PoStuina plačana v gotovini.
KRALJEVINA	JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48'—, polletno din 96’— eeloletno din 192'—. Cena posamezne Številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo In upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
94. kos.	V	LJUBLJANI,	dne	21.	novembra	1936.	Letnik	VII.
V S E B
755. Uredba o trgovinskem in kompenzacijskem sporazumu z dopolnilnim zapisnikom med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Grčijo.
756. Pravilnik za poslovanje kontrolnega odbora pri ministrstvu za trgovino in industrijo za izvrševanje uredbe o preskrbovanju industrij za semensko olje z oljnatim semenjem.
757. Cene oljnate in kapusove repice.
758. Cene oljnatega semenja za leto 1937.
Uredbe osrednje vlade.
755.
. Na podstavi člena 99. finančnega zakona za leto 19»%37. z dne 31. marca 1936 predpisuje ministrski svet na ptedlog gospoda predsednika ministrskega sveta in ministra za zunanje posle in gospoda ministra za trgovino in industrijo tole
uredbo*
o trgovinskem in kompenzacijskem sporazumu z dopolnilnim zapisnikom med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Grčijo,
podpisanem v Beogradu dne 22. avgusta 1936, ki se glasi:
.................. §	L
. M • <t •	«	‘	,
Objavlja se za izvrševanj^ trgovinski in kompenzacijski sporazum z dopolnilnim zapisnikom med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Grčijo, podpisan v Beogradu dne. 22. avgusta 1936, čigar besedilo v izvirniku in prevodu se glasi:
• Trgovinski in kompenzacijski sporazum
med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Grčijo.
Kraljevina Jugoslavija in kraljevina Grčija, želeči olajšati po sedanjih razmerah vzajemne trgovinske izme-
* »Službene novlne kraljevine Jugoslavije« z dne
6.	oktobra 1906, št. 231/LVII/587,
I N A :
759. Odredba o cenah za sončnično semenje.
760. Tolmačenje izraza »oljne industrije«.
761. Popravek v pravilniku o zameni dolžniških listin z novimi obveznicami.
762. Brzojavni promet s Španijo.
763. Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1936./37.
764. Razne objave iz »Službenih novin«.
njave in dopustiti nadaljevanje in razvoj uspehov, ki so se že dosegli z uporabo prejšnjih sporazumov, sta se sporazumeli nekvarno določbam sedaj veljavne pogodbe o trgovini in plovitbi z dne 2. novembra 1927 o tehle določbah:
Clen 1.
1. Terjatve, ki izvirajo iz izvoza jugoslovanskega blaga v Grčijo, se poravnavajo za trajanja tega sporazuma s plačilom 35% vrednosti tega blaga v prostih devizah in pobotom preostalih 65 % z grškim blagom ustrezajoče vrednosti, ki se izvozi v Jugoslavijo.
2. V ta namen se položi nasprotna vrednost teh 65% vrednosti jugoslovanskih proizvodov, uvoženih v Grčijo, v drahmah pri Grški banki, ki izda za ustrezno vrednost na ime_ prizadetega jugoslovanskega izvoznika in po njegovem nalogu brezobrestne kompenzacijske bone (blagajniške zapise) na pokaz. Ti kompenzacijski boni, ki se prenašajo lahko z indosiranjem, se uporabijo za plačilo vrednosti grškega blaga, namenjenega za izvoz v Jugoslavijo.
Clen 2.
Pri vsakem izvozu jugoslovanskih proizvodov v Grčijo mora izročiti prizadeti jugoslovanski izvoznik radi izterjave Grški banki v Solunu dotični konosement, opremljen s potrdilom o izvoru blaga in s fakturo, ki se glasi na dinarje. Grška banka poskrbi za izterjavo in obračuna znesek, zagotavljajoča obenem jugoslovanskemu upravičencu predajo izterjanega zneska, takole:
a)	Za nasprotno vrednost 65% fakturnega zneska izda Grška banka na ime in po nalogu prizadetega jugoslovanskega izvoznika kompenzacijske boije (blagajniške zapise). Banka da te kompenzacijske bone Jugoslovanskemu upravičencu na razpolago;
b)	za ostalih 35% fakturnega zneska Sc izda na Jugoslovansko narodno banko po nalogu jugoslovanskega upravičenca ček v prostih dinarjih.
Clen 3.
1. Kar zadeva poravnavo vrednosti grških izvozov v Jugoslavijo, izplača Grška banka prizadetemu izvozniku znesek kompenzacijskih bonov po predložitvi listin, s katerimi se dokaže natovoritev ustreznega grškega blaga, določenega za Jugoslavijo. V ta namen se ne zahtevajo drugi pismeni dokazi razen izjemoma listine, s katerimi se dokaže ocarinitev blaga v Jugoslaviji, če bi se smatralo, da se je treba prepričati o dejanskem uvozu tega blaga radi njegovega potroška v državi. V teh izjemnih primerih izplača Grška banka prizadetemu izvozniku znesek kompenzacijskih bonov po predložitvi teh carinskih listin brez drugih utesnitev ali pogojev.
2. Potrdila o ocarinitvi, ki se omenjajo spredaj, izdajajo jugoslovanska carinska oblastva brez stroškov in na zahtevo bodisi prizadetih jugoslovanskih uvoznikov, bodisi grškega poslaništva v Beogradu.
Člen 4.
1. Blago vsake izmed obeh držav, ki se izvozi v drugo teh držav, se fakturira, če se prevaža po kopnem, franko grška-jugoslovanska meja, če se pa prevaža po morju, fob luka vkrcanja. Grška banka poravna vrednost tako sestavljenih faktur po prednjih določbah brez kakega deviznega odbitka ali pridržka za pomorsko pre voznino, ker gre le-td v breme dotičnih uvoznikov.
2. Če obsega cena, navedena v fakturi, znesek prevoznine preko meje alii luke vkrcanja, se odbije ob poravnavi ustrezni znesek od fakture. Če pa, nasprotno, cena, navedena v fakturi, ne obsega prevoznine do meje ali do luke vkrcanja, se ustrezni znesek doda fakturi.
3. S temi pridržki sprejme Grška banka cene, navedene v fakturah, kot osnovo za poravnavo dotičnih trgovinskih terjatev po tem sporazumu. Sistem kontrole cen, ki je danes v Grčiji v veljavi, se izvršuje tako, da ne bo ovira trgovinskim razmenjavam obeh držav.
Člen 5.
Kljub določbam točke 1. člena 1. tega sporazuma je dogovorjeno, da se poravnajo terjatve, ki izvirajo iz izvoza spodaj naštetega jugoslovanskega blaga v Grčijo, takole:
1. pšenica: 90% v devizah in 10% v kompenzacijskih . bonih;
2. koruza: 80% v devizah in 20% v kompenzacijskih bonih;
3. druga žita, razen pšenice in koruze: 70% v devizah in 30% v kompenzacijskih bonih;
4. konoplja: 60% v devizah in 40% v kompenzacijskih bonih;
5. tesani les, namenjen za izdelavo zabojev za vkla-dnnje suhega grškega sadja, ki se izvozi v inozemstvo: €0% v devizah in 40% v kompenzacijskih bonih.
Člen 6.
Kljub točki 2. člena 1. tega sporazuma se uporabljajo kompenzacijski boni lahko:
1. za izplačilo vrednosti za preskrbo jugoslovanskih ladij v grških lukah;
2. za izplačilo stroškov jugoslovanskih turistov (ali grških turistov, ki stanujejo v Jugoslaviji), ki potujejo s
Grčijo, in sicer po 6.000 drahem na osebo za bivanje uajmanj 5 dni pa do 10 dni na grškem ozemlju, če se pa podaljša bivanje od 10 dni dalje do največ enega meseca dni, po 600 dopolnilnih Aahein na dan in osebo povprečno po oceni Grške bahke do zneska skitpne vsote
36,000.000 drahem, ki se sme dovoliti v kompenzacijskih bonih v enem letu.
Člen 7.	**r
1. Grška banka bo stalno obveščala Jugoslovansko narodno banko o gibanju posebnega računa, ki ga osnuje s teni, da polaga po spredaj navedenih pogojih 65% vrednosti terjatev, ki izvirajo iz jugoslovanskega izvoza v
Grčijo.	i /vCf • -*/!	»	JlltuFi Jl/1
2. Na zahtevo imetnikov kompenzacijskih bonov d£
Grška banka interesentom v zameno po nekoliko delnih bonov v enaki vrednosti bonov, ki se ji predlože. Najnižji znesek takega delnega bona odredi grška banka.
3. Kompenzacijski boni, ki so na dan izteka tega sporazuma še v obteku, se smatrajo za naslove terjatev, katerih realizacija se dopusti samo za izvoz grškega blaga v Jugoslavijo. T .....................—■	—.......—
4. Kompenzacijski boni, izdani pred uveljavitvijo tega sporazuma, so izenačeni z boni, izdanimi po določbah tega sporazuma.
5. Emisijski banki skrbita s tesnim vzajemnim sodelovanjem za to, da zagotovita najboljše pogoje za uporabo tega sporazuma, in se bosta sporazumeli o tnodali-tetah za izvrševanje njegovih določb. Pri tem poskrbita, da se odpravijo težave, ki bi se bile ugotovile med uporabo prejšnjih sporazumov, in da zlasti olajšata v popolni možni meri trgovinske posle med obema državama, pri čemer znižata, kolikor bo to mogoče storiti, naklade, ki obremenjajo te posle.
Člen 8.
Režim uvoznih dovolitev in kontingenti ran ja. ki bi bil kadar koli za uporabe tega sporazuma v eni obeh držav v veljavi, se bo uporabljal na blago druge teh držav v lojalnem duhu in tako, da se le-tž ne oškoduje v korist blaga kake tretje sile.	■*'
Člen 9.	m
1.	Stranki pogodnici sta se sporazumeli, da se iz-premeni lista A pogodbe o trgovini in plovitvi z dne
2.	novembra 1927 takole:
Štev. jugosl.		Carina
carinske	Predmet	v zlatih
tarife		dinarjih
Iz 12/2	Grozdje, suho: sultanina in rozaki	
	a) v zavojih do 5 kg		10--*
	b) drugače zavito	h—.
Iz 21/2	Smokve, suhe: a) v zavojih do vštetih 10 kg	
	skupne teže 		10—
	b) drugače zavite		5—
Iz 22	Oljike (olive), presne ali suhe, tudi v razsolu, če so v sodih ali podob-	
	nih posodah		6--<
Iz 315	2/a Preproge za na tla v obliki Zameta iz čiste ali mešane volne z	
	vezanimi vozli:	
	do 300 vrst	300—"
	od 301 do 500 vrst		400—
	od 501 vrste navzgor , » ( ,	500—<
94. k«.
