IPtir F§sfyn6iia Éteviika stand 12 m, "W0BÜ Maribor, dme 2 avgusta 1918, flj|pr«#srita» MMtes- •» #: ' * šsfea . . 1C IT-*®di • 4 ••* • ib*-Wi . , . 3^ :mm - & « 6 l MO Lf§Mf «»to®.«» , $$ Isle . . s 18*- m ÜBBaafwr. « % l^nj STÄrÄTÄ I ' s»«n polilliew Hst neverni» ifnietve. šnt;si?'8il alf se računajo po 18 «čfe od 6 redne peittvrste: §|| večkratn ih oznanUlb *0Slf’ pOpUSt. „Strafe“ izhaja v deijekta petek popotne Rekoplsf »e ne vsirfg#? »&m s® aa®r® @éfej *t«n «d ®8.-*8S. mr® Po stirila, letih T« dni c, ki si je zastavno ko <■.]j povzciigo prav(• kulture dotičnega naroda.“ Do tudi nimamo nazorom dr. Hotfmamia kaj pregovarjati. Toda hitro v naslednjih stavkih pokazuje člankar svoje konjsko kopito, ko piše: „JKakor pa more posameznik le v občevanju s soljudmi duševno in moralično delati in se torej dvigniti kul -turno, tako velja to tudi o posameznih narodih. Torej ne zaprtje (posebno pa ne pred narodi, ki stoje kulturno Višje), ampak tesno medsebojno občevanje (e višem narodom potrebno za udejstvovanje narod- LISTEK. Potepuh (Januš Goleč.) '-«te -i** • Nazaj grede sem se oklenil tete, v kateri so še tleli ogorki upanja, da se bode odločila cela zadeva jutri na vse zgodaj pred odhodom. Popolnoma niti šo jaz nisem obupal, .dvigale in podržavale so me v površju upa one sanje: o ježi na kravjem hrbtu mimo stričevega vinograda. To noč sem trdno in dobro spal brez sanj, saj po lanjskem vinu spava vsak, če je tudi polaman in zbit, pokrpan in pošit kol jaz. Ob 3. uri zjutraj me je zdrezaia do zavesti Nežika, češ: „Januš, vstani!“ Vprašal sem jo zdehavo: Ali bo kaj? Pokinila mi je zadovoljno, pognal sem se z ležišča. Težko in počasi se oblačim z .mino roko, posebno hlače me mudijo najdalje. Zmotal in skotalil sem se v hlače m copate, odpravil sem se na pot odločitve in dražbe za posest krave in vinograda; Moj odhod je Cul stric v drugo sobo in me še spodbudil'-„No. sedaj pa bo menda res kaj!“ Teta je hušknila iz postelje in vprašala: ..Kaj, ti pa ne. boš stopd po šlovo?“ Strio se je previdno odrezal, naj ga le zastopam jaz, ker se me drže sveti žegni in duhovniška oblast. Teta se le ni mogla premagati v svoji ženski radovednosti, ubrala jo, je koj za mojimi petami, zapenjajoč si krilo v naglici po poti. V copatah sem hacal in srnica! po hodniku, luč iz priprte sosednje sobe mi je kazala pot. Teta mi ni sledila v sobo, ampak se je postavila v nevidno kritje omare tik ob napol zaprte duri. V sobi je bila: Nežika, Pepca, Karel in starej -šma Franc. Stari je premerjal v dolgih korakih tla, Karel je zajemal z Žlico zajutrek, Nežika je snažila površnika, Pepca pa je povijala Šopek iz belih vrtnic. Voščil sem dobro filtro, vstopivši se v hlačah in copatah za Karlov hrbet, da mu položim na ramo blagoslovljeno roko v stričevem imenu, kakor hitro bi namignil o Pepcini roki. Teta je polukavala izza omare, očohvala se v nestrpnosti, da se je v sobico slišno tresla omara. Objel nas je molk pred odločitvijo za pot obljube, skozi celo življenje. Cuti je bilo jednajkomerne starejšinovc korake in zajemanje z žlico iz globoke skodelice. Stal sem nekaj minut nemo ter nepremično kot vrbov štor v strahu, da ne bom nikdar p ose sini k stričeve krave in vinograda. Plarel je odzajutreköval, odložil žlico, porinil lonček na stran in se potegnil z robcem krog ust. Pepca je povila šopek, bližajoč se z njim Karlovem stolcu — ročice so ji drhtele, glasek se jej je tresel, ko je iz-pregovorila milo proseče: „Karel, dovoliš, da ti pripnem šopek?“ Najgoviorjieni je hladnokrvno pokimal, ponudil prsa, da mu jih okiti in ovenča dekliška roka. Sedaj ali pa nikdar, mi je nekaj šepnilo, ko je venča-If ženina nevesta. Šopek je bi) pripet, Karel je v-sfal. Mravljinci so mi zagomazeli po hrbtu, teta na ic potresla omaro tako močno, da me je bilo resno strah, Če je le ne bi prevrnila. StarejŠina Franc je konča] svoj zaročni molk z opominom na odhod: „Karel, posloviva se in hajdi, voz že čaka,“ Karel je izmomljal svoj zategnjeni : ,.Z — — Bogom!“ Frano pa še enkrat svoj: „Bog plati vsem! Z Bogom! Na svidenje v Savinjski dolini!“ Odšla sta iskozi duri, pozdravil ju je jutranji svit; oddrdral je voz z dvora..................... , . Tete ni bilo vleč za omaro, jaz sem Še vedno stal liki Lotov steber tik praznega stolca, Pepci so drčale po trenutno obledelem licu solze, Nežika pa se je krohotala nam žrtvam v posmeh. Bil sem v 6ö bilkah in smrtnonevarnih praskah na gbliških ra-varnih, prav iz nobene jo nisem posmical tako poklapano poparjen kot iz te borbe za varjenje okov zaroke. Zaklinjal sem vso črno nehvaležnost tega sveta. ko som si slačil s težavo hlače, katere sem bil tako težko nataknil in še — zaman. ZatoaŠljal pa je stric v drugi sobi in me pokaral: „Je bilo kaj?“ Obregnil sem se: „Nič! Strelica božja!“ Pričakoval sem, 'da bo prevrnil in izsul tudi stric svojo zvrhoma nakidano samokolnico kletvic in nevolje. Postelj je zaškrtnila, obrnil se je v kot in rekel samo le dve besedi: „Presneti — potepuh!“ Povedal in razodel je v teh zlogih več, kakor Če bi bil robantil ter razsajal do belega dne. Drugo jutro smo se smukali krog voglov kot mokre kure. Pepca je imela rdeče obrobljene oči , pogled te zasajala v tla in nabijala jezno s petami. Odložila je beli predpasnik, si odvihala rokave do zapestkov, iz las jej je štrlela na kvišku v dveh visokih škricih — Črna pentlja, Citre so. zasamevale v nesti. V ta namen pa spada — vsaj v sni državi — sporazumni jezik, ki se mu razteza veljava na obširno ozemlje. Da, idealni položaj v svetu jezikov bi bi' — naj se mi odpusti moj radikalizem — da bi so mali narodni drobci odpovedali svojim nerazvitim jezikom in se pridružili enemu velikih narodov z veliko kulturo. fiS> tem bi prihranili svoji in drugi mladini brezkončne muke učenja drugih jezikov in razvoja materinega jezika.“ Dr. Hoffmann nam torej na kratka svetuje: Vi Slovenci, Cehi, Hrvati itd., pustite svoj jezik, sprejmite na mesto svojih jezikov nemški jezik, vtopite se v velikonemštvu in ostali bomo dobri prijatelji ... Dr Hoffmann govori tudi o narodih z, večjo in manjšo kulturo. Toda glede srednjeevropskih narodov mi te maksime ne priznamo. Mi priznavamo, da je nemška kultura absolutno večja, kakor slovenska, a ne priznavamo pa, da bi bila tudi relativno večja. Naravno je, da imajo Nemci kot 70milijonski svoboden m gospodujoč narod marsikaj, česar Slovenci kot edeninpolmilijonski zasužnjen narod nimajo in ne morejo imeti. Toda kulture kakega naroda se ne more presojati po takih zunanjostih, ampak po tem, na kaki stopinji omike se nahajajo posamezni člani tesa naroda. V tein oziru pa se nam ni treba čisto nič sramovati pred Nemci : Slovenski, človek kulturno ne stoji nič nižje, kakor nemški človek. Ako torej Nem-01 vedno premlevajo staro frazo o večji nemški kulturi, je to samo dokaz njihove bojlestnè megalomanije^ Dr. Hoffmann navaja dalje neki izrek Grilipar-zerja, da se posamezni narodi razločujejo v bistvu lo po svojih napakah in pristavlja : Ako torej češki roditelji izjavljajo, da hočejo narodu ohraniti njegovo posebnosti, znači to, da hoče narod ostati pr * j ib „napakah.