki izvirajo ponekod še iz predvojnih dni in »tradicij«, pa tudi o takih, ki so novejšega datuma. Slišal sem tudi o med- teh prvenstvih, predvsem zaradi finančnih težav...! Naša podzveza je letos v težkem finančnem položaju, vendar bomo z našo gorenjsko trmo organizirali tudi letos go- sebojnih nesoglasjih posamez- renjsko »smučarsko olimpija- nih športnih forumov, o njih odnosih do višjih organov — zvez itd. Čeprav je treba o teh nesoglasjih in nepravilnih odnosih razpravljati, ker taki odnosi pametnemu razvoju športa pri nas samo škodujejo, tega niti ne bi omenjal, še zlasti ne v tej obliki, če ... ... če ne bi pred dnevi prisostvoval ustanovnemu občnemu zboru »Smučarskega kluba Bohinj.« V imenu Gorenjske smučarske podzveze je prisostvoval temu zboru tudi tov. Vovk. Kljub toplim in vzpodbudnim besedam, ki jih je izrekal bohinjskim smučarjem, se v celoti ne bi strinjal z njegovim izvajanjem. Ne bi se spuščal v podrobnejšo razpravo o odnosih, konkretno med Gorenjsko do...« Kljub temu, da je smučanje najbolj razvito v naši republi- šanjih, načelnice in načelniki pa so razpravljali o programu dela za leto 1956 in sprejemu prostih vaj za okrajni zlet gorenjskih društev »Partizan«, ki bo v začetku meseca junija 1956 v Kranju. Udeleženci posveta so odšli z dobrimi vtisi z zbora in ponesli s seboj vrsto izmen-a- Kino »Storžič« Kranj: 23. do 25. decembra ameriški barvni film »Beau Brummell«, predstave v petek in soboto ob 16., 18. in 20. uri, v nedeljo o o 14., 16., 18. in 20. uri. V soboto ob 22. uri ameriški barvni film »Niagara«. V nedeljo ob 8. uri ameriški barvnijiilm »Kapetan Coratio« v glavni vlogi Gregorja Peck, ob 10. uri angleški barvni film Romeo in Julija, ob 22. uri premiera ameriškega barvnega filma Gypsy — Črni konj. Kino »Svoboda« Stražišče: 24. in 25. decembra angleški barvni film Romeo in Julija, v soboto ob 17.30 in 20. uri, v nedeljo ob 14.30, 17. in 19.30 Rahela«. V glavni vlogi Oli-via de Havillanc in Richard Burton. Od 31. decembra 1955 PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Nedelja, 25. decembra ob 16. do 1. januarja 1956 ameriški uri — izven in za podeželje, film »Vrni se mala Sheba«. Predstave v soboto ob 20. uri, v nedeljo ob 15. in 19. uri. Kino »Radio« Jesenice — Vasja Ocvirk: »Tretje ležišče«. Torek, 27. decembra ob 16. uri — izven. Premiera mladinske pravljice v okviru No-predvaja od 24. do 27. decem- voletne jelke< Grimm _ Skuf. ca: »Janko in Metka«. Zni- bra ameriški barvni film »Na gladki površini«. Od 28. do 30. decembra švedski film »Kradljivci ljubezni«. Predstave ob delavnikih ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. u-ri. V nedeljo 25. decembra ob 10. uri matineja jugoslovanskega filma »Barba Zvane«. Kino f»Flavž» Jesenice — uri, brez tednika. 26. decem- predvaja 24., 25. in 27. de- bra ameriški barvni film Le- cembra švedski film »Krad- pi Brummell ob 17. in 19. uri, Ijivci ljubezni«. 30. decembra zadnjikrat. 27. decembra pre- ameriški barv. film »Na glad- miera ameriškega barvnega ki površini«. Predstave ob de- »Janko in Metka«, filma Crni konj. Predstave ob lavnikih ob. 18. in 20. uri, v Sobota, 31. decembra ob 16 žana vstopnina. Sreda, 28. decembra ob 16. uri - - izven — v okviru Novoletne jelke. Grimm - Škuf-ca: »Janko in Metka«. Znižana vstopnina. Četrtek, 29. decembra ob 16. uri — izven — v okviru Novoletne jelke. Grimm - Škuf-ca: »Janko in Metka«. Petek, 30. decembra ob 16. uri — izven — v okviru Novoletne jelke. Grimm - Škufca: ki, še posebno na Gorenjskem, nih mišljenj, ki jih bodo lah- se mi zdi, da je prav, da se ko s pridom uporabili pri svo- državna prvenstva prirejajo v jem vsakdanjem delu v dru- različnih krajih, že zaradi te- štvih z našo mladino, ga, da služijo kot močna pro- —in— paganda ^mucanja tam, kjer 17. in 