861
2.	Stranki pogodnici sta se prav tako zedinili, da ukineta v listi A pogodbe o trgovini in plovitvi z dne
2.	novembra 1927 tarifno zvezo, ki se nanaša na grško olje iz bombaževega semenja (štev. 104/4 jugoslovanske carinske tarife).
Člen 10.
1. Jugoslovanska vlada se zavezuje dopustiti carine prosti uvoz kontingenta 6.000 ton korintskega suhega grozdja, namenjenega za izdelavo trošarinskega alkohola.
2. Razume se po sebi, da smejo uvozili ta kontingent korintskega grozdja v Jugoslavija samo domače iu-dustrijske destilarnice alkohola. Oprostitev od carine se dovoli na potrdilo, ki ga izda Za količino tega pridelka, za katero gre, jugoslovansko ministrstvo za finance (oddelek za carine).
Člen 11.
1.	Jugoslovanska vlada zagotovi dovolitve, potrebne za uvoz naslednjih grških proizvodov, ki spadajo pod kontrolni režim, ustanovljen z jugoslovansko naredbo z
dne 6. aprila 1936, v Jugoslavijo:
Slev. jugosl.
carinske	Predmet	Kontingent
tarife
Iz 18	Pomaranče, mandarinke, limone . 2.000 ton
100/4	Kolofonij....................... 2.000	ton
274 Bombaževa preja, enonitna . . . 2.000 ton
2.	Grška vlada odobri s svoje strani dovolitve, po trebne za jugoslovanski uvoz leh e proizvodov na leto:
Slev grške
carinske	Pred	m	e	t	Kontingent
tarife
1-e, f, g Drobnica	.	.  	 700.000	živali
l-q	Perutnina	....................... 2.000	q
9-a	Fižol................................. 50.000	q
4-m	Nasoljene	ribe ......	3.000	q
Člen 12.
1. Da se zagotovi tesnejše gospodarsko sodelovanje, sta se sporazumeli stranki pogodnici, da ustanovita grško-jugoslovansko mešano komisijo. Tej komisiji je zlasti naloga, da skrbi za povoljno izvrševanje določb tega sporazuma, da poravna morebitne spore, ki bi utegniti nastali ob uporabi teh določb, in da najde pota za intenzivno ojačitev trgovinskih izmenjav med obema državama.
2. Komisija bo sestavljena iz predstavnikov pristojnih služb in iz izvedencev, ki jih odredita dotični vladi. Predsednika obeh nacionalnih skupin komisije sta v neposredni in po možnosti nepretrgani zvezi. Mešana komisija se snide najmanj enkrat na leto, izmenoma v vsaki obeh držav.
Člen 13.
Ta sporazum stopi v veljavo dne 1. septembra 1936 in traja leto dni. Sme se pa podaljšati za določeno dobo z izmenjavo not, ki se mora opraviti pred njegovim
iztekom-
V potrditev tega so podpisali pooblaščenci strank pogodnic ta sporazum in so pritisnili nanj svoje pečate.
Izdano v Beogradu v dveh primerkih dne 22. avgusta 1936.
(M. P.) Vrbanič s. r.
(M. P.) S. M. Sakellaropoulo s. r.
(M. P.) A. J. Argyropoulo s. r.
Dopolnilni zapisnik o likvidaciji blokiranih jugoslovanskih terjatev po tridelnem računu, ki se vodi pri Grški banki za račun Jugoslovanske narodne banke.
I. Da se likvidirajo v kar najkrajšem času blokirane jugoslovanske terjatve tridelnega računa, ki se vodi pri Grški banki za račun Jugoslovanske narodne banke, in ki izvirajo iz vplačil, opravljenih po trgovinskem in kompenzacijskem sporazumu z dne 1. avgusta 1934 s 30% vrednosti jugoslovanskega izvoza v Grčijo med dnem
2.	avgusta 1934 in dnem 1. avgusta 1935, sta se sporazumeli kraljevska jugoslovanska vlada in kraljevska grška vlada ob podpisu trgovinskega in kompenzacijskega sporazuma z današnjega dne o tem takole:
II. Blokirane terjatve spredaj omenjenega tridelnega računa se likvidirajo s tem:
1. da odkupi Grška banka tam, kjer se da ta odkup ostvariti, imetke v notranjih dinarjih, ki jih imajo inozemske družbe v Jugoslaviji, za grško blago, ki ga uvozi,,o te družbe v svoje države izven kliringa, ki velja v ta namen med temi državami in Grčijo.
Dotične imetke v notranjih dinarjih odstopi Grška banka takoj Jugoslovanski narodni banki v pobot za blokirane dinarje, ki jih ima letd po tridelnem računu pri Grški banki.
Da bi se opravila ta operacija, se zavezujeta obe banki vzajemno sodelovati in odrejati po skupnem sporazumu vse ukrepe, ki so v ta namen potrebni;
2. se opravi ista operacija glede dinarskih kuponov notranjih ali zunanjih jugoslovanskih posojil, ki so v rokah podobnih inozemskih družb, vendar s pridržkom odobritve po jugoslovanskem ministrstvu za finance v vsakem posameznem primeru;
3. se u|w>rabi kredit tridelnega računa za odobravanje turističnih kreditov jugoslovanskim turistom (ali grškim turistom, ki stanujejo v Jugoslaviji), ki potujejo v Grčijo, v dopolnitev vsot v kompenzacijskih bonih, določenih s trgovinskim in kompenzacijskim sporazumom z današnjega dne; ti krediti smejo doseči polovico vsot, dovoljenih v bonih.
Grška banka bo kontrolirala odstopanje teh kreditov po isti osnovi, kakor vsote v bonih, odobrene v isti namen;
4. se uporabi kredit tega računa za izplačevanje vrednosti grškega blaga, ki spada med vrste blaga, čigar uvoz v Jugoslavijo je podrejen kontrolnemu režimu, ustanovljenemu z naredbo z dne 6. avgusta 1936, in ki se uvozi v Jugoslavijo povrh količin podobnega blaga, uvoženih v to državo med enoletnim trajanjem uporabe prejšnjega sporazuma;
5. se uporabi kredit tega računa za izplačevane vrednosti grškega blaga, kupljenega od jugoslovanskih trgovcev in iz Jugoslavije dalje uvoženega v take države, kjer ima Grčija kak klirinški račun, ki izkazuje v n'eno korist saldo, ki vsaj zadošča za pokritje vrednosti tega blaga;
6. se uporabi kredit tega računa za izplačevanje plač uradnikov in stroškov diplomatskih in konzularnih jugoslovanskih oblastev v Grčiji;
7. se uporabi kredit tega računa za izplačevanje stroškov za natovarjanje in iztovarjanje blaga, ki se opravlja v jugoslovanskem prostem pasu v Solunu;
8. se uporabi kredit tega računa za izplačevanje plač osebju jugoslovanskega prostega pasu v Solunu;
9. se odstopi v likvidaciji tega računa Jugoslovanski narodni banki znesek konzularnih dohodkov grških konzularnih oblastev v Jugoslaviji;
10. se odslopijo v likvidaciji tega računa Jugoslovanski narodni banki imetki v notranjih dinarjih, ki gredo grškim državljanom;
11. se izroči v likvidaciji tega računa Jugoslovanski narodni banki aktivni saldo v prid grških železnic, ki izvira iz obdobnih obračunov med železniškima upravama obeli držav;
12. se praktično uporabi pravica, ki si jo pridržuje Grška banka, da začne kupovati, če se pokaže za to možnost, efektivne dinarje (bankovce), ki jih izroči Jugoslovanski narodni banki v likvidaciji imetka te poslednje po trodelnem računu, kolikor bi bila cena teh dinarjev ugodna in ko se preizkusi njih izvor;
13. dovoli Grška banka olajšave za kupnino v breme tega računa s približnim zneskom 1,890.000 dinarjev, ki izvira iz trgovinskih poslov, opravljenih v Jugoslaviji po grškem podaniku E. Vlahucikosu, pri čemer si pridržuje Grška banka pravico, blagohotno preizkusiti podobne primere, Če bi jih kaj bilo.
III.	Kar zadeva plačila, ki jih bo morala opravljati Grška banka za dolgove tega tridelnega računa na račun Jugoslavije, katerih poravnavanje se je opravljalo doslej po prometnem tečaju dinarja v Solunu, je Grška banka pripravljena uporabiti ugodnejši tečaj s pribitkom po 10 lept na dinar k njegovemu prometnemu tečaju v Solunu.
Razen tega je Grška banka pripravljena podaljšati tudi po podpisu sporazuma z današnjega dne svoje sodelovanje z Jugoslovansko narodno banko, da se likvidira spredaj omenjeni račun, pri čemer je upoštevati vsa druga sredstva, ki jih utegnejo opravičevati razmere v ta namen.
V potrditev tega so podpisali pooblaščenci strank pogodnic ta sporazum in so pritisnili nanj svoje pečate.
Izdano v Beogradu v dveh primerkih dne 22. avgusta 1936.
(M. P.) Vrbanič s. r.
(M. P.) S. M. Sakellaropoulo s. r.
(M. P.) A. J. Argyropoulo s. r.
§ 2.
Ta uredba slopi skladno s členom 13. sporazuma v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 31. avgusta 1936.
Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle dr. M. M. Stojadinovič s. r.
Minister za trgovino in industrijo Vrbanič s. r.
Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle dr. M. M. Stojadinovič s. r.
(Sledijo podpisi ostalih ministrov.)
756.
Na podstavi členov 2., 6., 7. in 10. uredbe z dne
15.	junija 1936 o preskrbovanju industrij za semensko olje z oljnatim semenjem predpisuje minister za trgovino in industrijo v soglasju z ministrom za kmetijstvo tale
pravilnik
za poslovanje kontrolnega odbora pri ministrstvu za trgovino in industrijo za izvrševanje uredbe o preskrbovanju industrij za semensko olje z oljnatim semenjem.*
Člen 1.
Kontrolni odbor za ižvajanje uredbe o preskrbovanju industrij zd semensko olje z oljnatim semenjem je sestavljen iz 6 članov; od teh odredita po enega minister za trgovino in industrijo in minister za kihetij-stvo, po dva pa predstavljata oljno industrijo in organizacije proizvodnikov.
, Predstavnika oljne industrije v tem odboru odredi centrala industrijskih korporacij, predstavnika organizacij proizvodnikov pa odredita po enega GlBvita zadružna zveza kraljevine Jugoslaviji in Deželna zveza zadrug za kmetijski kredit.
Člen 2.