“ Logičen zaključek iz tega mora seveda biti : Pustite svojo češik», slovensko itd. posebnost in postanite Nemci, ako hočete, da bodete popolni. Temu primerno sloni po dr. Hoffmannu zahteva čeških voditeljev — jugoslovanskih vođitebev sicer ne omenja, a naravno je, da velja ta sodba- tulli o njih — po lastni državi na neplemenitih vzrc -fefh in brezmejni zaslepljenosti. Ma moramo obžalovati, da dato es niti z onimi Nemci, ka še niso zatajili svojih krščanskih načel, ni več. mogoča resna polemika. Kako bi bilo sicer sploh mogoče, da objavi list, ki nay bi veli al za resnega, Članek, v katerem se proglaša prizadevanje kakega naroda za narodno svobodo, za nemoral-- | čno! Nemoralična je le krivica, a vsaka zahteva po | pravici je moraJična. Baš v omenjenem članku d>'. j Hoffmanna je rešeno: Vsak narod se sme imenovati | prostega, ako ima pravično uredbo glede šolstva in sodstva. Popolnoma v redu! Toda mi Slovenci smo «e borili 70 let za pravično uredbo šolstva in sodstva. A zamanj! Da so nam dali šole in sodsivo, s-ploa upravo, ki odgovarja našim potrebam in našim Želbim, bi se bili zadovoljili s tem, da smo ostali et-n(grafično Slovenci in da bi bili v mejah elnografi-čneba pojmovanja najrcdnosti razbijali svojo lastno kulturo. Toda 701/etna brezuspešna borba za naše narodne pravice nas je privedla do prepričanja, da sam etnografnčni pojem narodnosti nam ne bo ugo- j tovil narodnega obstanka; bridka izkušnja težkih in j brezplodnih bojev nas je privedla dq prepričanja , 4 da je naša rešitev le v lastni državnosti, da brez lastne države tudi narodnosti ni več. Naj torej gospodje Hoffmann in družba definirajo pojem bistva narodnosti tako ali tako, nas to pušča povsem hladne. Mi stavljamo prej kot slej in vstrajamo neomajno pri svoji zahtevi po lastni, vsakega tujega gospodstva prosti držajvi. Kar je naše vkup. Naše pa je vse, kar po naše govori, misli in čuti ! prašni omari, ostavila je lonce in kuhinjo, Zatekla se je k ročnemu delu, ki je baje najboljše razvedrilo za razočarano dekliško srce. Nikdo je ni dražil, zbadal ali drezal, vsak je čutil z njö bolest dušne osamelosti in zapuščenosti. Bili sq to za našo nežQo Pepco prvi požirki iz bridkega keli£ha ljubezenske prevare. Pač pa sem trpel jaz, tolikrat bičani invalid, od vseh stričevih, ker sem se pobahaval skozi tedne s svojo izvedenostjo na zaročnih in poročnih kolovozih. Podtikali so mi popolno pogorovščino v tej življenjsko važni stroki, kjer nisem pokazal niti začetnika, kaj še le — strokovnjaka- Hvala Bogu! Nosim »že pokrpano kožo, sicer bi jim bil lahko zame -ril. se skuj al in celo ujezil. Pripoznam pa javnosti, da je bilo to moja prva pozeba lavorik na Remšniku pridobljene starej -šinske slave. Sem pač bil in ostanem le starejšima bajtarjev, kajžlarjev, in kmetov, ne pa — intebaeu -ce. Žal mi je bilo krave in vinograda, ker sem jez-daril samo v kratkih sanjah na kravjem hrbtišču in mimo stričevega vinograda. V Pepcino srce sem kapljal neverjetno olje tolažbe, da bo povprašal Karel pismeno, kar je zamudil — potepuh ustmeno. Dose-daj se še ni oglasil — potepuh, niti s pisano besedo; jaz pa Še tudi ne posedam ne krave in ne Vinograda. Pepca je invalid po srcu; Januš pa po telesu, imetju in posesti.----------- Drugega Bne po zaročnem porazu sem ostavil peš stričev dom, ker sta se odpeljala s konji in vozom potepuški snubec in starejšina«. Ote vrste o „Potepuhu“ sem zaupal v svarilo vsem nadebudnim prijateljicam slovenskim, Bodite in ostanite previdne, ker svetovna vojna je izpridila — moško srce in ga prelevila premnogokrat v potepuško » * » Slovanska vzajemnost, Dne 28. julija se je v Telču na Češkem vršila slavnost na čast predsedniku Češkega Svaza Pran-tišeku Stan ek, katerega je imenovalo vseh 85 občin njegovega okraja za častnega občana. Že dan prej, dne 27. julija, so se zbirali delegati bratskih slovanskih klubov v, Želetavii, kjer so Staneka v imenu svojih klubov pozdravili. Poslanstvo je obstojalo iz načelnika Jugoslovanskega kluba dr. Korošca, Poljaka grofa Skarbek a, v imenu Češkega Svaza bili sc navzoči poslanci Vaoek, Mehura in podpredsednik poslanske zbornico Tušar. Dne 28. julija se je ves okraj Tele zbral, na Glavnem trgu starodavnega mesta, K slovesnosti je prihitelo ljudstvo na mnogo teto vozeh, slavnostni prostor jo krasilo več tisoč deklet v pestrih narodnih nošah, na njem je bila zbrana nepregledna množica, ki je štela prpfco 20.000 ljudi. Staneka je nagovorilo več županov, po nagovoru so mu izročili častno diplomo. Govorili go tudj poslanci Klofač, Tušar, Marek, Stejskal, Mehura, zadnji v imenu Slovakov ter zastopnika Jugoslovanov in Poljakov, dr. Korošec in grof Skarbek. Oba odposlanca bratskih narodov, sta žela najživahnejše ovacije, .ljudstvo jih je obsipalo s cvetjem. Govorniki so povdarjali nerazdružno zvezo med Jugoslovani-in Cehi in so pozdravljali razveseljivo dejstvo, da je zveza s Poljaki odi dne do dne trdnejša in globlja. Češki govorniki so med burnim, po več minut trajajočim pritrjevanjem ljudstva izjavili, da hočejo v zvestem orožnem bratstvu z Jugoslovani živeti in umreti. Načelnik Jugoslovanskega 'kluba, dr. Koro-š e c je v svojem nagovoru, popisal razvoj jugoslov. naroda, ki je po krvi in trpljenju vojnih let prišel do neizpodbo|nega spoznanja, Ida je njegova edina rešitev samostojna svobodna država. Za tein ciljem bodo Jugoslovani stremili brez kompromisa in brez umikanja, V novo trozvezo Cehov, Slovakov in Jugoslovanov prinašamo svojo roko in srce. Za konsolidacijo Jugoslovanov ima načelnik Stanek veliko zaslug in Jugoslovani ga ljubijo kakor očeta. Poljak grof Skarbek izjavi, da ne more sicer govoriti v imenu oficijelne javnoisti, a govoriti more v imenu onih milijonov poljskega naroda, lej vidijo v zvezi s Cehi in Jugoslovani prihodnjost Poljske. Poljaki se ne smejo presojati_po izjavah prejšnjih političnih voditeljev, kmalu bo z Jugoslovani in Cehi. združen ves poljski narod, kakor smo dandanes mi tukaj. Popoldne so priredili načelniku Staneku pia Čast banket, pri katerem je bilo govorjenih več navdušenih govorov ca, Jugoslovane in Poljake. Prireditev se je razvila v velikansko nacionalno manifestacijo. Zanimivo je, kako se je pri tem izrazila edinost vsega češkega naroda: Agrarna Staneka sta pozdravili med drugimi obedve socialistični stranki in mu izrazili zahvalo. Pri tem so se po~ vdarjale zlasti Stanekov« zasluge za „Češko srce'“, katero bratski druži kmeta in delavca. Nemci niso ustanovili Avstrije. .