19. uri. Kino Naklo predvaja 24. in 25. dec. francoski film »Pastoralna simfonija«. Dne 28. in 29. dec. ameriški barvni nedeljo ob 16., 18. in 20. uri. Uri — izven — v okviru No-V nedeljo ob 10.30 matineja voletne jelke. Grimm - Skuf-jugoslovanskega filma »Bar- Ca: »Janko in Metka«. ba Zvane«. Kino Koroška Bela predva- Nedelja, 1. januarja ob 16. uri — izven — v okviru No- film »Rdeče nebo nad Mon- ja 24. in 25. decembra ameri- voletne jelke. Grimm - Škuf- tano« Predstave v sredah, ta šport nima toliko ljubite- »»»»»«♦»«♦♦................... četrtkih in sobotah ob 19 Ijev kot pri nas. Besede o odpovedi tidele/be gorenjskih smučarskih klubov na teh prvenstvih, s.ar;idi finančnih o-vir, pa so izzvenele nekoliko neresno, da ne rečem tudi nedemokratično Prvič. Vsak klub lahko sam odloča, ali se Lo udeležil nekega prvenstvi ali ne. Dru?ič „1ZOLIKKA" Ljubljana-Moste sprejme za obrat J sen'ce strojnega tehnika Pismene ponudbe pošljite na v nedeljo ob 16. in 19. uri. Kino »Sora« Skofja Loka — predvaja od 23. do 25. decembra ameriški film »Ženske prihajajo«. Od '30. decembra 1955 do 1. januarja 1956 »Ne-ron in Mesalina«. siki barvni film »Na gladki površina«. Predstave ob delavnikih ob 19. uri, v nedeljo ob 17. in 19. uri. V nedeljo ob 15. uri matineja jugoslovanskega filma »Barba Zvane«. ca: »Janko in Metka«. Znižana vstopnina. Ponedeljek, 2. januarja ob 16. uri — izven — v okviru Novoletne jelke. Grimm -Škufca: »Janko in Metka« — znižana vstopnina. Kino »Krvave« Cerklje — predvaja od 24. do 25. decem-»Sestrična tajn'štvo pidjet'a. Opozicija Gorenjske smučar- »»»»♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦•MMMMOtt ora ameriški film ske podzveze v navedenem SSS? & lnor°ta °* «• *• *™* v tet. 1036 bo » Gorenjem mo vnesla v medsebojne od- smučarsko podzvezo, Zvezo nose zvez in klubov nemogo-športov Slovenije ter Smu- če, če že ne sovražno vzdušje, carsko zvezo Jugoslavije, ker In slednjič: trma, če je. da „Mala zimska olimpijada" Kranjski športniki in veči- teh odnosov dodobra ne po- se tako izrazim, konstruktiv- na kranjskih družbenih in poznam. Da pa ti odnosi niso ta- na, je na mestu. Ce je pa* v ki, kot bi morali biti, je bilo razvidno že iz samih besed tovariša Vovka: »Tovariši, poudarjam, da je politik?. Smučarske zveze Jugoslavije v tem, da organizira negativnem smislu kluboval-na, lahko samo škoduje. Teh nekaj vrstic je napisanih z žel,"o, da se nekateri pojmi o medsebojnih odnosih nekoliko razbistriio. Te besede v Kranju le tekmovanje za kombinacijo (teki in skoki), litičnih organizacij se že z ve- medtem ko bo slavnostni za-liko vnemo pripravlja na četek in zaključek tudi v »Zlet gorenjskih smučarjev«, Kranju. V Kropi bodo tekmo-ki ga bomo to pot lahko ime- vali v skokih (posamezno), novali »Mala zimska olimpija- alpske discipline pa bodo v da«, saj se ga bodo udeležili Tržiču. Da bo prireditev čim-številni predstavniki ostalih bolj uspela, ima4o Kranjčani državna smučarska prvenstva imajo tudi željo krepiti med držav, ki bodo na poti na zim- že delj časa velike priprave, v vseh mogočih krajih države, našimi športnimi organizacija- nepravilna. Prav je, da se dr- mi in klubi take odnose, ki žavna prvenstva, vsaj nekate- bodo koristili razvoju šporla, rih smučarskih panog, organi- ne le na Gorenjskem, temveč zirajo na Goren.iskem, ki je zi • v vsej državi. I. AUSEC sko športno olimpiado, ki bo želijo si le še to, da jim te nekaj dni za tem v Italiji. prireditve ne bi onemogočila Prireditelj »Zleta gorenj- muhasta zima. Toda kot kaže skih smučarjev« bo to pot ŠD bo letos s snegom boljše kot »Triglav« iz Kranja, čeprav bo prejšnja leta. RADIO LJUBLJANA Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15 00, 17.00, 19.00 radijski dnevnik in 22. uri. Oddajo »Zelili ste — poslušajte« ob nedeljah ob 14.00 ob delavnikih pa ob 14.35 uri. Kmetijski nasveti in Kmetijska univerza vsak delavnik ob 12.30. NEDELJA, 25. DECEMBRA 8.00 O športu in športnikih. 