Ko se kontrolni odbor sestavi, se snide na poziv ministra za trgovino in industrijo k svoji prvi Seji.
Predstavnik ministra za trgovino in industrijo je predsednik kontrolnega odbora, predstavnik ministra za kmetijstvo pa njegov namestnik.
Delovodjo tega odbora odredi Privilegirana izvozna družba izmed svojih 'uradnikov.
Člen 3.
Odborove seje sklicuje po potrebi predsednik, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik.
Člen 4.
Za sklepčnost odbora je potrebna prisotnost večine članov.	1
Odbor sklepa i večino prisotnih glasov.
Ob enaki razdelitvi glasov velja, da je bil predlog zavrnjen.
Člen 5.
0 odborovih sejah sp vodi zapisnik, ki ga podpišejo vsi prisotni člani.
Člen 6.
V področje odbora spada nadzor za učinkovito izvajanje uredbe o preskrbovanju industrij za semensko olje z oljnatim semenjem. V izvrševanju te naloge ocenja odbor poročila kontrolnih organov Privilegirane izvozne družbe, ki mu jih predlaga omenjena družba. Prejeta poročila kontrolnih organov obravnava kontrolni odbor obenem s predlogi Privilegirane izvozne družbe in jih predloži kar najhitreje s svojim mnenjem ministru za trgovino in industrijo radi postopka po drugem odstavku člena 8. uredbe.
* »Službene novjne kraljevine Jugoslavije« z dne 4. julija 1936, št. 151/XXXVI/412.
Člen 7.
Vse industrije, ki predelujejo oljnato semenje, morajo pošiljati Privilegirani izvozni družbi do 8. dne naslednjega meseca za minuli mesec poročila, ki obsegajo:
1. imena in priimke ali firme prodajalcev in njih stanovališče;
2. vrste in količine kupljenega blaga;
3. kupne cene-
4. dobavne tokc;
5. prevozna sredstva z označbo številke vagona ali vlačilca in, natovoritvene postaje.
Podatki iz točk 2., 3., 4. in 5. morajo biti specificirani po prodajalcih.
Člen 8.
* Vse industrije morajo poslati v dveh dneh po uveljavitvi tega pravilnika Privilegirani izvozni družbi poročite o nakupih oljnate repice, izvršenih do vštetega dne 14-. junija 1936. V tem poročilu morajo posebej označiti:
1.	skupno kupljeno količino;
-	2.	količino, kupljeno od proizvodnikov;
3. količino, kupljeno od trgovcev;
4.	koliko	od količine	pod	2.	so prevzele	do dne
poročila;
5.	koliko	od količine	pod	3.	so prevzele	do dne
poročila.
Pri količinah pod točkama 3, in 5. morajo označiti industrije tudi še ceno, po kateri so blago kupile.
V	istem	roku morajo	poslati	tudi trgovci	Privilegirani	izvozni družbi poročilo,	v katerem naj	označijo
poleg podatkov pod točkama 1. in 2. tega člena:
a) količine oljnate repice, prodane industrijam do vštetega dne 14. junija 1936, z označbo kupca in prodajnih cen;
b) količine oljnate repice, dobavljene industrijam do dne poročila, z označbo kupcev in prodajnih cen;
c) količine oljnate repice, prodane industrijam, glede katerih so trgovci pokriti in ki jih dobavijo, z označbo kupcev, prodajnih cen in dobavnih rokov.
Člen 9.
Kontrolo nad industrijami in trgovci vrši Privilegirana izvozna družba. V ta namen postavi potrebno število kontrdlnih organov, katerim morajo vsi omenjeni trgovci in industrije dajati na razpolago vse svoje poslovne knjige, listine in evidence, ki so potrebne kontrolnim organom radi izvrševanja njih dolžnosti iz člena 10. tega pravilnika, in jim morajo omogočiti ob vsakem času pristop v tvorniške, skladiščne in vse druge prostore. Tudi železniške in parniške postaje so dolžne dajati tem kontrolnim organom vse podatke o prevozu oljnatega semenja.
Po potrebi vršijo kontrolni organi svojo dolžnost ob pomoči upravnih oblastev prve stopnje.
Člen 10.
Dolžnost kontrolnih organov je preizkušati,:
1. ali plačujejo industrije in trgovci oljnato semenje po določbah členov 1., 4. in 10. uredbe in odločbe ministra za trgovino in industrijo in ministra za kmetijstvo št. 1428 z dne 22. junija 1936;
2. ali pošiljajo industrije točne prijave o kupljenih količinah;
3. ali plačujejo industrije 5% od cen iz člena 1. in
10.	uredbe ali odločbe ministra za trgovino in industrijo
in ministra za kmetijstvo št. 1428 z dne 22. junija 1933 v oljarski semenski sklad;
4. ali so poslali trgovci in industrije točne prijave o svojem poslovanju z oljnato repico do vštetega dne 14 junija 1936;
5. ali so vplačali industrije in trgovci za količine oljnate repice letine 1936, prevzete do vštetega dne
14.	junija 1936, razliko v ceni v sklad po členih 12. in
13.	tega pravilnika.
Člen 11.
Kontrolni organi pošiljajo poročila o svojem poslovanju Privilegirani izvozni družbi, ki se ravna pri ugotavljanju nerodnosti ali nepravilnosti pri trgovcih in industriji po določbah tega pravilnika.
Člen 12.
Da se uprosti postopek za izterjavo razlik v ceni iz tretjega odstavka člena 11. uredbe, se odreja tole:
a) Za količine oljnate repice, ki so jih prevzeli trgovci od proizvodnikov do vštetega dne 14. junija 1936, se vzame za obračunsko ceno 200 dinarjev za 1 mtc tuto. To velja tudi za blago, ki so ga kupile in prevzele industrije do označenega dne naravnost od proizvodnikov«
b) Za količine oljnate repice, ki so jo kupile in prevzele industrije do vštetega dne 14. junija 1936 od trgovcev, se vzame za osnovo cena, označena v dotičnih zaključnicah, ki jiti pošljejo industrije in trgovci v treh dneh po uveljavitvi tega pravilnika priporočeno Privilegirani izvozni družbi v izvirniku ali oblastveno overjenem prepisu.
Pri količinah, označenih v točki a) tega člena, morajo nakazati Privilegirani izvozni družbi za oljarski semenski sklad:
1. trgovci za blago, ki ga niso dobavili tvornicam, po dinarjev od 1 mtc;
2. industrije za vse blago iz te točke po 50 dinarjev od 1 mtc.
Pri količinah, označenih v točki b) tega člena, nakažejo isti družbi v isti namen:
1. trgovci razliko med obračunsko ceno po 200 dinarjev za 1 mtc in ceno, po kateri so blago industrijam prodali;
2. industrije razliko med ceno, po kateri so blago od trgovcev kupile, in ceno, določeno v členu 11. uredbe.
Člen 13.
Vplačila iz člena 12. morajo opraviti trgovci in industrije v 14 dneh od dne uveljavitve tega pravilnika.
Nadaljnja vplačila v sklad morajo opravljati industrije do 8. dne naslednjega meseca za minuli mesec.
Če se ne opravijo vplačila v odrejenem roku, se izterjajo eksekutivno po pristojnih davčnih upravah.
Člen 14.
Ta pravilnik stopi v veljavo na dan razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 22. junija 1936; K. št. 1428.
Minister za trgovino in industrijo Vrbanič s. r.
Minister za kmetijstvo Svet. Stankovič s. r.
(Ta pravilnik-je bik prvič razglašen v »Službenih novinah« št. 141 z dne 23. junija 1936 in je stopil tega dne v veljavo.)
757.
Cene
oljnate in kapusnve repice.*
Ker so določene cene oljnatemu semenju v členu 10. uredbe o preskrbovanju industrij za semensko olje z oljnatim semenjem z dne 10. junija 1936, št. 41.638/11, kot najnižje in ker izgubi oljnato semenje s tem, da leži v skladiščih, v teži z usuški in raznosom in ker je razen tega z njim stroškov za vskladiščenje in ravnanje kakor tudi z izgubo obresti, na podstavi tega in v zvezi s členom 1. omenjene uredbe
odločam:
Cene semenju oljnate in kapusove repice, ki jih naj plačujejo oljne industrije za vagonske količine ob dopustnem odbitku 5% za oljarski semenski sklad pri Državni hipotekarni banki, so za kasnejše dobave tele:
1.	Za oljnato repico:
za čas od dne 1. do dne 15. julija 1936 po 260 dinarjev za 100 kg;
za čas od dne 16. do dne 31. julija 1936 po 270 dinarjev za 100 kg;
v mesecu avgustu 1936 po 280 dinarjev za 100 kg;
za kasnejše mesece se zvišuje cena za 5 dinarjev na mesec.
2.	Za kapusovo repico:
za čas od dne 1. do dne 15. julija 1936 po 267-50 dinarjev za 100 kg;
za čas od dne 16. do 31. julija 1936 po 275 dinarjev za 100 kg;
v mesecu avgustu 1936 po 285 dinarjev za 100 kg;
za poznejše mesece se zvišuje cena za 5 dinarjev na mesec.
Cene veljajo za blago po borznih uzancah v razsutem stanju franko nalovoritvena postaja v okolišu proizvodnje.
Zviški (reporti za kasnejše dobave) glede ostalega oljnatega semenja se odrede pozneje.
V Beogradu, dne 22. junija 1936; št. 1428.
Minister za trgovino in industrijo Vrbanič s. r. Minister za kmetijstvo Svet. Stankovič s. r.
(Ta odločba je bila prvič natisnjena v »Službenih novinah« št. 141 z dne 23. junija 1936.)
      —
758.
Cene
oljnatega semenja za leto 1937.**
Na podstavi člena 1. v zvezi s členom 2. uredbe o preskrbovanju industrij za semensko olje z oljnatim semenjem (»Službene novine« št. 134 z dne 15. junija 1936) in po zaslišanju predstavnikov industrij za jedilno olje
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
4.	julija 1936, št. 151/XXXVI/422.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 26. septembra .1936, št. 223.
in pridelovalcev oljnatega semenja na konferenci, ki je bila v ministrstvu za kmetijstvo dne 4. septembra 1936,
odločava:
Najnižje odkupne cene oljnatega semenja za jedilno olje iz letine 1. 1937. so za 100 kg:
1. za	semenje oljnate repice	....	240 dinarjev
2. za	semenje kapusove repice . . .	245	„
3. za	sončnično semenje..............160	,.