„Vaterland“ je bil časopis, ki je še, kakor bela vrana med nemškimi listi, dejanskim razmeram pisal dokaj pravično. V številki z dne 7. januarja 1. 1905 so bile brati re|snične besede enega, M si je dal ta le naslov: „Nemec, Id ljubi Avstrijo in vsa, njena ljudstva.“ (Ein Deutscher, der Österreich und alle Völker liebt.) In potem pravi: Da bi bili Nemci trsti, ki so Avstrijo stvarili, 0 tem zares ne ve zgodovina nič pripovedati, Da bi le še n« doživeli, da bi zgodovina poročala: „Nemci so Avstrijo ugonobili.“ (Dass die Deutschen Öster reich geschaffen hätten, davon weiss die Geschichte wahrlich nichts zu erzählen; möchten wir, nur nicht erleben, dass die Geschichte es einmal später erzählt, dass die Deutschen Österreich zugrunde gerichtet haben.) To je bil pošten Nemec in pravi Avstrijec, žal da je takih skoraj docela zmanjkalo; zar to je tudi „Vaterland“ nehala izhajati. Ce se že on, !:' pozna zgodovino, leta 1905 boji, da bodo Nemci 1 ostrijo ugonobili, kaj bo rekel sedaj,. Če še živi, ko za ministrskega predsednika, torej za prvega državnika ne najdejo več Nemca, ki bi ljubil vse narode, torej Avstrijo. Kdor ne ljubi vseh narodov Avstrije, on Avstrije ne ljubi, on dela vedoma ali ne-vedoma za njeno propast. Minister bo prej vedoma kot ne vedoma to delal. Kdor se izreče za nemško Avstrijo, le-ta s temi besedami samo pove, da Avstrije ne pripozna.. Dobrote, ki jih imamo od Ogrske. Petdeset let že obstoji takozvani dualizem, to je, razdelitev monarhije v dva dela, to je, v avstrijski in ogrski del1, in petdeset let se naš narod po svojih zastopnikih že bori proti temu razmerju. Ves ta boj pa je bil dosedaj brezuspešen, ker je to razmerje odgovarjalo željam gospodujočih narodov — Nemcev in Madžarov. Ves ta Čas. kar obstoji dua -Uzem, je avstrijska državna polovica trpela v korist ogrske državne polovice. Dočim bi bila morala v razmerju s številom prebivalstva prispevati Ogrska k skupnim stroškam 40 in Avstrija 60%, je plačevala Ogrska 30 in Avstrija 70%. Se le pri'zadnji nagodbi leta 1907 je Ogrska milostno dovolila, 'da se je njen prispevek povišal za eden in pol odstotka, torej od 30 na 81.5%« Na uprav kričeč način pa se je nezdravo razmerje, M vlada med Avstrijo in Dgrsk- ko, pokazalo za časa sedanje vojne Nam primani -kuje živil, a Ogrska ima vsega dovolj. Bilo bi torej naravno, da bi bile cene živil na Ogrskem nižje nego pri nas. Toda ogrska vlada je vedno nastavljala najvišje cene; ki so bile mnogo višje nego avstrijske. Poleg tega pa je še zaprla meje za izvoz živil v Avstrijo, tako, daje danes, v tem oziru med Avstrijo in Ogrsko hujše, nego med dvema tujima, sov -rožnima državama. Toda ne samo to. Mi smo danes ( ostali pravi isuŽpji Ogrske, Ogrska zalaga armado z žitom in moko. Cene so seveda mnogo višje nego v Avstriji. In k tem cenam mora avstrijski davkoplačevalec prispevati dobri dve tretjini in ogrski le komaj slabo tretjino. Za živino, ki jo odda za armado, dobi ogrski živinorejec K 9,50 za 1 kg* žive teže, dočim plačuje ista vojna uprava avstrijskemu živino-lejeu le 3 K za 1 kg žive teže. Od onih K 0,50 pa morajo zopet plačati avstrijski davkoplačevalci dve dobri tretjini, tako, da plača Avstrija za vsako za armado na Ogrskem rekvirirano živino preko 6 K za 1 kg žive teže, dočim nasprotno ne plača Ogrska niti 1 K za 1 kg žive teže živine, ki se rekvirira za armado v Avstriji, Tako je tudi na vseh drugih gospodarskih poljih. Ogrska nas izkorišča in odira na vseh koncih in krajih in naravno je, da moramo na ta način, vedno bolj obubožati na korist ~~ Madžarov, A vse to pa se imamo zahvaliti edinole nesrečnemu dualizmu. Ravno sedanja vojna je dokazala, da. je dualizem nemogoč. Toda, zastopniki nemškega naroda so za vse to gluhi in slepi. Pri tem se nemškim liberalcem niti ne čudimo* ker oni pač delajo le taso, kakor so delali njih predniki. Čudimo se pa kr-ščansifcim godalcem, ki so. popolnoma pozabili, kako, • velik nasprotnik Madžarov in dualizma je bil - dr. Lueger. Toda kaj mari današnjim zastopnikom nemškega naroda, če Avstrija propada, da se le oni še vzdrže nekaj časaj na krmilil» Oni sl pač mislijo: Dokler pojde, pojde» A dolgo ne pojde več, o tem so. lahko zagotovljeni. Polom je neizogiben in tedaj pride dan spoznanja in kesanja,, a bo prepozno. Homatije v Rusiji. Ker je med Nemci sedaj celo na merodajnih državniških mejstih postalo geslo,, da se načrtoma zabrani slovanskim narodom svoboden razvoj in zatrejo jim v dosedanji ustavi zajamčene pravice, zato,z-godovina že namaka pero, da zapiše, če že ni zapisala kot neizogibno dejstvo v preroških besedah — „Nemci so Avstrijo ugonobili»“ Njih grozodejstva in nasilnosti so ji usodo zapečatile, Vsi Nemci iz rajha s samim . , . Avstriji ne bi mogli do živega, pa tu-di nikdo drug, če bi avstrijski Nemci ne bili to, kar so, rušilci častitljive stavbe, ki je niso sami postavili. Mi Jugoslovani si roke umijemo. Bomo že našli prostor pod solincem. Solzna Avstrija! Nekdhj tako mogočna ruska država je sedaj pozorišče zmed in- hiomatij, kakoršnjih ni primere v svetovni zgodov/inj. Ko so strmoglavili prejšnjega carja in njegovo vlado in je prišla na krmilo vlada boljševikov,je svet pričakoval, da se bodo razmere v Rusiji nekoliko ustalile, vsaj tako dolgo, dokler bode trajala svetovna,- vojna^ -To domnevanje je najbolje podkrepil mir, katerega je sklenila ruska boljševik Ka vlada ter ukrajinska Rada v Brestu-Litovskem , nadalje mir, ki je -bil sklenjen z Rumunijo. Svet je bil trdDO prepričan, da je sedaj mir na vzhodu za-siguran. ** Toda mir, sklenjen v Brestu-Litovskem ito mir, sklenjen z Rumunijo, je ndsil že v sebi kal za pri-5 hodu j e spore, kajti Rusija je bila prisiljena skleniti mir, ki jo je odrezal od zapada, odrezal od morja, ter ji pritisnil pečat kontinentalne države. Slutnja, da z Rusijo sklenjeni mir, v katerem- je izgubila vse zapadne provìnce, vrhu tega še pa tudi žitnico Rusije, Besarabijo, katera je postala rumunska provinca, ne bo zadovoljil ne Rusije in tudi ne Ukrajine, ki se je istotako odcepila od Rusije. Cetverosiporazumove države kot Amerika, Anglija