9.00 Otroška predstava: Peter Pan • (radijska priredba Mateja Rodeta). 10.00 Družinski pogovori. H.15 Oddaja za Beneške Slovence. 12.00 Pogovor s poslušalci. 13.30 Pol ure za našo vas. 16.00 Po naši lepi deželi — Dušan "Kralj: Jeseniška noč med slovenskimi polharji. 21.00 Kulturni razgledi. PONEDELJEK, 26. DECEMBRA 11.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Franjo Vouk: Lisica zvitorepka. 12.40 Koncertni valčki. 13.30 Zbori, ansambli in solisti izvajajo slovenske narodne pesmi. 13.55 Radijska šola za višjo stopnjo — Dušan RadoviČ: Ladja »Maščevanje«. 15.30 Še pomnite tovariši? ... — Milan Podobnik: Z leti se odkrije vse. 15.45 Partizanske pesmi. 16.00 Zdravstveni nasveti. 18.00 Radijska univerza — Slavko Faust: O meteoritih. 20.00 Kulturni pregled. TOREK, 27. DECEMBRA 11.45 Cicibanom — dober dan! (Pred praznikom novoletne jelke). 12.40 Dva prizora iz opere Je-nufa skladatelja Leoša Janač-ka. 14.20 Pionirski kotiček. 15.30 Utrinki iz literature — Božena Njemcova: Babica I. 18.00 Zunanije-politični feljton: Bližnji vzhod v luči mednarodnih odnosov. 18.00 Športni tednik. 20.00 Tedenski notranje politični pregled. 20.10 Venček domačih pesmi in napevov. 20.30 Radijska igra — Vladimir Nazor: Boškarina. SREDA, 28. DECEMBRA 11.15 Igra tamburaški orkester ljubljanskih »Svobod« p. v. Matka Šijakoviča. 13.30 V pesmi in plesu po Jugoslaviji. 15.30 Utrinki iz literature — Božena Njemcova: Babica II. 15.45 Pojo mladi pevci iz Jev-nice. 16.00 Družinski pogovori. 18.00 Iz naših kolektivov. 18.35 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 20.00 Georges Bizet: Lovci biserov, opera v 3 dejanjih. ČETRTEK, 29. DECEMBRA 7.10 Melodije za dobro razpoloženje —; sodeluje kvartet Kampič. 11.45 Zima srebrna, zdrava nam, zdrava! (pesmice o zimi, snegu in Dedku Mrazu). 12.40 Moški zbor France Prešeren iz Kranja p. v. Petra Liparja poje umetne pesmi. 14.25 Ljudsko-prosvetni obzornik. 16.00 Gospodinjski omnibus. 16.10 Glasbene uganke. 18.35 Radijska univerza — Iva Munda: O algah. 20.00 Mladinska oddaja. 20.20 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. PETEK, 30. DECEMBRA 7.10 Igra flavtist Persi Al-banc s svojim ansamblom. 11.45 Cicibanom — dober dan! (1L. Kovačič: Dedek Mraz in možje iz dima). ~1 13 30 Iz domačih oper. 14.25 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 15.30 Utrinki iz literature — Fran Milčinski: Nazori Mlade Brede. 16.00 Modni kotiček. 18.00 Ljudje med seboj. 18.15 Pred mikrofonom so Veseli godci in Štirje fantje. 20.00 Tedenski zunanjepolitični pregled. 21.00 Mednarodna radijska univerza — a) Velike industri -je — Alard: Novi tehnični postopki v jeklarstvu — b) Car-los: Bioelektrognoza. SOBOTA, 31. DECEMBRA 11.15 »Polka je zkazana« .., (pester spored slovenskih narodnih). 11.45 Pojte z nami, otroci pesmico »Na gozdni stezici«. 13.30 Novoletne čestitke. 15.15 Cingljajte, sani dedka Mraza! (pionirjem in cicibanom za novoletno jelko). 18.00 Šport v letu 1955. 20.00 Veseli večer. 2C.20 Plešite, pojte in smejte se z nami (pester silvesterski spored). 