4. za	semenje belega maka	....	295	„
5. za	sezamovo semenje.............. 345	„
6. za	semenje bučjih zrn............ 220	„
Od teh cen smejo po členu 10. uredbe trgovci, tvor-nice in naprave kakor tudi zadruge, ki zbirajo in prodajajo oljnato semenje za račun svojih članov-zadružni-kov, plačevati pridelovalcem do 10% manj od prednjih cen; ta razlika rabi za pokrivanje manipulacijskih in režijskih troskov, posredniške nagrade in prispevkov za oljarski sklad.
Potemtakem so najnižje cene oljnatega semenja za jedilno olje letine 1937., ki jih je plačevati pridelovalcem oljnatega semenja za 100 kg:
1 za oljnato repico..........................din	216-—-
2. za	kapusovo	repico .	............,,	220 50
3. za	sončnično	semenje.................. „144- —
4. za-beli mak................................„	2G5-—
5. za	sezamovo	semenje ......	„	310-50
6. za	bučja zrna........................... „	198"—■
Prve cene se razumejo za vagonsko blago po borznih
uzancah v razsutem stanju, franko natovorilveua postaja v pridelovalnem okolišu. Borzne uzance ugotove domače borze sporazumno s Privilegirano delniško družbo za izvoz deželnih pridelkov.
Cene za pridelovalce oljnatega semenja se razumejo za blago po členu 4. uredbe povprečne kakovosti letine 1937. v prvotnem stanju.
V Beogradu, dne 21. septembra 1936; Ul št. 35.575.
Minister za trgovino in industrijo dr. M. Vrbanič s. r.
Minister za kmetijstvo Sv. Stankovič s. r.
759.
V zvezi z odločbo št. 1428 z dne 22. junija 1936, V kateri je napovedano, da se bodo določili poviški (reporti za kasnejše dobave) glede ostalih oljnatih semeil pozneje, in iz razlogov, navedenih tamkaj, ter sklicuje se na člen 10. uredbe o preskrbovanju industrij za semensko olje z oljnatim semenjem z dne 10. junija 1936, št. 41.638/11,
odrejam;
Sončničnemu semenju so cene, ki jih mora plačevati oljna industrija za vagonske količine ob dopustnem odbitku 5% za oljarski semenski sklad pri Državni hipo* tek&rni banki, za kasnejše dobave tele:
za čas od dne 16. do dne 31. oktobra din 166-50 za 100 kg;
za čas od dne 1. do dne 15. novembra din 178—-za 100 kg;
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dno
31. avgusta 1936, št. 199.
865
za čas od dne 16. novembra do dne 15. decembra 1936 din 180-— za 100 kg;
kasneje se zvišuje cena vsakega 15. dne v mesecu za din S-—.
Cene veljajo z.a blago po borznih uzansah v razsutem stanju franko natovoritvena postaja v območju proizvodnje.
V Beogradu, dne 22. avgusta 1936; Priz. št. 176.
Minister za trgovino in industrijo Vrbanič s. r.
Minister za kmetijstvo Sv. Stankovič s. r.
760.
Kaj je razumeti z izrazom »oljne industrije«.*
Na vprašanje, ki so ga sprožila posamezna industrijska podjetja, ki predelujejo oljnato semenje, in Privilegirana delniška družba za izvoz deželnih pridelkov, ali je z »oljnimi industrijami: iz člena G. uredbe o pre-škrbovanju industrij ža semensko olje z oljnatim seme-njehi z drie 15. junija 1936** in člena 12. pravilnika, za poslovanje kontrolnega odbora z dne 22. junija 1936*** treba razumeti tudi delavnice, ki predelujejo oljnato semenje, t. j. proizvajalnice obrtnega obsega, se predpisuje' tole
tolmač e nje:
Izraz »oljne industrije« i/. navedene uredbo in pravilnika ni strokovni izraz zakona o obrt i li z dne 5. novembra 1931 in ne bznamenijuje samo industrijska podjetja, ki predelujejo oljnato semenje. Po uredbi o pre-skrbovanju industrij za semensko olje z oljnatim semenjem smejo nakupovati oljna;e rastline od pridelovalcev po določenih cenah Prizad, trgovci in oljne industrije. Ce bi se razumela z »oljnimi industrijami« samo industrijska podjetja — tvornice olja, bi bile delavnice za dlje kot proizvajalnice obrtnega obsega izvzete od določb te uredbe in bi mogle potemtakem kupovati oljnato semenje, pridelano v državi, po nižjih cenah, kakor so določene. Ker pa je namen uredbe, onemogočiti nakup in prodajo oljnatih rastlin pod določenimi cenami, se' indrajo v tem primeru vsi kupci — Prizad, trgovci, industrijska podjetja kakor tudi proizvajalnice obrtnega obsega ravnati v tem pogledu po predpisih uredbe in pravilnika tako glede odkupnih cen kakor tudi glede plačevanja določenih prispevkov in razlik v cenah. Uredba ne izvzema nikogar in so naložene iste obveznosti delavnicam za olje, kakor ostalim kupcem oljnatega semenja. Potemtakem je z »oljnimi industrijami« razumeti vsa podjetja, tvornice in delavnice za olje, ki oljnato semenje kupujejo in predelujejo.
V Beogradu, dne 10. septembra 1936; III št.27.917.
Minister za trgovino in industrijo Vrbanič s. r. •
Minister za kmetijstvo Sv. Stankovič s. r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
10.	oktobra 1936, št. 239/LVil 1/604.
** »Službeni list« Št. 513/66 iz 1. 1936.
*** »Službeni list« št. 756/94 iz L 1936.	{
761.
Popravek.1
V pravilniku o zameni dolžniških listin z novimi obveznicami z dne 31. oktobra 1936, natisnjenem v »Službenih novinah« št. 252/LXIIl z dne 31. oktobra 1936,“ je nekaj pogreškov, ki	jih je	treba popraviti takole:
1. V odstavku (2)	člena	9.	pravilnika v Obračunu
kmetskega dolga pod A., črko c), st. *1 je namesto »do dne 23. novembra 1933« postaviti: »do dne 22. novembra 1933«, pod 2. namesto »od dne 24. novembra 1933 do dne 26. septembra 1936« postaviti: »od dne 23. novembra 1933 do dne 25. septembra 1936«.s
2. V odstavku (2)	člena	9.	je v Obračunu pod	B.,
črko c), št. *1 namesto	»do dne	23. novembra 1933«	po-
staviti: »do dne 22. novembra 1933«, pod 2. namesto »od dne 24. novembra 1933 do dne 26. septembra 1936« postaviti: »od dne 23. novembra 1933 do dne 25. septembra 1936«, pod 3. pa namesto »od dne 27. septembra 1936« postaviti: »od dne 26. septembra 1936«.
3. V odstavku (2) člena 9., Pripombe, je pod 2. pred »10 °/o« postaviti besedo: »največ«.4
Iz ministrstva pravde v Beogradu, dne 7. novembra
1936; št. 108.810.
762.
Brzojavni promet.5
1. Prevzemanje brzojavk za Španijo ustavljeno.
Po poročilu mednarodnega brzojavnega urada v Bernu so vsi brzojavni uradi v Španiji začasno zaprti za mednarodno brzojavno službo. Zato je prevzemanje brzojavk za Španijo začasno ustavljeno.
2. Prevzemanje brzojavk za Španijo:
Brzojavke se sprejemajo za naslednje španske pokrajine: Albacete, Alicante, Almeria, Barcelona, Vizcaya, Castellon, Ciudad-Real, Cordoba (izvzemši mesto Cordoba) Malaga, Gerona, Guadalajara, Guipuzcoa, Jačn, Le-rida, Madrid, Murcia, Oviedo (izvzemši mesto Oviedo), Santander, Tarragoha, Toledo, Valencia, na pošiljateljevo nevarnost pa se prevzemajo tudi brzojavke za Huesco, Zaragozo in Teruel.
Ostali brzojavni uradi v Španiji so začasno zaprti za mednarodno telegrafsko službo.
Za Kanarske otoke je tudi ustavljeno prevzemanje brzojavk.
Zasebne brzojavke se smejo prevzemali samo v odprtem slogu, in sicer v smeri Radio Beograd in Saloni-que-Bastern.
1 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
16.	novembra 1936, št. 265/LXVI/666.
2 »Službeni list« št. 733/91 iz 1. 1936.
3 V izvirniku popravka očitno pomotoma: 1933. — Op. ur.
4 Popravek pod to točko, ki se nanaša na pripombo 1., nima za prevod pomena in je bil zategadelj izpuščen. — Op. ur.
5 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 26. septembra 1936, št. 223/L111/567 (k 1.), in 4 dne 6.
fiktafeca im M. 231/L¥I|/591.
Banove uredbe.
763.
II.	No. 26880/1.
Občina Bučka v sre/.u krškem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine:
1. 80 (osemdeset) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a)	od	1001	vina din 100'—,
b)	od	100 1	vinskega mošta din	100'—,
c)	od	1001	piva din 100'—,
č)	od	lil stopnje alkohola špirita	in žganja din 6'—,
d) od goveda nad 1 letom din 10'—,
e) od goveda pod 1 letom din 5'—, i) od prašičev din 5'—,
g)	od drobnice din 5'—,
b)	od 100 kg uvoženega mesa vseli vrst din 20'—.
3. T a k s e po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Od 1. oktobra 1936 dobiva občina polovico davčnih zaostankov na ozemlju bivše občine Studenec in je prevzela tudi polovico dolgov.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 6. novembra 1936.
IT. No. 5843/2.
Občina Studenec v srezu krškem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine:
1. 80 (osemdeset) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina din 100'—,
b) od 100 1 vinskega mošta din 100'—,
c) od 100 1 piva din 50'—,
č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja din 5'—,
d) od goveda nad 1 letom din 10'—,
e) od goveda pod 1 letom din 5'—,
f) od prašičev din 5'—,
g) od drobnice din 5'—,
h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst din 50'—.
3. T a k s e po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Proračun je sestavljen po § 99. z. o. in velja od 1 oktobra 1936 dalje.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 6. novembra 1936.
JI. No. 26881/1.
Občina Tržišče v srezu krškem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine:
1. 80 (osemdeset) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina din 100'—,
b) od 100 1 vinskega mošta din 100'—,
c) od hi stopnje alkohola špirita in žganja din 5'—, č) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin
in drugih luksuznih pijač din 2'50,
d) od goveda nad 1 letom din 20'—,
e) od goveda pod 1 letom din 10'—,
f) od prašičev din 10'—,
g) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst din 20'—.
3.	Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem
proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 7. novembra 1936.
•m • mm
764.
Razne objave iz »Službenih novin“.
Številka 166 z dne 22. julija 1936.
Z odločbo ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 13. junija 1936, O. št. 8598, je bil postavljen dr. Arko Venčeslav za sekundarnega zdravnika VIII. položajne skupine s 1. periodskim poviškom pri obči državni bolnici v Ljubljani.