in zlasti Japonska, so se takoj izjavile, da miru. sklenjenega med osrednjimi velesilami z Rusijo in z Rumunijo, nikakor ne priznavajo. Tudi iz notranjih razmer v Rusiji je bilo več kot dovolj razvidno, da Še zdaleka niso konsolidirane, kajti zdaj je bila ta, nekoliko pozneje pa zopet kaka druga politična struja na povlršju. jTe desolatne razmere v Rusiji izrabljajoč, je Četverosporazum sklenil, da ne le z denarjem, ampak tudi z oboroženo silo poseže v notranje politične razmere Rusije. Anglija je poslala na severno ruško morsko o-bal ob Belem morju večje število vojnih m drugih ladij ter izkrcala 20.000 mož ob Murmanškem obrežju pri mestu Arhangelsk, da s to oboroženo silo v očigled razdrapanim ruskim notranjim političnim razmeram, od katerih ni pričakovati nobenega resnega odpora, koraka ob Murmanski železnici v notranjost Rusi je v smeri proti Petrogradu z oči vi d -nim namenom, da strmoglavi sedanjo rusko boljše-viško vlado ter vpostavi vlado, ki bi bila odločno — proti osrednjim velesilam. Nadalje je ententa, zlasti Anglija in Amerika, namignila Japonski, da je prišel čas, ko poseže z oboroženo silo v zamotane notranje politične razmere v Rusiji, zlasti v Sibiriji. Umevno, da je ta mandat Japonska Že težko pričakovala, saj se ji sedaj vendar nudi prilika, da si zasigura za bodočnost — neomejeno hegemonijo na daljnem vzhodu. Pod pretvezo, da hoče braniti Rusijo pred njenimi notranjimi in zunanjimi sovražniki, je Japonska zasedla že. Vladivostok in vzhodno Sibirijo, njene čete pa korakajo ob amurski železnici vedno globlje v notranjost (Sibirije. Japonskim četam se pridružujejo razni ®. avgujsta 1918. _________________________ jrstaši, ko;; k število je, bade naraslo žejna 120.000 nož. Politični umori, razni punti in upori so v Rusiji na dnevnem redu. Ne preteče teden, ko ne bi vi-anorili te ali one vplivne politične ali vojaške osebe. Pred dnevi ie pretresla svet vest, da je bil bivši mogočni ruski car Nikolaj na povelje uralskega so-irjeta k rat kom alo ustreljen. Nekoliko dini pozneje se S« pa poveljnik češko-slovaških čet, ki je zajedno tu- ; ib poveljnik vstaišev in upornih kozakov ob Valgi , general Horvat, proglasil za vladarja Rusije. Vsta- ; *i so že zavzeli več mest ob Volgi ter se bližajo — : Moskvi. Trenotno nihče ne ve, kdo je pravzaprav gospodar v Rusiji, toda eno je gotovo: Leninu in Tro- \ takemu so se začela majati tla pod nogami, gotovo je 1 pa tudi, da je ententa posegla z oboroženo silo v no- ; fran je politične razmere Rusije z namenom, da si na ; vzhodu ustvari novo fronto, M bi naj resno ogrože- j rala sklenjeni mir v Brestu-Litovskem ter vnovič ve- j aala številne nemške in avstro-ogrske bojne s.le na j vznodu. Gibanje proti Nemcem y Busiji. V Ukrajini in t*di v ostali Rasi ji so baje odkrili veliko in dobro razpredeno zaroto proti Nemcem. Zarotniki so imeli nalogo, da najprvo umorijo nemškega maršala pl, Eichorna. Zarota dela za odstranitev ukrajinskega hetmana Skoropadske-ga in drugih velikašev, ki so prijazni Nemcem. V vsakem večjem kraju so ustanovili posebne odbore, ki imajo nalogo nasprotovati Nemcem povsod, kjer se dà in jih pregnati iz Ukrajine in Rusije. Ne mine dneva, da ne bi bil ustreljen ali drugače ubit kak Nemec. Nemška vojaška oblast je sedaj sporazumno z ukrajinsko vlado proglasila čez celo Ukrajino obsedno stanje. V Kijevu in Odesi so u-vedii zelo strog red. Železnice so pod nemškim vojaškim nadzorstvom. Francosko bojišče. Na črti Fereen — Tardenois — Villeen — Tardenois ob rekah Ordre in Aisne so si Nemci, ko so izpraznili levi in desni breg reke Marne, ustvarili novo obrambno četo. Ententa napada z veliko srditostjo tudi ta del nemške fronte. Za mesec avgust je Amerika določila, da pošlje 260.000 mož na francosko bojišče, v evropskem vodovju se pa nahaja 250 ameriških vojnih ladij, ki imajo namen, varovati pred napadi nemških podmorskih čolnov prevažanje ameriških čet na evropsko bojišče. Boji na novi nemški fronti. Vojaški sotrudnik lista „Vossiisčhe Zeitung“ pi- \ Se O' napadu na novo nemško fronto : Dva polna dne- i va so ententine čete potrebovale, da so dosegle no- ] sv* nemške črte med Soissonsom in Reimsom. En- i tenta je pač na zahodnem delu fronte pri Fere en j iTardenoigu napadla, pa so jo povsod odbili. Število j divizij, ki jih uporablja ententa, (se je zvišalo na 50. Naši sovražniki so razširjali prav sanjave številke D naših divizijah, za katerimi sovražnik zabataja. Ententa navaja dalje silno visoke Številke o vjetpi -kih in plenu. Te so pretirane. Do zadnjega napada je število vjetnikov približno enako, kot število vjet-aikov. ki amo jih mi vjeli od 15, do 17. julija. 7 milijonov Angležev pod orožjem. Iz Loiidona poročajo: Lord Curzon■ je v nekem govoru dejal: Koncem četrtega vojnega leta odločnost ni popustila. V» prvih urah je sovražnik izgubil na vjetnikih, ranjenih in mrtvih več, kot si je kdaj mislil. Zgubil je inicijativo in udarec je bil oslablje-nje morale in prestiža njegovih Čet. Mi imamo zda, 7 milijonov mož pod orožjem, od teh so trije milijo, v inozemstvu. V generala Fochu so zavezniki našli genija. Končno je povdarjal materijelno podporo, ki m jo Angleži dali zaveznikom in dejal: Anglija je bila njihov trgovec. Krvave izgube, Berolinski Wolffov urad je izračunal, da znašajo izgube ententinih armad 25 milijonov mož. Rusija ima dosedaj 41/* milijona mrtvih, 6 mili-jonv ranjencev in pohabljencev in 3 milijone vjetnikov, Francija je izgubila 5 milijonov, Anglija 2 milijona mrtvih in ranjencev. Italija je imela do 2. avgusta 1917 1 Va milijona izgub, do danes je prirastlo še najmanj 1 Va milijona. Razne male države so imele velike izgube, Srbija je na primer izgubila skoro vse svoje može in mladeniče. Skupne izgube ententinih držav računajo v Berolina na — 25 milijonov mož. .... ■■ Na bojiščih. Na italijanskem bojišču razven zelo živahnih artilerijskih, prizadevalnih in zračnih bojev nobenih važnejših vojaih dogodkov. S T RAŽ A, biran &. Na albanskem bojišča živahni boji pri mestu Berat ob srednjem toku reke Semeni kjer so se morali Italijani na 30 kilometrov dolgi fronti pre c’) umikati in izprazniti svoje prednje močno Urjene postojanke. vesti. Mariborsko okrajno glavarstvo — za nemčur-je. Iz Limbuša nam pišejo : Mariborsko okrajno glavarstvo (žitni oddelek) je odvzelo prodajo moke Slovencu Zorko-tu in je isto izročilo Siidmarkovcu Bra-uniggu. Pekerska in limbuška nemškutarija. je organizirala odpor proti S love neu-trgo vcu. V „Marbur • cerei“ so že. več kot pol leta bili vedno priobčeni napadi na g- Zorkota. Okrajno glavarstvo je nasedlo na nemškutarske limanice in je izročilo razdelitev in prodajo moke človeku* ki zadnji Čas sploh ni imel trgovine, možu, ki je strupen sovražnik vsega., kar je slovensko. Braunigg, varovanec c. kr. okrajnega glavarstva, je zagrizen Siidmarkovec in šulferajno-vec, vsenemec skozinskoz. Ce ste že vzeli moko Slovenca, čemu se jo je dalo ravno najhujšemu našemu narobnemu nasppatnüku ? Naj bd delila moko kaka nepristranska osieba, pa ne Braujnigg. Deputajcjje , ki jih je organiziral Braunigg in znana velika pe-fcerska vsenemka, niso bile izraz ljudske volje, ampak samo izraz škodoželjnosti nemčurjev naprum poštenim Slovencem. V tajni seji poslanske zbornice o dogodkih na jugozapadni fronti in v zaledju je razven poslanca Dulibiča govoril tudi poslanec dr, Benkovič. Državni zbor se snide v mesecu septembru t. I. Glasom „Slov,, kor.