24.00 Novoletni pozdrav predsednika republike maršala Tita. 24.10 Z dobro voljo v Novo leto. NOVOLETNA JELKA DEDEK MRAZ PRIHAJA Dedek Mraz pride s svojim spremstvom v Kranj dne 28. decembra ob 17.30 uri pred Sindikalni dom, kjer bo obiskal pravljično vas in otroški sejem. Hkrati pa vabi na sledeče prireditve: PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Torek, dne 27. decembra 1955 ob 16. uri: pravljična igra »Janko in Metka«. Sreda, dne 28. decembra 1955 ob 16. uri: pravljična igra »Janko in Metka«. Četrtek, dne 29. decembra 1955 ob 16. uri: pravljična igra »Janko in Metka«. Petek, dne 30. decembra 1955 ob 16. uri: pravljična igra »Janko in Metka«. Sobota, dne 31. decembra 1955 ob 16. uri: pravljična igra »Janko in Metka«. Nedelja, dne 1. januarja 1956 ob 16. uri: pravljična igra »Janko in Metka«. Ponedeljek, dne 2. januarja 1956 ob 16. uri: pravljična igra »Janko' in Metka«. DPD »SVOBODA« KRANJ (Zgornja dvorana Sindikalnega doma — Kranj) Sreda, dne 28. decembra 1955 ob 15.30 uri: »Dve Marički«. Četrtek, dne 29. decembra 1955 ob 16. uri: »Dve Marički«. Četrtek, dne 29. decembra 1955 ob 18. uri: »Dve Marički«. LUTKOVNO GLEDALIŠČE PRIMSKOVO (Zadružni dom) Četrtek, dne 29. dec. 1955 ob 15. in 16.»0 uri: »Bahač«. Nedelja, dne 1. jan. 1956 ob 14. in 16. uri: »Palčki«. KINO »STORZlC« KRANJ Četrtek, dne 29. decembra 1955 ob 9. in 14. uri: »Sinji.galeb«. Petek, dne 30. dec. 1955 ob 9. in 14. uri: »Dolina bobrov« in »Pol orala zemlje«. Sobota, dne 21. decembra 1955 ob 9. in 14. uri: »Bamby«. Ponedeljek, dne 2. jan. 1956 ob 8.30 uri: »Bagdadski tatic«. Torek, dne 3. jan. 1956 ob 8.30 uri: »Veselo in brez skrbi«. Četrtek, dne 5. januarja 1956 ob 9. in 14. uri: »Bagdadska roža«. KINO »SVOBODA« STRAŽIŠČE Četrtek, dne 29. decembra 1955 ob 15. uri: »Sinji galeb«. Petek, dne 30. decembra 1955 ob 15. uri: »Dolina bobrov« in »Pol orala zemlje«. Sobota, dne 31. decembra 1955 ob 15. uri: »Bamby«. Ponedeljek, dne 2. jan. 1956 ob 9.30 uri: »Bagdadski tatic«. Torek, dne 3. jan. 1956 ob 9.30 uri: »Veselo in brez skrbi«. Četrtek, dne 5. januarja 1956 ob 15. uri: »Bagdadska roža«. Cene vstopnicam za vse prireditve so znižane! DEDEK MRAZ BO RAZVESELIL OTROKE TUDI V SLEDEČIH KRAJIH Sreda, dne 28. decembra 1955 DOM »SVOBODE« — STRAŽIŠČE Oob 16. uri). Četrtek, dne 29. decembra 1955 ob 16. uri v Predosljah. Četrtek, dne 29. decembra 1955 ob 17. uri v Naklem. Petek, dne 30. decembra 1955 ob 16. uri v Zadružnem domu na Primskovem. Dedek Mraz se bo poslovil od vseh otrok v petek, dne 30. decembra 1955 ob 17. uri pred Sindikalnim domom. Društvo prijateljev mladine Kranj (MLAJI eOBKNJSKJE Naša reportaža iz Italije V MILANU NI ČUDEŽA Popolnoma navaden dan - navadnega sprehajalca Italija - dežela pesmi, lepih žena in ljubezni; Italija — dežela brezposelnosti, revščine in prostitucije; Italija — obljubljena dežela, v kateri sta .pešca izrinili Vespa in avto. Skozi možgane mi je stopala vrsta takih in podobnih ocen o tej mediteranski deželi. Slišal sem jih od dobrih, prav dobrih in odličnih poznavalcev italijanskih razmer. In če so mi to povedali poznavalci, potem jim je treba verjeti, zakaj če ne bi poznali razmer, ne bi uživali reno-meja poznavalcev. Saj so na svojih službenih potovanjih spoznali bistvo Iltalije, njene nočne lokale, »donne Laure«, vino »chianti« in »pasto asi uto«, ki je pa seveda niso jedli, ker je najskromnejša in najcenejša jed Italije. Polnega dvomov in pričakovanj me je peljal vlak čez »sveto«- reko Piave, mimo beneških lagun do mesta, v katerem so pred več kot desetimi leti italijanski patrioti v naletu dolgo zadrževanega gneva, obesili za noge zemeljske ostanke zadnjega rimskega boga in ustanovitelja »socialne republike Salo« (čigar religijo marsikdo v Italiji še danes, ne samo na skrivaj, ampak tudi javno izpoveduje), in njegove ljubice. Milan me je pričakal v sivem jesenskem jutru. Zgodnja ura še ni privabila na u-lico tisočih okusno oblečenih ljudi, hitečih skozi mestni vrvež za dnevnimi opravili. Tudi še ni bilo na ulicah beračev s kravatami okrog vratu (Iv Milanu nosijo kravate tudi berači), med katerimi so nekateri tako podjetni, da zaslužijo več kot srednješolski profesorji! KAVURJEVA PLOŠČA Velike, neizumetničene stavbe tega nenavadno čistega milijonskega mesta so nemo zrle na številne visoke bul-varje in komaj prebujajoče