Z odločbo ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 27. junija 1936, O. št. 9059, je bil postavljen dr. Roš Bogomil, uradniški pripravnik državne bolnice za ženske bolezni v Ljubljani, za sekundarnega zdravnika VIII. položajne skupine iste bolnice.
Z odločbo generalnega ravnatelja direkcije državnih železnic z dne 27. junija 1936 so bili premeščeni: po službeni potrebi: Svetic Anton, oficial VIII. položajne skupine postaje Ljubljana, glavni kol., v postajo Zagorje; Puc Andrej, oficial VIII. položajne skupine postaje Rakek, v postajo Kotoriba; Gajšek Anton, oficial VIII. položajne skupine postaje Ljubljana, glavni kol., v p^metno-komercialni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani; Škof Zdravko, prometnik VIII. položajne skupine postaje Ljubljana, glavni kol., v obči oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani; Naveržnik Karel, prometni uradnik IX. položajne skupine postaje Zidani most, V postajo Rajhenburg; Caf Ivan, prometni uradnik IX. položajne skupine postaje Maribor, glavni kolodvor; v postajo Kotoriba; Šegula Jakob, prometni uradnik IX. položajne skupine postaje Ljubljana, glavni kol,, v postajo Grobelno; Adam Ciril, prometni uradnik IX. položajne skupine postaje Novo mesto, v postajo Črnomelj; Petje Viktor,	prometnik	IX.	položajnd
skupine	postaje Ljubljana, dol.	kol. v postajo	Hrastnik}
Pilih Marija, blagajnik voznih listkov in prtljage IX. položajne skupine postaje Ljubljana, glavni kol., v prometno-komercialni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani; na prošnjo: Ojstrež Jožef, vlakdr, vodja IX. položajne skupine postaje Rogatec, v postajd Celje; Nečem.ar Jožef, pomožni prometnik X. po-žajne skupine postaje Škofja Loka, v postajo Rogatec Tri Šabec	Alojzij, pomožni	prometnik	X.	položajn«
skupine	postaje Savski Marof,	v postajo	Videm-Krškp.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Jiska in zalaga Tiskarna Merkur d. A s Ljubljani! njen predstavnik; Qtmar Mihaiek i Ljubljani,
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 94. kosu VII. letnika z dne 21. novembra 1936.
Razglasi kraljevske banske uprave
III.	No. 7831/1.	3508
Izkaz živalskih kužnih bolezni na območju Dravske banovine
po stanju z dne 10. novembra 1936.
Opomba: Imena sedežev sreskih načelnikov (mestnih poglavarstev) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami, kraji s številom okuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Vranični prisad:
Dolnja Lendava: Genterovci (Mostje 1 dv.).
Ljubljana: Št. Jurij pri Grosupljem (Mala vas 1 dv.).
Svinjska kuga:
Brežice; Blanca (Kladje 1 dv.), Bre-žice-okolica (Brežina 1 dv., Sv. Lenart
1 dv. Zverinjak 1 dv.), Senovo (Dolsko 3 dv.), Sromlje (Volčje 1 dv.).
Coljo: Sv. Peter v Šav. dolini (Sv. Peter 2 dv. in Zg. Grušovlje 2 dv.), Žalec (Žalec 2 dv.), Braslovče (Orla vas 1 dv., Parižlje 1 dv.).
Črnomelj: Dragatuš (Dragatuš 1 dv.).
Kamnik: Domžale (Depala vas 1 dv., Domžale 1 dv.), Ihan (Selo 4 dv.), Komenda (Breg 1 dV.), Trzin (Trzin 1 dv.).
Krško: Vel. Dolina (Bregansko selo
2 dv., Brezje 1 dv., Obrežje 2 dv., Nova vas 3 dv. in Ponikve 6 dv.), Leskovec (Leskovec 1 dv.).
Ljutomer; Gornja Radgona (Crešnjev-ci 1 dv.), Kri/ovci (GajŠovci 1 dv.).
Maribor desni breg: Limbuš (Pekre 1 dvorec), Pobrežje tflevica Marija v Brezju 1 dv.), Pragersko (Črešnjevec 1 dv.), Rače (Sp. Gorica 1 dv.).
Maribo/r levi breg: Korena (Sp. Korena 1 dv.), Senarska (Osek 1 dv.).
Novo mesto: Brusnice (Vel. Brusnice
3 dv.).
Prevalje:	Dravograd (Dravograd 2
dv., Meža 2 dv., Otiški vrh 1 dv.), Mn-renberg (Marenberg 4 dv. in Sp. Vi-žinga 3 dv.), Prevalje (Farna vas 1 dv.), Vuhred (Planina 1 dv.), Vuzenica (Vuzenica 1 dv.).
Ptuj: Breg (Zg. Hajdina 1 dv.), Dor-nova (Pacinje 2 dv.), Kog (Lača vas 2 dv.). Središče ob Dravi (Obrež 10 dv.), Sv. Lovrenc v Slov. gor. (Mostje 1 dv.), Miklavž (Vuzmetinci 1 dv.).
Radovljica: Koroška Bela (Koroška Bela 1 dv.).
Slovenj Gradec: Št. Janž n. v. g. (Št. Janž na v. g. 1 dv.), Šmartno (Šmartno 1 dv., Gradišče 1 dv., Legen 1 dv.).
Ljubljana mesto; Ljubljana (Ljublja-
l.jana—Mirje 1 dv.).
Svinjska rdečica: Črnomelj; Vinica (Podklanec 1 dv.), Stara lipa 1 dv., Vinica 1 dv.).
Gornji grad: Gornji grad-okolica (Sv. Flonjan 1 dv.).
Konjice: Oplotnica (Zlogona gora 1 dvorec).
Krško; št. Rupert (Vrh 1 dv.). Ljubljana: Dolsko (Dolsko 1 dvorec), Grosuplje (Zagradec 1 dv.).
Ljutomer; Ljutomer-okolica (Pristava 3 dv.).
Maribor desni breg: Slov. Bistrica-okolica (Visole 1 dv.).
Maribor levi breg: Zg. Kungota (Plač 1 dv.).
Šmarje pri Jelšah: Št. Vid pri Gro-belnem (Št. Vid 2 dv.), Šmarje pri Jelšah (Sv. Rok 2 dv.).
Kuga čebelne zalege: Konjice: Oplotnica (Markačica 1 dv.). Ptuj: Breg (Sp. Breg 3 dv.), Drbetinci (Drbetinci 1 dv.), Gorišnica (Cunkovci
1 dv.), Grajena (Grajena 1 dv.), Jur-šinci (Braclavci 1 dv., Kukava 1 dv.), Markovci (Markovci 1 dv.), Rogoznica (Podvinci 3 dv.), Sv. Urban (Desternik
2 dv., Dolič 1 dv., Levanjci 2 dv., Placar 1 dv., Vintarovci 1 dv.), Trnovska vas (Biš 2 dv., Bižečki vrh 1 dv., Trnovski vrh 1 dv.).
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 10. novembra 1936.
VI. No. 31.024/1.	3557
Odločba.
Na osnovi §§ 10. in 11. zakona o lekarnah in nadzorstvu nad prometom z zdravili, in zakona o izpremembah in dopolnitvah v tem zakonu, ter čl. 2. do 6. pravilnika za izvrševanje omenjenega zakona, otvarjam predhodno postopanje zuradi ugotovitve pogojev v svrho otvoritve nove, prve po vrsti, javne lekarne v Kranjski gori.
Okoliš te lekarne bi tvorila občina Kranjska gora.
Prizadete stranke naj podajo v teku 15 dni po objavi te odločbe svoje morebitne ugovore pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani.
Pravica pritožbe se priznava vsem onim lekarnarjem, ki smatrajo, da bi se z otvoritvijo te nove lekarne njih interesi kršili v tolikšni meri, da bi bil sam njih obstanek ogrožen.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 11. novembra 1936.
Namestnik bana, pomočnik: dr. Majcen s. r.
d.
VIII. No. 7577/1.	3523-2-2
Razglas.
Kranjske deželne elektrarne v Ljubljani so javilo, da so dogradile z od-
ločbo VIII. No. 3075/4 od 14. septembra 1934 dovoljeni daljnovod Zabukovca— Liboje in transformatorsko postajo v Libojah. Obenem so tudi preuredile daljnovod od Žalca do Zabukovce.
Dalje sta tudi zgrajena daljnovoda Žalec—Celje in transformatorske postaje v cinkarni v Celju, od transformatorske postaje pa je položen dvojni kablovod napetosti 5000 voltov do državne ceste Celje—Maribor, katera dela so bila odobrena z odloki VIII. No. 1865/5 od 1. aprila 1935 in VIII. No. 425/3 od 7. Februarja 1936. Na daljnovod Žalec—Celje se je priključila tudi z odcepom visoke napetosti transformatorska postaja v Drešinji vasi s krajevnim omrežjem.
Dovršena je tudi elektrifikacija krajev Trnovlje, Leskovec, Začret, Ljubečno in Lipovec, kar je bilo odobreno z odlokom VIII. No. 5969/3 od 29. oktobra 1935.
Ker je izvedba gori navedenih gradenj nasproti prvotnemu projektu nekoliko spremenjena, so KDE predložile za daljnovod Žalec — Zabukovca — Liboje, Žalec — Celje in transformatorsko postajo v Cinkarni v Celju, za elektrifikacijo kraja Drešinja vas ter krajev Trnovlje, Leskovec, Začret in Lipovec nove načrte, za ostale dele so pa veljavni še stari načrti.
C tem projektu se na podstavi §§ 110. in 122. ob. zak., § 84., odst. 2., § 89., odst. 3., gradb. zak., zadevnih cestnih predpisov in § 73. i. sl. z. u. post. razpisujeta komisijski ogled na kraju samem in obravnava
na četrtek 26. novembra t. 1.
s sestankom komisije na kolodvoru v Žalcu ob 7.52 uri.
Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave razpoloženi do dneva komisijske obravnave pri podpisanem uradu na vpogled, s pozivom, da morebitne ugovore vlože do dneva obravnave pri kralj, banski upravi, na dan obravnave pa v roke vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektu odločilo brez ozira nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 13. novembra 1936.
Po pooblastilu bana načelnik
oddelka 7.a trgovino, obrt in industrijo: dr. Marn s. r.