“ je bil za sklicanje državnega zbora, ki naj bi rešil Že predložene davčne postave, določen 3. september; sedaj nameravajo sklicati parlament dne 17. septembra, da bodo mogli davčni zakoni stopiti v veljavo že s l. oktobrom. Novo ustanovljeno ministrstvo za ljudsko z-dravstvo. Avstrija je zopet bogatejša za eno novo ministrstvo. Ustanovljeno je namreč novo ministrstvo za ljudjsko zdravstvo. Za prvega ministra tega novo ustanovljenega ministrstva je naš cesar imenoval ’dr. Horbaczevskega. Razkol v vrstah naših nemških naciojmlleev . Načelni! aVstriijsltegta nemškega cenfcruma poslanec baron Pantz je javil načelniku nemškonaicionadnih strank poslancu dr. Waldnerju, da on in njegova stranka izstopita iz te zveze. Okrožno soaišče v Tratno vem. »Wiener Zeitung« objavlja naredbo justičnega ministra, po kateri se ustanovi okrožno sodišče v Tratno vem na Češkem. Vlada vliva vedno svežega olja na češki ogenj. Naše finance. „Neue Freie Presse“ prinaiša ob zopetni obletnici izbruhal vojne zanimiv uvodnik o finančnih vprašanjih, v katerem pravi med drugiem: Pred petimi leti so znašali dnevni izdatki države 9 milijonov K, danes znašalo dnevno 67 milijonov K. Z rednimi dohodki so meid sedanjo vojno pokrili samo 22%, državnih izdatkov, ostalih 78% je bilo treba kriti z novimi dolgovi. Ogrska magnatska zbornica. V ogrski mag -natsM zbornici se je dne 31. julija vršila razprava o novi volilni preosnovi na Ogrskem. V razpravi je rekel ministrski predsednik dr. Wekerle, da si je želel nekoliko boljše in bolj razširjietne volilne pravice. Po njegovem mnenju ne dela nova volilna pravaca nobenega razločka med narodi, toda prizadevati si moramo, da uveljavimo splošno in povsod madžarščino kot državni jezik, ki mora tudi še nadalje ostati učni iezik na Ogrskem. Iz te izjave je pač razvidno, kaj imajo pričakovati rienemške ogrske narodnosti od madžarskega imperializma! Balfour o Jugoslovanih. Listi poročajo iz Londona: Pri ustanovni skupščini jugoslovanskega vojnega komiteja v Londonu dne 29. julija so bili nav-zo® poleg drugih tudi zunanji minister Balfour, in Lord Crewe, ter srbski, italijanski, girški in brasil-ski poslanik. Srbski poslanik je v svojem pozdrav -npm govoru povdarjal, da med srbskimi in italijanskimi vojnimi čiTji ni nasprotja. Balfour je izvajal, da je Srbija eno izmed središč, okrog katerih se vrti vojna. Ultimat Ävstro-0grške Srbiji pomenja uprav sramoten napad velesile na mal narod. Srbija se jč borila junajško za svojo neodvisnost. 'Ako zmagajo centralne države, zapadejo Cehi in Jugoslovani za vedno suženjstvu. To vprašanje je med največjimi in najpomembnejšimi, kar jih mora vojna rešiti. Nemci na morejo umeti idealov aliiranih narodov, nevtralci pa so vsi spoznali, da je svoboda sveta odvisna od ententine zmage, dočim bi pomenila nemška zmaga nemško nadvlado nad celim svetom. Bodoči mir ne sme biti ne angleški ali nemški mir, ampak mir kulture ali mir nekulture. Skupščina je sprejela resolucijo, naj se sprejmejo med mirovne cilje sledečo tri točke: 1. Osvoboditev in združenje J|Ugosl’ora|nov v j.rosto, neodvisno narodno državo; 2. Balkan pripadaj balkanskim narodom,; 3. povrnitev vojjnih poškodb v jugoslovanskih deželah. Nemški maršal pl. Eichhorn umorjen. Dne 30. julija t. 1. je bil v Kijevu izvršen napad z bombami na nemškega g e n e r al-feldm ar šala pl. Eichhorna in na njegovega pribočnika stotnika pl. Dresslerja in sicer v trenotku, ko sta se vračala iz kazine v svoje stanovanje. Napadel ju je neki 231etni Boris Don-skij. ki je bil v ta namen najet od leve struje soei-alnorevOlucionarne stranke v Moskvi. Napadalca in njegovega kočijaža so zaprli. Bomba je odtrgala ge-neraJu-feldmaršalu desno roko in mu je tudi zdrobila desno noga (Njegovemu pribočniku Je pa bomba odtrgala obe nogi- Maršal pL Eichhorn, kakor tudi njegov pribočnik sta nekaj ur po izvršenem napadu umrla. Umor utegne povzročiti nove velike zapletlja-je na vzhodu. Maršal Eichhorn je bil poveljnik nemške armade, ld je • porazila Ruse ob Mazovskili jezerih, ki je prodirala iz vzhodne Prusije v notranjost Rusije ter zasedla Livonsko in Estonsko. Meseca februarja t. 1. je pa bil imenovan za vrhovnega poveljnika avstro-ogrskib in nemških čet v Ukrajini. Oklic nemškega cesarja na ljudstvo in armado. Ob pričetku petega, leta svetovne vojne je izdal nemški cesar Viljem oklic na nemško ljudstvo in armade, v katerem pravi med drugim sledeče: Opustili nismo ničesar, kjar bi utegnilo razbjarkaf.iemu svetu vrniti mir. Toda naš gla;s ne najde nobenega odmeva v sovražnem taboru. Sovražnik vedno znova n azn ai n j a, da, mora biti Nemčija uničena. Vojna se torej mora nadaljevati tako dolgo, dokler ne pridejo (sovražniki do prepričanja, da nam morajo priznati pravico do našega življenja. Bojevali se bomo še nadalje, dokler ne bo strta sovražnikova volja, da nas uniči. V ta namen bomo doprinesli vse žrtve. >» Vprašanje naše prehrane“.* (Nekaj misli in nasvetov za, zboljšanje.) Kadar je njen predmet živ človek, dobim misel nikdar ne pride prepozno. Zato je boljše, da smo knjižico o vprašanju naše prehrane dobili sedaj, ko konec četrtega leta svetovne vojne poredno, zlokobno; pomežikuje začetku petega, nègo da je sploh ne bi dobili. Dobra misel ! S tem je Pirkmajerjeva brošura že presojena in — nagrajena. Sicer ta ali oni, ki jo je prebral, poreče: „Eh, to pa bi jaz tudi znal povedati.“ Da, to je ravno tisto Kolumbovo jajce --marsikdo bi znal to povedati, kar čitamo v omenjeni knjižica, a P. j e to povedal. Med pogojnikom in določil ikom je silna razlika, čestokrat tolika, kakor med pošteno in ubogo paro in med vojnim dobičkarjem brez posebnih pomislekov in dvomov. In kaj takega je povedal P. ? I no, izrekel je v prvem in najvažnejšem poglavju svojega spisa po obliki, neskončno priprosti, a po vsebini neizčrplji- vi stavek, da je Človek — Človek, ne pa igrača, tudi ne kak „Riesertspiefceug“ recimo za birokratske otroke. In kaj neki je človek? Prav gotovo ne „St.