se velemestno življenje. Napis na poslopju železniške postaje »V letu gospodovem 1931« prav sramežljivo skriva pod seboj sledove črk, ki so nekdaj zmagoslavno označevale leto fašistične ere, v kateri je bil zgrajen ta monument režima — pompozen, hladen, brez prijaznosti in intimnosti. Razen simpatičnih severnjakov, prebivalcev Italijan, gospodarske metropole, katerim so povsem tuji šovinistični izlivi 'niihovih tržaških sona-rodniakov, sem šel obiskat tudi njih prednike na milansko pokopališče. Krivica, o kateri živi Italijani pripovedujejo s trpkostjo, — socialna krivica — tudi mrtvim ni prizanesla. Razdelila jih je v dve kategoriji: v zaslužne, to so tisti, ki si lahko postavijo bahave nagrobne spomenike, ali pa tisti, ki se jih je mestna občina usmilila s skromno ploščo v panteonu velikih mož (Cavour, Mazzini itd.) in — v nezaslužne. Le-ti so tisti, ki si zadnje prebivališče lahko okrasijo le z ubogim križem ali nagrobnim znamenjem. Njim je ob drugih milanskih znamenitostih dodeljen dokaj pičel prostor, ne po razsežnosti zemljišča, marveč po publiciteti v ilustriranih milanskih vodičih. In ker je ura 24.00 ura duhov in preku-cij in ker bi kak revolucionarni prevratni duh, ki mu za življenja ni bilo dano uresničiti svojih ambicij in efcs-propriirati proizvajalnih sredstev, utegnil ekspropriirati /saj grobnico svojega izkoriščevalca, je mestna občina o-oe pokopališči postavila v dve •azlični mestni četrti, precej kilometrov narazen. VERJAMETE? — 100 LIR. PROSIM! — Šel sem si ogledat tudi čudež v Milanu, pa ne tistega De Sichinega. Zanj bi moral plačati celih 300 lir, če bi slučajno naletel nanj v kakem predmestnem kinu. Ta, ki sem si ga ogledal, pa stane samo 150 lir. To je znana slika (tempera) velikega florentinca Leonarda da Vlncia v cerkvi Santa Maria delle Grazie. Čim bolj pozorno sem opazoval iz-bledeli obraz Kristusa, tem bolj se mi je zdelo, da izza mize začudeno strmi na kopico tujih turistov in na njih fotografske škatle. Pred pet sto leti je gotovo bolj veselo, živahneje in odločneje gledal častitljive menihe, ki so se iz dneva v dan veselili in gostili v samostanski jedilnici s pridelki svojih podložnikov. Obraz se mu je zresnil šele nad Napoleonovimi huzarji, ki so gostišče menihov spremenili v gostišče svojih konj. O-prostimo konjem, da so ležali pod mizo, s katere je Jezus s svojimi učenci zaužival svojo zadnjo večerjo. Do dobra so se prepotili, preden so čez alpske prelaze in padsko nižino na svojih vozovih in lafetah privlekli ne-le topove in strelivo in opremo in zaboje z medaljami, marveč tudi ideje francoske revolucije. Sicer slike same ne štejejo za čudež, pa tudi rok, ki so jo narisale, ne za čudežne, pač pa dogodek v zvezi z njo. Leta 1943 «o zavezniške bombe zrušile streho in dva vzdolžna zida zgradbe, v kateri je slika, ostala sta le bočna zidova z Leonardovima slikama. Iz tega naključja so danes gostobesedni vodiči napravili celo legendo o božjem čudežu, nič manjšem od tistih v Lo-rettu in Lourdesu. Mnogi o-biskovalci verjamejo, da je bil res čudež, in če so hudo verni, dajo vodiču za zgodovinsko - umetniško - religiozno razlago še dodatno dokazilo svoje vernosti — od 100 do 200 lir. Hvala lepa, milostiva! Izvolite spet! Sem splošno priznano najboljši vodič v Milanu. Največji spomenik gotike — katedrala Duomo — je s svojim arhitektonsko skladnim trgom, polnim golobov, nedvomno najlepši del starega Milana. Od nje prideš do stav- be s kaj neimenitnim pročeljem, toda z zelo lepo, veliko in aktustično notranjščino, To je svetovnoznana opera Scala, ki stoji na enako imenovanem trgu. Oba trga sta povezana s tako imenovano »galerijo« ki so jo Milančani sezidal: v čast in zahvalo Viktorju Emanuelu II. zedinitelju. Galerija je središčna točka mesta in njegovega življenja. Ob