H*
V. No. 9356/10.	3549	3—1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za zgradbo inundncijskega mosta II v km 0'4 + 96 premostitve reke Mure pri Pctanjcih v tiru banov, ceste II 228 Grabonoš— Radenci—Gederovci
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 5. decembra 1936 ob 11. uri dop.
v sobi št. 218 tehničnega oddelka v Ljubljani, Gajeva ul. št. 5/41. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobe med uradnimi urami pri tehn. odd. kralj, banske uprave, Gledališka ul. št. 8.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Og 32/36-3.	3542
Oznamenilo: hran. knjižica Kmečke posojilnice r. z. z o. z. v Murski Soboti št. 1207/860 na ime Rumič Gizela s stanjem din 1344-—.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na zneske odobrenega proračuna, ki znaša: din 198.557-31.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 7. novembra 1936.
V. No. 9274/16.	3509-3-2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo gradbenih del za zgradbo železo-betonskega mostu preko Boh. Bistrice v km 31-762 banovinske ceste 1/2 v Boli. Bistrici
11.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 30. novembra 1936 ob 11. uri dopoldne
v sobi št. 216 tehničnega oddelka v Ljubljani, Gajeva ul. 5/11.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na enotne cene odobrenega uradnega proračuna din 173.002’51.
Predpisana kavcija znaša din 18.000. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 13. novembra 1936.
&
V. No. 208/65.	3501 3—3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine razpisuje za oddajo gradbenih dei pri gradnji carinskega oddelka v Planini pri Rakeku
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 5. decembra 1936 oh enajstih
v sobi št. 34 tehničnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta, ki mora biti večji od 28’1, v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega uradnega proračuna din 442.688-25.
Predpisana kavcija znaša din 45.000-—. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 12. novembra 1936.
Uvedba postopanja za proglasitev mrtvim.
Kužnar Alojz, 15. junija 1879 v Žetalah št. 60 rojen, r. k., oženjen, posestnik v Žetalah št. 29, sin Gašperja in Marije roj. Krelius, je odšel 15. februarja 1915 k vojakom, je nato služboval na italijanski fronti pri 12. četi 15. pešpolka ter od 21. oktobra 1916 dalje ni nobene vesti več o njem.
Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu § 24., št. 2. o. d. z., se uvaja na prošnjo njegove žene Kužnar Marije, posestnice v Žetalah, postopanje za proglasitev mrtvim ter se izdaje poziv, da se o pogrešancu poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku, gos pod u J. Bogoviču, ravnatelju zemljiške knjige v pok. v Celju.
Kužnar Alojz se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 1. decembru 1937 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim.
Okrožno sodišče v Celiu, odd. III., dne 12. novembra 1936.
Og 1/35—4.	3543
Uvedba postopanja za proglasitev mrtvim.
Varlec Mihael, 12. septembra 1893 v Dednji vasi št. 38 rojen, v občino Pišece, srez Brežice pristojen, sin Var-leca Antona in Antonije roj. Pavluša, je 15. novembra 1915 odrinil z 87. pešpolkom na rusko bojišče ter od takrat ni nobene vesti o njem.
Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu § 24., št. 2. o. d. z., se uvaja na prošnjo brata imenovanega Varleca Ludvika, posestnika v Podgorju št. 84, postopanje za proglasitev mrtvim ter se izdaje poziv, da se o pogrešancu poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku, gospodu Jos. Bogoviču, vodju zemljiške knjige v pok. v Celju.
Varlec Mihael se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 1. decembru 1937 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim.
Okrožno sodišče v Celju, odd. III., dne 14. novembra 1936.
V R 43/36-3.	3541
Amortizacija.
Na prošnjo Rumič Gizele roj. Lepoša iz Moravcev 111 se uvaja postopanje za amortizacijo hranilne knjižice, ki jo je prosilka baje izgubila, ter se nje imetnik pozivlje, da uveljavi v 6 mesecih svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da je hranilna knjižica brez moči.
Sresko sodišče v Murski Soboti, odd. V.,
dne 17. novembra 1936.
H*
I 324/36.	ad 3379
Uradni popravek.
Dražbeni oklic, priobčen v prilogi k »Službenemu listu« št. 92 z dne 14. novembra 1936, str. 545, glede nepremičnin zcinlj. knjiga Lepa njiva vi. št. 73 in 91 se popravi v toliko, da se dražba vrši dne 19. decembra 1936 ob desetih v občinski pisarni trga Mozirje in ne pri sodišču.
Sresko sodišče v Gornjem gradu, odd. II.,
dne 18. novembra 1936.
I 2023/36—12.	3439
Dražbeni oklic.
Dne 23. decembra 1936 o b d e -vetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Laikova vas vi. št. 123.
Cenilna vrednost: din 29.263-25.
Pritiklin ni.
Najmanjši ponudek: din 19.508-84.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasili sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Celju, odd. VI.,
dne 21. oktobra 1936.
I 931/36-9.	3505
Dražbeni oklic.
Dne 29. decembra 1936 ob devet i h bo pri podpisanem sodišču V sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sp. Hudinja vi. št. 499.
Cenilna vrednost: din 55.040-—.
Pritiklin ni.
Najmanjši ponudek; din 27.520-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe* sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitehja* ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Celju, odd. VI.,
dne 23. oktobra 1936.
I 3817/35-21.	3441
Dražbeni oklic.
Dne 29. decembra. 1936 oh enajstih bo pri podpisanem sodiše-u v sobi št. 10 dražba nepremičnin z e m* Ijiška knjiga Sv. Magdalena vi. št. 34.
Cenilna vrednost: din 13.538-60.
Vrednost pritikline: din 303-—.
Najmanjši ponudek: din 9026
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Srcsko sodišče v Celju, odd. VI.,
dne 26. septembra 1936.
•J;
I 2287/34-22.	3504
Dražbeni oklic.
Dne 30. decembra 1936 o b enajstih bo pri podpisanem sodišču ,v sobi štev. 10 dražba nepremičnih
A) zemljiška knjiga:
Brezova vi. št. 120,
Rožni vrh vi. št. 21,
Sv. Martin vi. št. 116,
Brezova vi. št. 122, cenjeno skupaj na din 227.327-—;
B) zemljiška knjiga:
Arclin vi. št. 127,
cenjena na	din	6.229-60.
Zemljišča pod A) se bodo prodala v dveh polovicah z najmanjšim ponudkom po din 75.676-—, pod B) pa posebej z najmanjšim ponudkom din 4.156-06.
Vrednost pritiklin ad A) znaša din 6.280— in so vštete v gornji cenilni vrednosti.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Srcsko sodišče v Celju, odd. VI.,
dne 30. oktobra 1936.
I 1409/36-9.	3306
Dražbeni oklic.
Dne 30. decembra 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Celje-mesto vi. št. 361.
Cenilna vrednost: din 107.090-—.
, Pritiklin ni.
Najmanjši ponudek: din 53.545-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, 6icer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega 6odišča.
Srcsko sodišče v Celju. odd. VI.,
dne 12. oktobra 1936.
*
1 356/36—7.	3493
Dražbeni oklic.
Dne 28. decembra 1936 ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Selšček vi. št. 92, 181, Vs* vi. št. 60 in i/, vi. št. 111.
Cenilna vrednost: din 21.610-—.
Vrednost pritikline: din 40-—.
Najmanjši ponudek: din 14.433-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-tienem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Srcsko sodišče Cerknica, dne 7. novembra 1936.
*
I 689/36-7.	3563
Dražbeni oklic.
Dne 30. d e c e m b r a 1936 ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Stara lipa vi. št. 42, 43, 326.
Cenilna vrednost: din 20.997'69.
Vrednost pritikline: din 50'—.
Najmanjši ponudek: din 13.998'50.
Varščina: din 2100'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Srcsko sodišče v Črnomlju, odd. II.,
dne 18. novembra 1936.
$
I 888/36-6.	3511
Dražbeni oklic.
Dne 30. decembra 1936 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Kapca vi. št. 221 B 6, 12.
Cenilna vrednost: din 2761-—.
Najmanjši ponudek: din 1841-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pridraž-henem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Sresko sodišče v Dol. Lendavi, dne 26. oktobra 1936.
*
I 310/36-6.	3534
Dražbeni oklic.
Dne 29. decembra 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Konjišče. polovica vi. št. 70 in 364.
Cenilna vrednost: din 11.330-—.
Vrednost pritiklin: din 1.725-—.
Najmanjši ponudek: din 7.554-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Srcsko sodišče v Gornji Radgoni, odd. II.,
dne 13. novembra 1936.
*
1 609/36-8.	3553
Dražbeni oklic.
Dne 29. decembra 1936 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Murski vrh-Zasadi vi. št. 142, zemljiška knjiga Iirastje-Mota vi. št. 147.
Cenilna vrednost: din 13.523-—.
Najmanjši ponudek: din 9.015-50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Srcsko sodišče v Gornji Radgoni, odd. II.,
dne 13. novembra 1936.
*
I 342/36-19.	3537
Družbeni oklic.
Dne J8i decembra 1936 ob deset i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Koblerji vi. št. 125.
Cenilna Črednost: din 21.602-—.
Najmanjši ponudek: din 14.402-—.
Varščina: din 2161-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Srcsko sodišče v Kočevju, odd. II.,
dne 13. novembra 1936.
•j*
IX I 3249/36—10.	-	3370
Dražbeni oklic.
Dne 28. decembra 1936 o b enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga mesto Maribor vi. št. 204 (ena šestinka).
Cenilna vrednost: din 91.603-04,
Najmanjši ponudek: din 45.801-50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-bpnem naroku pred začptkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Srcsko sodišče v Mariboru,
dne 24. oktobra 1936.
j;
I 1205/36-10.	3475
Dražbeni oklic.
Dne 28. decembra 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v
sobi št. 35 dražba nepremičnin (majhno kmečko posestvo v Gor. Gradišču št. 1) zemljiška knjiga Toplice vi. št. 154.
Cenilna vrednost: din 14.558-30.
Pritiklin ni.
Najmanjši ponudek: din 9.705-52.
Vsak ponudnik mora položiti pred začetkom dražbe znesek din 1455-83 v gotovini kot vadij ali pa v vrednostnih papirjih, ki so sposobni za nalaganje novcev varovancev, v nevinkuliranih, brez omejitev izplačljivih vložnih knjižicah zavodov v smislu § 158. cpp. Vrednostni papirji se računajo po kurzu prejšnjega dne. Ta kurz mora dokazati ponudnik.
Pravice, ki bi ne pripuščale 'dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benein naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Novem mestu,
dne 3. novembra 1936.
I 658/36—12.	3526
Dražbeni oklic.