* toliko in toliko na uradnem papirju, ki ji je naloženo, da do tega in tega dne „odda“ toliko in toliko žita. krompirja, moke, „sicer . . Ne, človek je — marveč živo bitje, ki mu je stržen : „hočem, želim , rad bi ...° in ki mu v prvi vrsti kreta dušo — — veselje do imetka. Kdor nima vedno pred očmi tega dušeslovnega abo, ta se le pripravi na razočaranje za razočaranjem, če imaš tako ali tako, posebej še kot — mali ali veliki — rekvizitor posla s kmetom. Vir vsega zla pri reševanju krušnega, tega, za državo usodepolnega vprašanja je v tem, da se naš nesrečni sistem „ne ozira na značaj kmetovalca, to je na osebo, in postopa s pridelovalcem ne kot z o-sebo, ki vodi gospodarstvo in prideluje, ampak kot z nekim predmetom, s katerim se gospodari in razpolaga“ (7). To je bodra in plemenita beseda in, če ta beseda postane meso, obenem prvi korak do tega, da „nastanejo med producenti in državo zdrave razmere“ (9). Recept, ki ga zapisuje P., je človeški, morda celo prečloveški, toda pravilen : pokličite na dah zar nesljive nagibe za prostovoljno sodelovanje kmetovalcev pri oskrbi naše javnosti z živili. To se pravi, priznajte kmetovalcu brez ovinkov, „da je njegov stan temelj države“, in izposlujte mu za velike količine prostovoljno oddanih pridelkov „nagrade v obliki goispodarskik ugodnosti“ ! Izmed različnih ugodnosti te vrste, ki jih P. našteva na str. 9—17, pa bi brez dvoma največ zaleglo smotreno oproščenje od vojaške službe (str. 11). Smotreno oproščenje, kajti: „danes je žalibog cela vrsta najboljših kmetovalcev pri Vojakih; in tam se porabljajo v svrhe, kjer bi jih mogel kdo drug nadomestiti**, a doma se vsled slabega obdelovanja leto za letom zmanjšuje ^riiodek zemliišč in ta nesejo sčasoma le še toliko, IteHkov se rabi doma, Na ta način se vedno manjša število gospodarev. ki bi imeli kaj oddati in prišli rmo že tako daleč, da je prejšnji ponos, ki je navdak' kmeta, če je mogel kaj oddati, popolnoma zginil“ (11). iz tega temeljnega spoznatka sledi vse drugo same po sebi, tudi oni del, Pirkmaierjeve : Mce, kj iz njega žentf bolj 'dušljiva uradna sopara. Naj bi zlasti I. ^oglavje, to je poglavje o Čin -veku — „človeku“ čitali — in uvaževali — tisti, M jim pred vsem tiče! Dr. K. O. * Spisal dr. Ö. Pirkmaier, c. kr. nam. konci-nist in vodja okrajnega gospodarskega urada v Ptuju. Ptuj 1918. V lastni založbi. .44 strani. ** To pa te posebno poglavie izza polpreteklih dni! Poznamo n. pr. profesorja, ki je kot vojak doživel celo vrsto skoraj neverjetnih zgodb in zgodbic Tak0 je med drugim vojaška uprava, skora' bi rekli; 7 lučjo ob belem dnevu, iskala učitelje • z* svoje, t j. vojaške šole. In tega profesorja, ki --e je po povelju moral zglasiti za tako službovanje, so i>os-lali — — sušit koprive, Čeprav ni botanik. Opomba uredništva. Tedenske novice. Še vedno pomanjkanje papirja. Že davno obljubljenega papirja še vedno nismo dobili, zalo moramo naprej skrbno varčevati! Dokler ne pride nova pošiljatev papirja, tako dolgo bode naš list, pa ta- di Slov. Gospodar izhajal samo na 4 straneh. P a metnejše je, da se naši listi skrčijo na 4 strani, kakor pa da bi sploh listovnič ne imeli. Naročniki pa, ki bi s tem ne bi }i zadovoljni, se lahko vsak čas oglasijo in dobijo denar nazaj. i Župnik Matevž Tertinek. V bolnišnici us- | . miljenih bratov v Gradcu je po daljši bolezni umrl j ,v ponedeljek, dne 29. julija, č. g. Matevž Tertinek, | župnik na Ptujski gori. Ro,jeirje bil leta 1870 na | Remšniku, v duhovnika posvečen leta 1893. Kot k a- j plan je služboval pri Sv, Rupertu nad Laškim, nato | kol provizor in župnik na Pernicah do leta 1903, ko | je bil imenovan za župnika na Ptujski gori. Blage- | mu, za čast božjo in za Marijino češčenje v veliki j romarski cerkvi vneto delavnemu, za blagor in na- j predek našega naroda navdušenemu in požrtvovni - ! nemu duhovniku svetila »ečna luč' Naj počiva v | miru! — Pogreb v soboto, dne 3. t. m., ob H), uri predpoldne na Črni gori. Naglo in nevarno je zbolel župnik č. g. Anton : Kocbek ri Sv. Petru pri Radgoni. Prip oroča se v ? molitev! ( Duhovniške vesti. C. g. Martin Turbar, mest- \ m vikar v Celju, je imenovan za spirituale v mari- -borskem bogoslovju. — C. g. Ivan Alt. mestni vikar j v Ptuju, je prestavljon kot mestni vikar v Celje. — i Za mestnega vikarja v Ptuju je imenovan tamošnji | kaplan č. g. Ivan Cilenšek. — Nameščena sta čč. jj gg. novomašnika Ivan Gašparič kot mestni kaplan | v Pinu in -Jože Pretnar kot kaplan pri Sv. Emi ! iPristova). Cesarska slavnost v Mariboru. Delavno Dram. frijštvo priredi v nedeljo, cine 18. avg. 1918 popoldne ob 'M. uri, v mariborskem Nar. domu vieliko ..Cesarsko slavnost.“ Nastopi izza zadnjih koncertov slavnoznani pevski zbor ter zapoje svoje nailepše pesmi. Med pevskimi točkami se vrši slavnostni govor. Po petju sledi prosta zabava: srečelov, šaljiva pošta itd. Preskrbljeno bo tudi za pivo. Poziv, 'da se vrnejo knjige. Vsi oni, ki so svo' čas izposodili knjige iz knjižnice Krščanskosocialne zveze v Mariboru, se pozivljejo, da te knjige čim prej vrnejo. Pisarna Slovenske Kmetske Zveze, združena s j Poslovalnico slovenskih spodnještajerskih poslancev, j ima svoje prostore v Mariboru. Koroška cesta štev. č. I. nadstropje. Pisarna daje članom S. K. Z. brez- | plačna pojasnila v vseh vojaških zadevah, v zadevi 1 podpore, v davčnih zadevah, sestavlja prošnje in | vloge na oblastnije itd. I lz južne žel. Vrhovno armadno poveljstvo je 1 izreklo pohvalno priznajnje za izborno delovanje na j slednjim uslužbencem južne železnice: Rudolfu Po - jj terc, nadrevident, Ormož; nadrevidentoma Jos. Sio- 1 par iti Evgenu Pour v Celju. Jožefu Tašek v St. Ju- | riju ob iužni železnici, Pavlu Bergli of Laško, Auto- j nu Begovski Store. Ivanu Le; e j Maribor, Jož. M.o- | horio 'Ponikva, Hugonu Willmann Grobelno, Jakobu | Majerič Račje, Jožefu Budz Slov. Bistrica, •Francu f Markovič Rimske toplice. Lrancu Lamm 'Središče, Adolfu Holik Tezno, Klementu Kaspar Pragafsko , Jožefu Kobenc Maribor, Ignaciju Marinič Moškam-ci Frideriku Fanedl Tezno in Kr. Hein na Pra - j garskem. | Odlikovanja. Z vojnim križcem za civilne za- | sihtm IT. razreda je bil odlikovan višji iinanč. svet- j nik Gustav Tauscher v Mariboru; z vojnim križcem | III. razreda: Rudolf Postružnik, davčni