vsaki uri, podnevi in ponoči, ljudje vseh slojev postopajo ali hitijo po njenih navskrižmiih hodnikih. In kot se v skrbno negovanem parku šopirijo pavi z raskošnim perjem, tako se po milanski galeriji sprehajajo varuhi državnega reda — ka-rabinerji — v svojih črnih paradnih uniformah, s sabljami ob boku in Napoleonovimi klobuki na glavi. Ob njih pa po svoji stari strugi teče življenje samo in vali s seboj vse, kar se ni moglo upreti njegovemu toku. M. KOZMAN PttfENL«B. MLAKAR ILliiTCIRAL-C. OBLAK VIRA Rešitev nagradne križanke „29. november" Vodoravno: 1. 73 in 128. ob Dnevu republike vsem delovnim ljudem iskrene čestitke; 16. kadeti; 17. žebelj; 18. OM; 20. Jera; 21. gro; 23. Asta; 24. Po; 25. lep; 27. me; 28. urite; 30. EE; 31. Tot; 32. otok; 34. Nero; 36. imun; 38. Sora; 39. atek; 41. Kobarid; 43. dera: 45. osat; 47. šakal; 48. koče; 50. rek; 52. Don; 54. rum; 55. Pak (opozarjamo vse reševalce, da smo pri 55. vodoravno Poštenost še ni izumrla 67-letni Emilio Benassenl je v ubožnici, torej je razumljivo, da njegov finančni položaj nI nič kaj rožnat. Tem bolj presenetljivo je zato, kar je stari možakar storil, ko je nepričakovano prišla v njegove roke velika vsota denarja. Nekaj lir si je Emilio zaslužil kot priložnostni delavec v Theatro Nuovo v Milanu. Ker pa so se začele v gledališču počitnice in je odpadel še ta skromni zaslužek, se je_namenil, da bo preromal peš iz Milana v Rim. Ko je bil že okoli 100 km daleč iz Milana, je na avtomobilski cesti našel denarnico s tujo valuto: 10 funtov šterlingov, 2000 francoskih frankov in 1000 švicarskih frankov. Našel je samo ime lastnika: John Andera Olsson. Sicer pa nikakih drugih podatkov. Težko je vedeti, kaj je mislil Emilio ob tej najdbi. Storil je to, kar je napolnilo stolpe? italijanskega tiska: ne da bi se dotakni! denarja, se je peš (!) vrnil v Milano in oddal denarnico na policijo Nato je znova odšel na p'-t. Drobni nasveti Limone se ohranijo dalje časa sveže, ako jih položimo v suho žaganje. Da poškrobijeno perilo lažje zlikaš, moraš škrobu dodat: nekaj kapljic glicerina. Glicerin prepreči, da se likalnik ne prijemlje in se perilo da lepo likati. Ce vas boli grlo: v četrt litra prekuhane vode raztopite 5 g boraksa v prahu in temu dodajte 30 g medu. S to raztopino izperite grlo petkrat na dan. Otroci naj za izpiranje grla uporabljajo sledečo mešanico: veliko žlico medu raztopite v četrt litra vrele vode in to tekočino lahko otroci brez skrbi popijejo. in 43. navpično upoštevali napako, ki je ostala v križanki. Vodoravno bi moralo biti Pag. ker pa je navpično pravilna rešitev dok (ali obratno), je križanka v tem primeru bila pravilno rešena); 56. kor; 58. en; 60. las; 62. PAZ; 64. ma; 65. nogometaš; 69. obrekujem; 72. ave; 74. ona; 75. Pino; 77. očak; 78. atej; 79. Obir; 80. et; 81. do; 83. aj; 85. in; 86. ob; 87. T(one) S(eliškar); 88. tolovaj; 91. zid; 93. astenik: 95. ojen; 96. Banat; 98. mera, 99. Eden; 100. novinar; 102. pola; 104. klek; 105. pero; 106. Iran; 108. nota; 110. ran; 111. ma; 112. arena; 114. OT; 116. gos; 117. on; 118. ruta; 120. ata; 121. utrt; 123. M(althus) T(omaž); 124. pokora; 126. čre-slo. Navpično: 1. opolo; 2. D vorin) K(ette); 3. naj; 4. e-dem; 5. veren; 6. uta; 7. ri, 8. pari; 9. BZ; 10. Lea; 11. Ibsen; 12. Kete; 13. Ela; 14. V(eselinovič) J(anko), 15. e-nota; 19. Meta; 21. grobar; 22. otiram; 24. pora; 26. potok; 28. Uroš; 29. Emil; 31. torek; 33. kes; 35. E(dbin) K(ristan)); 37. ud; 38. seč; 40. kad; 42. akut; 43. dok; 44. prenapeti; 46. Toledo; 48. kapelj; 49. kramarski; 51. enovito; 53. natečaj; 55. parmena; 57. o-meniti; 59. po; 61. Salaj; 62. zbiti; 63. tu; 66. gen; 67. MM, 68. šok; 69. ona; 70. K(ersnik) J(anko); 71. Job; 76. odo jek; 79. Oberon; 82. oven; 84. čini; 86. otep; 89. loden; 90. an; 91. zavora; 92. Danina; 93a. Slomšek) M(artin); 94. nalog; 96. bora; 97. tara; 99. Elan; 100. ne; 101. ra; 103. atom: 104. krogu; 105. patos; 107. notes; 109. astme; 111. muki; 113. etan; 115. Trst; 118. Rom; 119. Ark; 121. ure; 122. tli; 124. pe; 125. ar; 126. ČČ; 127. OT. Srečni dobitniki križanke 1. nagrada — Fajon Rudolf, Titov trg 2, Kranj — 2000 din. 2. nagrada — Ignac Cuderman Titov trg 24, Kranj — 1000 dinarjev. 