Dne 31. decembra 1936 o b p o 1 desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 35 dražba nepremičnin po posameznih skupinah oz. parcelah (veliko kmečko posestvo z žago in mlinom v Crmošnjicah št. 14, Stopiče):
zemljiška knjiga Crmošnjice Stopiče vi. št. 12, 21 in 547,
zemljiška knjiga Stranska vas vi. št. 359,
zemljiška knjiga Vinja vas vi. št. 560.
Cenilna vrednost: din 362.323-25.
Vrednost pritikline: din 3860-—.
Najmanjši ponudek: din 241.548-82.
Vsak ponudnik mora položiti pred začetkom dražbe znesek din 36.232-32 v gotovini kot vadij oziroma znesek, kakor je naveden pri posamezni skupini oz. parceli ali pa v vrednostnih papirjih, ki so sposobni za nalaganje novcev varovancev, v domačih na borzi zaznamovanih vrednostnih papirjih, v vložnih knjižicah kake domače hranilnice in domače posojilnice. Vrednostni papirji se računajo po kurzu prejšnjega dne. Ta kurz mora dokazati ponudnik.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž* benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Novem mestu,
dne 11. novembra 1936.
I 704/36—20.	#	#	3527
Dražbeni oklic.
Dne 31. d e c e m b r a 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 35 dražba nepremičnin (enonadstropna hiša v Novem mestu, Ljubljanska cesta št. 30) zemljiška knjiga Novo mesto vi. št. 733.
Cenilna vrednost: din 260.397-50.
Pritiklin ni.
Najmanjši ponudek: din 130.198-75.
Vsak ponudnik mora položiti pred začetkom dražbe znesek din 26.039-75 v gotovini ali pa v vrednostnih papirjih, ki so sposobni za nalaganje novcev varovancev.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbent oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Novo mesto,
dne 13. novembra 1936.
•J*
I 612/35—18.	3406
Dražbeni oklic.
Dne 30. decembra 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 30 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Hraše vi. št. 272.
Cenilna vrednost: din 56.296-—.
Vadij znaša: din 5.630-—.
Najmanjši ponudek: din 28.148—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbo, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Radovljici, odd. II.,
dne 29. novembra 1936.
•j;
I 541/36—6.	3529
Dražbeni oklic.
Dne 30. decembra 1936 ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Gladomes vi. št. 88, sestoječa iz stanovanjske hiše št. 8, gospodarskega poslopja in zemljiških parcel.
Cenilna vrednost: din 86.618-50.
Najmanjši ponudek: din 57.745-67.
Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodalo.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Slov. Bistrici, odd. II.,
dne 4. novembra 1936.
I 404/36-8.	3309
Dražbeni oklic.
Dne 23. decembra 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 19 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Platinovec vi. št. 20.
Cenilna vrednost: din 31.776-50.
Vrednost pritikline: din 200-—.
• Najmanjši ponudek: din 21.317-75.
.Tamčevina: din 3.197-75.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Šmarje pri Jelšah, dne 21. oktobra 1936.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisala se je nastopna firma:
1008.
Sedež: Ljubljana, Celovška cesta 28. Dan vpisa: 9. novembra 1936. Besedilo: Volčič Ljubo »Gama«. Obratni predmet: trgovska agentura z raznimi stroji, aparati in orodjem.
Imetnik: Volčič Ljubo, trgovec v Ljubljani, Celovška cesta 28.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. IIL, dne 7. novembra 1936.
Fi 58/36 — Rg A VII 189/1.
Vpisale so se izpremembe iti dodatki pri nastopnih firmah:
1009.
Sedež: Gornja Radgona.
Dan vpisa: 5. novembra 1936.
Besedilo: Tvorniea sekta in vinske kleti Clotar Bouvier, vinogradniško ve' leposestvo Gornja Radgona, Jugoslavija.
Prokura se je podelila Bouvier Kathi, soprogi veleposestnika v Gornji Radgoni, ki podpisuje za firmo tako, da napisanemu, natisnjenemu ali odtisnjenemu besedilu firme pristavi svoj lastnoročni podpis s pristavkom p. p.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 5. novembra 1936.
Rg A I 222/14.
1010. *
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 20. oktobra 1936.
Besedilo: Kopališka družba Kamnik d. d.
Izbrišeta se član upravnega sveta Kratnar Fran ter Benkovič Marjanci pe-deljena prokura.
Vpišejo se člani upravnega sveta', dr. Hočevar Janko, pomočnik ministra v pok., v Ljubljani, Koželj Maks, hišni posestnik in načelnik Tujsko prometnega društva v Kamniku, in Kovačtc Ivo, gradbeni tehnik v Ljubljani, Puharjeva ul. 14.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 19. oktobra 1936.
Rg B III 112/4.
*
1011.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 20. oktobra 1936.
Besedilo: Ljubljanska kartonažna tovarna iu papirna industrija J. Bonač sin-
Vpiše se p roku ra inž. Staneta Bonača, obratnega vodje papirnice na Količevem.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 19. oktobra 1930.
Posam. 11 81/7.
*
1012.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 9. novembra 1936.
Besedilo: Mariborska industrija svile d. d. v Ljubljani.
Na občnem zboru dne 2. septembra 1936 so bila spremenjena pravila družbe v §§ 1., 2., 7., 8. in 26. pravil.
Te spremembe je odobrila kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani L odlokom z dne 16. oktobra 1936, V No. 6708/3.
Besedilo tvrdke odslej:
slovensko: Mariborska industrija svile d. d. v Mariboru,
srbohrvatsko: Mariborska industrija svile d. d. u Mariboru,
nemško: Mariborer Seidenindustrie A. G. in Maribor.
Sedež firme odslej: Maribor.
S sklepom istega občnega zbora se je znižala delniška glavnica od 5,000.000'— din na 850.000'— din s prežigosanjem starih 50.000 delnic od sedanje nominalne vrednosti din 100'— na nominalno vrednost din 17'— za delnico.
Ta delniška glavnica se sme brez predhodnega državnega dovoljenja zvišali na 2,000.000 din s prežigosanjem nominalne vrednosti delnic po 17 din na nominalno vrednost din 40'—.
Zbog prenosa sedeža družbe se odstopi spis z vsemi prilogami, listinami in izvlečkom okrožnemu kot trgov, sodišču v Mariboru za vpis v tamk. trgovinski register.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 7. novembra 1936.
Rg B II 105/17.
*
1013.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 2. novembra 1936.
Besedilo: »Naša Sloga«, prodaja cerkvenih potrebščin, družba z o. z.
Izbriše se poslovodkinja Dolšina Ana, vpišeta pa se poslovodji Ercigoj Oton in Ercigoj Marija rojena Mrkun iz Ljubljane, Tyrševa cesta 43.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 31. oktobra 1936.
Rg C ITI 79/10.
*
1011.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 26. oktobra 1936.
Besedilo: »Novoltor« splošna industrijska delniška družba.
Izbriše se član upravnega sveta dr. Tomšič Josip, vpiše pa se član upravnega sveta inž. Unger Rudolf, Podjetnik in posestnik v Ljubljani, Le-podvorska ulica 14.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 24. oktobra 1936.
Rg B II 124/9.
1015.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 9. novembra 1936.
Besedilo: »Sava« družba z o. z. kovinska galanterijska industrija.
Zbog sklepa občnega zbora družbenikov z dne 14. oktobra 1936 se je spremenila družbena pogodba v § 2.
Sedež družbe odslej: Jesenice. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 7. novembra 1936.
Rg C lil 238/6.
$
1016.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 20. oktobra 1936.
Besedilo: Trgovska in gospodarska družba z o. z.
Na podstavi sklepa sreskega sodišča v Radovljici z dne 2. oktobra 1933, I 1261/36—4, je uvedena prisilna uprava in je za prisilnega upravnika imenovan Zajc Ladislav, zasebni uradnik v Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 1.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 19. oktobra 1936.
Rg C IV 13/3.
*
1C17.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 12. oktobra 1936.
Besedilo: Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani.
V smislu odločbe ministrstva za trgovino in industrijo v Beogradu z dne 15. avgusta 1935, II. br. 12329/K/34, se je po pristanku XV. rednega občnega zbora dne 7. aprila 1936 in v nadaljevanju dne 8. julija 1936 izvršil 90% odpis dosedanje delniške glavnice din
12,000.000'—, razdeljene na 120.000 delnic po K 400'— enako din 100'— rioini-nale, glasečih se na prinosca, na din 1,200.000'—. zaradi česar se glasi stara delnica edinica na din 10'— nominale namesto dosedanjih din 100'— ter se ije po sklepu istega občnega zbora v smislu iste odločbe znižana delniška glavnica zvišala na din 20,000.000'— z izdajo nove prioritetne delniške glavnice v znesku din 18,800.000'—, razdeljene na 188.000 novih prioritetnih delnic po din 100— nominale, glasečih se istotako na prinosca. Prednostna pravica prioritetnih delnic je v tem, da ni moči dati na ostale delnice dividende, dokler niso dobile prioritetne delnice vsaj 4% dividende ter ostale delnice ne morejo biti deležne razdelitve čiste imovine, dokler niso izplačane prioritetne delnice z zneskom svoje imenske vrednosti.
Isti redni občni zbor je skleni! z ozirom na gorenje znižanje in zopetno zvišanje delniške glavnice, da se spremene sledeča določila družbenih pravil: prvi', tretji in četrti odstavek §§ 7., 8., 10., 14., drugi odstavek § 15., prvi odstavek § 16., prvi odstavek § 18., drugi in tretji odstavek § 21., tretji in peti odstavek § 23., drugi odstavek § 25., prvi odstavek § 35., zadnji odstavek § 36. in § 40. Te spremembe so bile odobrene z odlokom ministra za trgovino in industrijo z dne 22. avgusta 1936 pod II. br. 31008/K in po kraljevski banski upravi v Ljubljani
dne 15. sept. 1936 pod Vlil No. 5433/4.
Izbrišejo se člani upravnega sveta: Zabret Ivan, dr. Brecelj Anton, Jovan Janko in Gabrovšek Franc.
Vpišejo se novi člani upravnega sveta: dr. Voršič Josip, odvetnik v Ljubljani, dr. Schaubach Franc, odvetnik v Mariboru, Golograne Konrad, stavbenik v Celju, in Curk Matko, stavbenik v Ljubljani.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 10. oktobra 1936.
Rg B 1 125/75.
*
1018.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 20. oktobra 1936.
Besedilo: Združene opekarne d. d. . Vpiše se član upravnega sveta inž. Knez Torno, trgovec v Ljubljani. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 19. oktobra 1936.
Rg B I 153/15.
*
1019.
Sedež: Otiški vrh, pošta: Meža pri Dravogradu.
Dan vpisa: 3. novembra 1936. Besedilo: Ornik & Mitrovič.
Obratni predmet: Mehanična tkalnica, barvarna in apretura.