rmdoskrb - | nik v' Mariboru in Jakob Tobias, davčni nadpskrb- | nik v Kozjem; z vojnim križcem IV. razreda: Josip j Lužar, resoieijent finančne straže v Mariboru, Ja- | nez Leš, kancelijski oficijant v Mariboru in davčni | eksekutor Prane Ozimič .v Kozjem. Odlikovanja. Uamu ohcijtu v piove Bistrici g s Miroslav Pirkmeier je bil odlikovan z ciriinim za- | siažnim križcem 3. vrste. To je že 4. odlikovanje | v rodbini Pirkmeier. — Poprej sta bila odlikovana f oče g. Franc Pirkmeier, nadučitelj v Frama in j njegov mlajši sin g. dr. Otmar, vodja prehranjevalnega urada v Ptuju, oba s civilnim križcem B. vrste. Najmlajši sin g. Emil, nadporočnik pri artileriji je dobil že peto vojno odlikovanje. Jugoslovansko deklaracijo je v Št. Petru pod Sv. gorami podpisalo 602 žen in deklet. Živele zavedne Šentpetranke! Jugoslavija Jugoslovanom. Pod tem naslovom je izšla knjižica, ki razpravlja na poljuden in priprost način o bistvu in pomenu jugo iovanskega v-prašanja. Kn ižioa obsega statistične podatke o številu Jugoslovanov, o velikosti jugoslovanske zemlje, prinaša kratke zgodovinske podatke, opisuje položaj, j v katerem se nahajajo danes .Jugoslovani in vzroke, j ki so dovedli do majniške deklaracije. Knjižica za- ! ključuje z besedami pok. dr. Kreka: „Vi vsi, ki ste ; seme jugoslovanskega naroda, mislite le eno: Kako | boste združeni vse svoje zmožnosti, vso svojo ljube- S zen in vse svoje srce posvečevali naši Jugoslovan- J ski državi za njen proč vit in blagostanje!“ Knjižica : se prodaja v tiskarni sv. Cirila v Maribora. Cena s poštnino vred 50 v. r Slovenski Straži so darovali. Andrej Plater, Bistrica v Roža, 10 K ; Avguštin Cvikl, Možica na Koroškem, 10 K; Podružnica Ligojna, nošta Vrhnika, narodni davek 12 K; Podružnica Št. Rupert p. Velikovcu, dar g. Antona Riepl 20 K; Josip Kodrič, * kaplan, Šmairtin pri Šlovjenjtgradcu, izbirka 80 K; Anton Modici c. kr. strelski polk, vojna pdšta 608, 17 K; Franjo Sinko, župnik, Sv. Martin na Pohorju, 5,0 K: po č. g. Milošu Ferk, bogoslovcu, Slov.-Gradèe. nabrano na novi maši 5. g. Alojzija Kuhar, i Kotlje, 102 K; Podružnica za Spodnjo Mislinjsko dj- 'h ! i t lino v Pamečah, dar g. J. Slemnika mesto venca na grob El. Wimmer, 10 K; 'Josip Rozman, župu., Črneče, pošta Meža ob Dravi, 25 K; Anton Blaže]. Letina, pošta Šmihel pri Pliberku, 3 K; profesor Janko Mlakar, Ljubljana, 10 K. — Slovenska Straža nas kliče, Slovenci, Slovenke : Delajte in zbmiite za Slovensko. Stražo kakor marljiva čebelica. Na pozabite, da s tem pomagate zidati temelj svojem); lastnemu m rodu. Na noge torej, me,i • slovenim domovine na j omoči ' Nikdo naj ne zaostane! 'Podružnice ; 5 jo vc-nsko Straže na delo, javni 'lokali,'' rJ dan z na- j birainiki Slovenske Straže, da spominjate narod ve \ dno in povsod na njegpvo dolžnost. Kakor .se. gibi-e j nemški zmag tako se morajo gibati tudi narodni ,da- { rovalci. Iz nas samih - mora • priti , omoč za naše tr- • peče brate ob. mejah. Slovenci, Slovenke, torej le j ven na plan, nemškemu navalu v bran! Za slovensko šolo v Mariboru so nadalje da- . rovali : Jurij Mikolič, novomašnik v Žetalah, .u.abra- ■ no na njegovi primici ji, 180 K; gdč: - Jagodič- v. S;;, j Polskavi 15 K: poročnik Karel Sovre 5-87 pešpolka j 30 K; Marija Vizjak na Ledineku 20 K; Jur. Vinko j na Tezni 10 K; Pr. Lom v St. Petru 20 K: Prinčič j Jožef, cestar v Bači pri Sv. Luciji, mesto venca na \ grob - g. Antona Crnogoja, c. kr. cestnega mojstra v f Idrisfci dolini, 40 K; Franc in Milka Krajnc, n a dr | učitelj- poročnik pri Sv. Barbari, 120 K; Jos. Vol- | čic. desetnik 20-0 strelskega polka, nabral na'bojiš- j ču na predvečer -sv. Cirila in Metoda med moštvom : nri kresih 233.60 K; gdč. Marica Kališnik, nabrala j v Pobrežju in deloma tudi v mestu Maribor 485'.63 \ K; Džor.dže Gran, infanterist na, bojišču, 20 K; u- | pravuištve „Slovenskega Naroda“ 130 K; Ema Krute] v Sevnici 15 K; Alojz Faleš v Račah, nabral v Lakiče vi restavraciji med gosti židjane volje 40 K,: Oton Pio! na Dunaju 100 K; Josip Rozman, župnik v Croečah, 25 K; Valentina Kaukler v Vičavi pri Ptn u, nabrano v spomin 30. majnika v vaseh Bre-st;e, Novavas, Dornava, Kicar m Žabjek 7S6 K; A. Biazej v Letini 3 K p Stanka Pepelnat in Joža Pahorjeva v Mozirju, nabrali v proslavo Ciril-Metodo-vesa dne narodni domačini, in tamkajšnji goriški begunci v obrambo narodne meje (g. Alojz Goričar se i.osebno pokazal) 650 K; Korporal Iv. Sumej na bojišču 2 K; stotnika Ernest Vargazon in Slavoj Novak v Belgradu 200 K; stotnik Milan Zemljič 5 st polka 50 K; Iv. Pevjed v Bočni, preostanek zbirke ooseka za prireditev kresa na predvečer Cirila Metoda, nabrano v Bočni, Kropi, Cepljah in Otoku 100 K; poročnik Ivan Vokač, nabral ob priliki odhoda na bojišče med slov. častniki 22. polka (3. z-birka) 70.30 K; nadporočnik Mirko Hafner, nabral med prostovoljci v gostilni pri „Belem volu“ v Celju 100 K; Josip Gorup, nadučitelj v Polenšaku, nabral na Polenšaku in vi okolici 675 K; Malrtin Senica , topničar pri 15 cm havbiSni bateriji v Mali Aziji , nabral med tovariši 189.75 K (575 pijastrov),; ženski odbor tombole v 'Mokronogu (delni prebitek) 100 K; Ivan Rojnik, dijak v Podvrhu pri Braslovčah, nabral na priporočilo g. Franca Strnad na veseli bot-riji 50 K; upraviništvo „Slovenskega Naroda.“ 65 K ; Da miška Plahuta v Ljubljani, nabrali otroci Götzi, Martinec, Plahuta in Jančar pri prireditvi domače veselice 25 K; Anton Šetinc, Jesenice na Dolenjskem zbirka ognjičarja Josipa Kolman pri slovenskem m češkem moštvu svojega oddelka na bojišču pod, geslom „Smo na straži povsod, kod biva naš slovenski rod“ 200 K; Drag otin Hercog v Celju 100 K; Janko Lesničar v Celju 2 K; gospod in gospa Frece v Celju 20 K; A. Stelzer v Mariboru 10 K; Fr. Ž. v Mariboru 1 K; Vilko Weixl v Mariboru 20 K; Fran Korošec v Gornji Radgoni 20 K ; Marica Kališnik v Cirilovi tiskarni 5 K. p Andrej Munih v Mariboru 5 K; Peter Kraner v Krčevinah 20 K; Neimenovan v Velenju 20 K; Jurij Črnoga, posestnik pri Sv. Ani, 2G K: Tilčka Ropan, učiteljica v Šmarju pri Jelšah 6 K; zavedni jugoslovanski enoletniki. v Celju, nabrali v gostilni pri Radeju 32 K ; Josip Golob v Kapeli 5 K; Gregor Železnik v Lučan ah 40 K; Janez Caf pri Sv. Rupertu 4 K; Josip Robič, v Hočkem Pohorju 2 K; na godovamju vlČ. k- župnika Friderika Volčič v Breznem nabranih 114 K. — Prispevke je pošiljati na naslov moške podružnice družbe sv. Cirila in 'Metoda v Mariboru (blagajnik Franc Pišiek, Narodni dom). Šolski odsek. Slovensko šolstvo v Trstu. Prejeli ,-,mo letno poročilu slovenskih ljudskih in meščanskih šol družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu.- Iz tega poročila je razvidno, da je na slovenskih ljudskih in meščanskih šolah v Trstu poučevalo v minulem letu 63 učnih moči. Sole so bile: 1. osemrazredna deška ljudska in meščanska Šola pri Sv. Jakobu z vsporedni-cami na Ago edotto • 2. osemrazredna dekliška ljudska šola pri Sv. Jakobu in 3. osemrazredna dekliška ljudska šola na Aquedottu, 'Od, učiteljstva je bilo tem šolam prideljeno v službovanje 2|8 od države plačanih učnih mo'1% ostale učne moči je plačala družba sama. Ljudska in meščanska šola je imela v I. razredu 4, v TI., III., IV. in V. razredu po dve in v I. meščajniskem razredu eno vzporednico, skupaj 21 razredov z 563 učenci, dekliška šola pri Sv. Jakobu je ;inela v I. razredu dve, v II., III., IV. in V razredu pa no eno vzporednico, skupaj 14 razredov v. 776 uče’kami, in dekliška šola na Aquedottu v I., 71. in ITT. razredu po eno vzporednico, skupaj 11 razredov s 518 učenkami. Skupno je obiskovalo slovenske šole v 46 razredih 2257 učencev in učenk. Dosedanjim Šolam se pridruži s prihodnjim šolskim letom še šola v. St. Vidu, ki se otvori na novo. Odpust letnika 1868. Kakor poroča dunajska „Zeit“, ie volna uprava odredila, da se rojstveni letnik 1868 trajno odpusti in sicer da se odpuste vsi oni vojaki tega letnika, ki imajo pravico do polje -dolskega dopusta. Naši vojjiii vjetiiiki v Sibiriji. Vsled zmed in vojnega položaja v Sibiriji so vse poštne pošiljatve •za naše vojne vjetnike, ki se nahajajo v sibirskem vjetništvu, ustavljene. Radi delavskih razmer v Trbovljah, p rikrajj • Sanja preživnine Koman diranih in pod vöjiiödnjatve-nim zakonom stoječih rudarjev, radi nedeljskega, počitka paznikov in pod.urad.uikov ter plač.la nad.jr :.e poslanec dr. Benkovič interpehral ministra za javna dela in za deželno hrambo, dalje rad. preganjanja posameznih delavcev in podurüdnikoy iz političnih nagibov itd. Gpoijšaajc naše prebrane. Minister za. prehrano dr. .Paul se je izjavil glede bodočega gospodarskega leta takole:. Krizo v prehrani smo maio a. e premagali in se po vsej .priliki ne bo ,več povrnila. Preskrba s kruhom in moko bo začetkom meseca avgusta krenila na urejena pota. Letina obeta lepo in posebno kar se tiče krme. Zato se bo jeseni zboljšala tudi preskrba z mlekom in mejsom. \KLub vsem boljšim nadam pa bomo morali tudi. v bodoče v ; bini meri Stediti. (Sed|aj bomo mogli Nemčiji, ki. ima kasnejšo žetev,' vrniti, kar nam je bila posodila. Z dogovori z Ogrsko smo zagotovili preskrbo armade. Po žetvi sklenemo z Ogrsko nadaljne dogovore, da nam prepusti preostanek siojih pridelkov. Mirno Pa smemo reči, da nam bo šlo prihodnje leto boljše — država je položila roko strogo na vse proizvod», tako da bo mogoče tajno kupčijo zajeziti. Žitu smo določili višje cene, da dokažemo kmetovalcem umevanje za težave produkcije. Prehranjevalni urad bo z izredno previdnim gos,-odairstvom skušal zagotoviti prebivalstvu za celo leto enakomerno prehrano, kar se bo tem laž e posrečilo, ker smo z Nemčijo in O-grsko postavili temelj za skupni gospodarski načrt, lđ naj izjalovi enteriti ne izstradal n e namere. Mah zasežen. Slično kakor v lanskem letu je vlada zasegla tudi ves letošnji pridelek maka. Prevzemna cena za 100 kg maka znaša 250 K, Maribor, V »Arbeiterwille« od 25 julija je interpelacija nemških socialnodemokratičaib poslan cev v zadevi 15 letnega Frana Robina, ki je bil u služben v usnjami znanega mariborskega vse» nemca Hermana Berga. Fant je bil trpinčenja sit in je nekega dne ušel, ter stopil v deio pri nekem kmetu blizu Marenberga. Berg ga je pustil po orožnikih izslediti, nakar ga je vrgel čisto po srednjeveško v »zapor«, neko luknjo v kleti. Fantu, ki je že sfeoro gladu umiral, je sestra šele tretji dan mogia prinesti jesti, ker precej ni vedela zanj. Nato je šla na Statijstro povelj dvo češ, iz ustite brata saj še ni vojaščine ob« z an. Kljub temu so fanta držali v »ječi« 7 dni! Šele, ko so se pričeli gotovi krogi za stvar eaerg čno zavzemati. je bil fant izpuščen in rešen mogočnega mučitelja . . . Take stvari spominjajo m< eno na sred« o ji vek. Danes so možne le še menda pr: tem H» Berga. Leiters berg. V viničarijo Tischler na Košaku pri Mariboru so vdrli tatovi, V noči so si napravili pot skozi podstrešje in spodnje prostore v klet. Odnesli so popolnoma neopaženi za 4000 K žganja,, mast' in mesa. V hiši so «pali viničarka in vsa rodbina trgovca Tischlerja. Ruše. V neceijo, dne 11. t m priredi kmetsko bralno društvo v gostilni g. A Novaza dobrodelno veselico z igro in petjem, Ker je čisti dobiček namenjen deloma v vojni oslepelim vojak« m, deloma pa za našo knjižnico, prosi odbor za o bi n o ude iežbo. Začetek točno ob 5. uri p poldne Posebna vabila se ne bodo razpošiljala Celje. Celjsko pevsko društvo priredi v «edel-io. dne 4. t. m., v prostorih Narodne Čitalnice v Šoštanju (hotel Avstrija.) koncert. Spored: Mila-da, dr. G. Ipavic; V snegu. Petnajst let, E. Adamič; Pod klančKom, Jegerle, Po Savci, Kako t’ borri ljubila, Kranjčičev Jurij, Pojdem v nite, slov. narodne pesmi; Jaz bi rad rdečih rož, Z. Prelovec; Proljetni z-vonci, F, S. Vilhar; O jesenske duge noči, Igra koto, A.'Andel; Povejte ve, planine!, A. Foerster, in Na dan, J>. Aljaž. Koncert se vrši ob vsakem vremenu. Začetek ob treh popoldne (v slučaju slabega vremena ob štirih popoldne). Ker je del dobička namenjen slovenski šoli v; Mariboru, pričakujemo obilne udeležbe. Vstopiniiee ima v predprodaji Citajlnica v Šoštanju. Po koncertu je prosta zabava v hotelu in na vrtu. — Par tednov pozneje obišče celjsko pevsko društvo Žalec in priredi tam koncert. — Za dan 15. septembra pa je nameravan v celjskem Narodnem domu večji koncert salonskega orkestra „Sent »terskega prosvetnega društva“ v Ljubljani z obširnim sporedom. V St. Petru na Medvedovem selu ima Ljudska knjižnica svoj občni zbor dne 4. avgusta ob 5. uri popoldne v Kregarjevi gostilni. ORGANIST (in krojač) voj. p»p. prost samski, vejtea, soliden, taneeiji» itd. išče mesta sopet kje na deželi. Ponudbe pod ,organist“ na upr. tega lista, Iščem uženca ali učenko (dijak) r oskrbo t Krčevini pri Mariboru in sicer deloma ali eelo s» pi a Mio ▼ živilih. Naslov : Simon Vok, Maribor, Duchatscbgssse 5, rata 6. «a vse, pošteno in pridno iščem do 16, aprila. Zelo lepo ravnanje n dobra plača. Vprašati je Maribor, R’ Vergasse U/H, vrata 8 «O 1—i. ure pop. Žamenjani T>0 kg c« -.5uta za živil*. Vež se kve Kiikotiuegallee št. 115. Lepa hiša v «»barjih pri Celju na prodaj. Cena 12.500 K. Ponudbe : Kompan, Celje, davkarija.