3. do 7. nagrada, celoletna naročnina »Glasu Gorenjske« so dobili: Francka Nahtigal, Kranj, Savska cesta 1-IV, Kranj: Škufca Nuša, Koroška 19, Kranj; Marija Ko- vač, Tavčarjeva 34, Kranj; Andrej Perne, Kranj, Titov trg 11; Janez Debeljak, »Iskra«, Kranj. 8.—10. nagrada po 500 din so prejeli: Marjan Tičar, Jenkova 8, Kranj; Anton Koželj, Zlato polje 18, Kranj in Dore Oražem, Britof 58, Kranj. — Kmalu bomo tam, — pravi komandant. V glasu mu trepeta izčrpanost. Kmalu, kmalu,« kmalu ... partizanska tolažba v težkih dneh. Kmalu, kmalu, kmalu bo svoboda ... Ze četrto leto kmalu, kmalu, kmalu... Daljave do cilja se ne merijo na ure. Merijo se na kmalu, kmalu, kmalu... Vse je kmalu. In kmalu je tudi prehodno partizansko taborišča, kjer je hrana, kjer bodo utešiLi glad, kjer bodo odložili svojo oslabelost in postali zopet -močni. Kmalu, kmalu, kmalu... To besedo zna izgovarjati tudi John in pozna tudi njen partizanski pomen. Kmalu so dolge ure do cilja, kmalu so strme strmine do vrha, kmalu so kilometri visokih gorskih planot in kmalu je vse. Še partizansko hrepenenje po svobodi, miru, dolgoletno hrepenenjie, je najtočneje izraženo v besedici kmalu, ali določneje v zvezi s svobodo »še dva meseca«. In doslej je teh »dveh mesecev« preteklo že enoindvajsetkrat po »dva meseca«, odkar so šli prvi v gozdove. »Kmalu« in »dva meseca« partizanska sinonima za hrepenenje po svobodi, a »kmalu« sinonim za vse, kar si je partizan v tem trenutku želel. In v .tem trenutku si je ta šestorica želela hrane v prehodnem partizanskem taborišču. Kmalu, kmalu, kmalu ... Končno! Zdaj se je »kmalu« umaknil določnejšemu stavku. Komandant je rekel: — Še sto metrov Noge so hitreje puščale drevje za seboj. Kri je vese-leje zakrožila po žilah. Komandant, ki je šel prvi, je obstal kakor okamen 1. in prav tako so okameneli tudi drugi. Prehodno partizan k i taborišče je bilo razdejano. Sledovi razdejanja niso bili stari. Morda teden. Morda le nekaj dni. Vprašujoči pogledi so se uprli v komandanta. Odmaknil je oči. — Torej je bila hajka tudi na Možaklji, — je rekel. Brez besed so počivali. Ne dolgo. Nadaljevali so pot. Do Radovne je bilo še nekaj ur. Ge so jih prehodili že toliko, bodo še teh nekaj. Upanje je zopet vzplapolalo. V snegu so se še poznali sledovi zadnje hajke. Bil je iz-ho.jen in odstisnjene stopinje so imele podkvice na petah, podkvice, s katerimi so bili podkovani nemški čevlji. Hodili so in zopet je tlelo v njih kmalu, kmalu, kmalu ... Da bi imeli vsaj cigareto. Vsak dim bi utešal glad. Ves tobak, ki sta ga prinesla Marjan in Rudi, pa so pokadili že včeraj. Ni ga bilo veliko. Komaj za pet cigaret. Tako ga je dobil vsak za eno, ker John ni kadil. Vedno bolj jih je mrazilo. Tudi vžigalic niso imeli več, da bi zakurili ogenj, se ogreli in si skuhali čaj iz smrečja. Tako pa je roka isegla včasih po smrekovih vejicah, jih odtrgala in usta so jih žvečila. Grenkokisli sok pa ni mogel kaj prida žaleči. Edino upanje je bila Radovna in v Radovni dobri ljudje, ki jim bodo dali jesti. Potem Ibo šlo lažje. Vzpeli se bodo na Pokljuko in potem bodo kmalu že Gorjuše. (Kdo ve, koliko ur je zopet tisti kmalu?) Komandant se je zdrznil in napravil korak nazaj. Vsi so obstali. Levo kroj poti je ležalo truplo. Mrličev obraz je bil pokrit s smrekovimi vejami in videli so le roke, kakor da so pravkar spustile puško. Odgrnili so veje. Mlad obraz jih je pogledal z ugaslimi očmi Bil je partizanski kurir. Mnoge je tako srečala smrt na njihovi vsakdanji polti. Krogla mu je prebila glavo tik nad levim očesom. Na nogah je imel še čevlje. Toda tako raztrgane, da jih tisti, ki so ga ubili, niso niti sezuli. Zato ga je Marjan, ki \je bil brez čevljev. Razvezal je cunje, s katerimi je krnel ovite noge, in si obul čevljo mrtvega kurirja. Bili so preveliki in raztrgani. Povezal jih je z žico. Lažje je hodil v njiih kakor v cunjah. Mrtvega partizana so pokrili zopet z vejami in nanj nanosili dračja. Niso imeli orodja, da bi ga pokopali. V Radovni bodo povedali ljudem. Ti bodo prišli ponj in izkopali zanj grob in ga zaznamovali, da se bo takrat, ko bo svoboda, vrnil s partizani v dolino tudi on. Pot se je začela spuščati navzdol. Snega tje bilo vedno manj in končno se je pokazala kopna zemlja. Koraki so zapeli .po njej. Komandant j:e obrnil glavo in mimogrede rekel: — Za onim ovinkom bomo zagledali že Radovno! — Njegov obraz je sijal lin toliko, da ni zavriskal. Stekel |je in tudi drugi so se hitreje pomaknili za njim. V njih je vzplamtelo zopet kmalu, kmalu, kmalu... 2e takrat, ko so šli na Koroško, so se ustaviH v Radovni. Ljudje so jim postregli in Rudiju je dala Selanova Ma- ! rica šopek. Pripel, si ga je za titovko. In zdaj bo kmalu zagledal vas, ograjeno z lesenimi plotovi in s hišami z okni, na katerih so cvetela takrat nageljni in pelargoni-je. Srečal se bo z (Marico, tistim ljubkim temnolasim dekletom z rdečim trakom v laseh. Takrat, preden so šli na Koroško, so zaplesali ob harmoniki in Rudi je plesal z njo, z Marico in ji obljubil, da jo bo obiskal. Ce ne prej, takrat prav gotovo, ko bo svoboda. In naneslo je, da jo bo srečal in pozdravil danes. Zato ni čutil od ozebline oteklih nog in je stekel za komandantom. Rdečica mu je zalila obraz, rdečica zaradi pričakovanega srečanja. Tekel je in ob komandantu obstal. Obstrmel. Rdečica mu je splahnela z lic in postal je mrliško bled. Opotekel se je. Padel bi, da se ni naslonil na drevo. V dolini pod njim so zazijale ožgane škrbaste ruševine. — Moj bog, — se (mu je izvilo iz prsi. — Kdaj so požgali Radovno? Nihče ni vedel, kdaj. Vesti s te strani niso prejeli že več kakor dva meseca. Niso vedeli, da so jo Nemci požgali 20. septembra letos. Obkolili so vas, vdrli vanjo, postre-lili vse, ki so jih našli, od dojenčkov do starcev. Nekatere so samo ranili in niso bili niti mrtvi, ko so nad njimi zažgali streho. Zgoreli so, kakor so zgoreli nageljni in pe-largonije. In med njimi je zgorela tudi S:lanova Marica, o kateri je Rudi maloprej tako veselo mislil. John je z grozo v očeh gledal na ruševine. In tudi drugi so strmeli. Ob njih so umrle vse svetle misli na srečanje z dobrimi ljudmi. Pozabili so celo, da je pokopano sedaj poslednje upanje na hrano. Nanjo ni nihče več mislil. Kakor žalostni in obupani pogrebci so se spustili v dolino in šli skozi vas ter se niso zmenili za krogle, ki so zasikale nad njihovimi glavami. Sli so, oddaljeni drug od drugega po pet metrov, čeprav jim tega nt nihče ukazal. Podzavestno so se sami razmaknili. A miti eden se ni upognil pod kroglami, ki so žvižgale nad njimi. Mislili so, da je v gozdu kak partizan zagledal srno dn lačen kakor oni strelja za njo. Zgrešil je in krogle so se izgubile nad njimi. Niso vedeli, da je streljala nanje belogardistična zaseda. Strmina Pokljuke jih jte sprejela vase. Pot je postajala vse bolj strma, dokler ni izginila v skalah. Globoko pod njimi jo zevala dolina in se odpirala proti Bledu. Jezero z otokom jih je gledalo iz prvega mraka kakor žalostno oko. Iz daljave onstran so prihajali odmevi oddaljene bitke. Ze ve« popoldan so jo čuli. Sedaj je že pojemala. Kdo ve, kje so se partizani udarili z Nemci? S r.OKENJSKIC