Sedež odslej: Meža.
Vstopil je kot družbenik: Šagat Rihard, zasebnik Wien, Ybbsstrasse 10./T. 37.
Firmo zastopata odslej: družbenika Ornik Ludvik in Mitrovič Aleksander, vsak samostojno.	<
Firmo podpisujeta odslej: javna družbenika Ornik Ludvik in Mitrovič Aleksander, vsak samostojno na ta način, da pod od kogar kt’i napisanim, s štampiljko odtisnjenim ali natisnjenim besedilom tvrdke pristavi eden ali drugi izmed njiju svojeročno svoj podpis. 'Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 3. novembra 1936.
Rg A IIT 166/5.
*
1020.
Sedež: Sv. Jurij št. 52.
Dan vpisa: 12. novembra 1936. Besedilo: Ignaca Koblencarja sinova.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki, jajci, perutnino ter divjačino na malo in veliko.
Besedilo firme odslej: Koblencer Ignac Sinova.
Okrožno kot trg: sodišče v Mariboru,
dne 12. novembra 1936.
Rg A III 24/7.
*
1021.
Sedež: Tržič.
Dan vpisa: 9. novembra 1996. Besedilo: K. Globočuik.
Obratni predmet: izdelovalnica kos, srpov in drugega poljedelskega orodja in trgovina s pivom.
Izbriše se zaradi smrti dosedanji lastnik Globočnik Karol, vpiše pa se nova lastnica Ivanka Globočuik sedaj poročena Elsner,
Besedilo firme odslej: Tovarna kos, srpov.in lopat K. Globočnik v Tržiču,
Obratni predmet odslej: industrijska obrt izdelovanja kos, srpov, lopat, sla-moreznih nožev in ostalih kovinskih predmetov.
Vpiše se Elsnerju Valterju, tovarnarju v Tržiču, podeljena prokura. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 7. novembra 1936.
Posam. II 263/6.
Izbrisale so se nastopne firme:
1022.
Sedež: Bistrica pri Tržiču.
Dan izbrisa: 9. novembra 1936. Besedilo: Franc Kališnik.
Obratni predmet: trgovina z lesom. Zaradi opusta obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. IIL, dne 7. novembra 1936.
Rg A VI 1/4.
*
1023.
Sedež: Celje.
Dan izbrisa: 10. novembra 1936. Besedilo: Goričar & Leskovšek. Obratni predmet: Trgovina s papir-ijem, umetninami, muzikalijami in knjigarna.
Zaradi razdružitve in izvršene likvidacije.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. L,
dne 10. novembra 1936.
Rg A 1 94-11.
1024.	*
Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa: 2. novembra 1936. Besedilo: Bajde & Komp.
Zaradi opusta obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. IIL, dne 31. oktobra 1936.
Rg A II 15/10.
*
1025.
Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa: 2. novembra 1936. Besedilo: Gričar & Mejač.
Obratni predmet: mauufakturna in konfekcijska trgovina.
Zaradi opusta obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. IIL, dne 31. oktobra 1936.
Rg A I 6/13.
*
1026.
Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa: 2. novembra 1936. Besedilo: Industrijska in prometna družba z o. z.
Zbog končane likvidacije.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. IIL, dne 31. oktobra 1936.
Rg C V 68/4. _
1027.	*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Stan. Jesenko.
Dan izbrisa: 2. novembra 1936.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom na debelo.
Zaradi opusta obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. IIL, dne 31. oktobra 1936.
Rg A II 209/3.
1028.	*
Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa: 9. novembra 1936. Besedilo: Franc Kambič.
Obratni predmet: trgovina z deželnimi pridelki na debelo.
Zaradi opusta obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. IIL, dne 7. novembra 1936.
Rg A VI 26/3.
*
102«.
Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa: 9. novembra 1936. Besedilo: I*. Kirbiseh.
Obratni predmet: slaščičarna.
Zaradi opusta obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 7. novembra 1936.
Posam. II 218/4.
1030.
Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa: 26. oktobra 1936. Besedilo: A. Lampret.
Obratni predmet: Komisijska trgovina z mineralnimi olji in petrolejskimi proizvodi in trgovina s cigaretnim papirjem na debelo.
Zaradi opusta obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. IIL, dne 24. oktobra 1936.
Rg A IV 228/2.
*
1031.
Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa: 12. oktobra 1936. Besedilo: Stanko Žurgi.
Obratni predmet: Trgovina zmešanim blagom.
Zaradi opusta obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. IIL, dne 10. oktobra 1936.
Rg A lil 238/2.
H5
1032.
Sedež: Loke pri Trbovljah.
Dan izbrisa: 20. oktobra 1936. Besedilo: Ivan Forte.
Obratni predmet: mesarija.
Zaradi smrti imetnika.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 20. oktobra 1936.	"•>
Rg A 1 70-8.
*
1033.
Sedež: Maribor, Tržaška cesta 65.
Dan izbrisa: 5. novembra 1936. Besedilo: Maks Ussar & Comp. Obratni predmet: Kleparstvo in izdelovanje kovinastih krst.
Zaradi razdružitve in opustitve obrata. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 5. novembra 1936.
Rg A III 213/5.
1034.
Sedež: Pijava gorica.
Dan izbrisa: 9. novembra 1936. Besedilo: A. G ris.
Obratni predmet: trgovina z živino. Zaradi opusta obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. IIL,
dne 7. novembra 1936.
Rg A V 241/4.
*
1035.
Sedež: Rogaška Slatina.
Dan izbrisa: 10. novembra 1936. Besedilo: Landschafts-Apotheke des Mr. Ph. Branislav Herz, Kurort Hohitsch-Sauerbrunn.
Obratni predmet: Lekarna.
Zaradi preselitve.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 10. novembra 1936.
Rg A 119 — 9.
*
1036.
Sedež: Šmarje.
Dan izbrisa: 9. novembra 1936. Besedilo: Alojzij Kastelic.
Zaradi opusta obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. IIL, dne 7. novembra 1936.
Rg A IV 81/3.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se tzpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
1037.
Sedež: Celje.
Dan vpisa: 20. oktobra 1936.
Besedilo: Kmetska posojilnica za celjsko okolico v Celju, reg. zadruga i omej. zav. v likvidaciji.
Izstopila sta likvidatorja Vengust Franc, posestnik v Ljubečni, in Stožir Karol, posestnik v Šmartnem v Rožni dolini. Vstopil je kot likvidator Cater Franc, posestnik v Šmarjeti.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 20. oktobra 1936.
Zadr. I 280—98.
*
1038.
Sedež: Celje.
Dan vpisa: 20. oktobra 1936.
Besedilo: Kmetska posojilnica v Celju, reg. zadruga z neoin. zavezo.
Iz načelstva sta izstopila Vengust Franc, pos. v Ljubečni, in Stožir Karol, pos. v Šmartnem v Rožni dolini. V načelstvo je vstopil Cater Franc, posestnik v Šmarjeti.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. !•»
dne 20. oktobra 1936.
Zadr. III 235-13.
Konkurzni razglasi
1039.	.	»73
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja imovini Mlakar Marije, trg. v Loz št. 75.
Poravnalni sodnik: Kajfež Anton, rešina sreskega sodišča v Ložu. -
Poravnalni upravnik: Poznik Viktor, notar v Ložu.
Narok za sklepanje poravnave pri sre-skem sodišču v Ložu dne 29. decembra 1936 ob 9. uri.
Rok za oglasitev do 24. decembra 1936 pri sreskem sodišču v Ložu.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 17. novembra 1936.
Por 33/36-2.
$
1010.	3574
Konec poravnave.
Sklep opr. št. Por 26/36—25, s katerim je bila od sodišča potrjena poravnava dolžnika tt. Jakoba Fliegla, dediči, kleparstvo in vodovodna inštalacija v Ljubljani, Igriška ul. 10, je postal pravnomočen 2. novembra 1936.
Poravnalno postopanje je končano. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 5. novembra 1936.
Por 26/36-29.
1041.	3575
Konec poravnave.
Poravnalno postopanje dolžnika zapuščine po Korošcu Francetu iz Motnika 30, po dedinji Burja Frančiški iz Motnika je končano.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 4. novembra 1936.
Por 25/36—31.
1012.	3566
Konec poravnave.
Poravnalno postopanje dolžnice Priča Antonije, trgovke v Rogaški Slatini, je končano.
Okrožno kot poravnalno sodišče v Celju, odd. L,
dne 17. novembra 1936.
Por. 8/36-19.
Razglasi raznih uradov * in oblastev
No. 21.146/1.	3571
Razglas.
Sresko načelstvo v Ljubljani bo dne 15. decembra 1936 ob 9. uri na javni dražbi v uradni sobi štev. 9 oddalo v zakup za dobo 12 let, in sicer za čas od 1. aprila 1937 do 31. marca 1949, lovišče cele upravne občine Št. Jurij v izmeri 3.009 ha za izklicno ceno din 2.500'—.
Varščino je položiti pred početkom dražbe v gotovini v višini izklicne cene.
Podrobnejši pogoji so na vpogled pri sreskem načelstvu.
V primeru, da ta dražba ne bi uspela, se ho vršila ponovna dražba brez posebnega oklica dne 23. decembra 1936 ob istem času in na istem kraju ter ob enakih pogojih event. tudi pod izklicno ceno.
Sresko načelstvo v Ljubljani,
dne 3. novembra 1936.
Narodna banka 3559 kraljevine Jugoslavije
Stanje 15. novembra 1936.
Aktiva.	dinarjev
Pod toga . . .1.595,840.125-48(4-	103.773-67)
Devize, ki niso v podlogi 567,793.228-26 (- 6,481.163-48) Kovani novec 343,487.198"—(-j- 6,561.900-60) Posojila . . .1.717,456.188 15 (-10,653.871-30) Vrednostni
papirji . . .	80,645.623-83
Prejšnji predjecni
državi ... 1.662,286.914-49 (-	3.611*-)
Začasni pred jemi gl.
drž. blagajni 600,000.000'—
Vrednosti rezervo. tonda 132,902.947"86 Vrednosti ostalih fondov ............. 29,852.591*—
Nepremičnine ........... 168,419.639-18 (+	470.708-68)
Razna aktiva	673,050.588-06 (-	4,174.975-12)
7.571,735.044*31 Pasiva.	dinarjev
Kapital . . .	180,000.000*—
Rezervni
fond ....	146,787.427-17(4-	117.250*-)
Ostali fondi .	30,455.694-98(4-	66.900*-)
Novčanice v
obtoku . . 6.197,460.900*-(- 33,203.900*-) Obveze na
pokaz	1.630.976.635-10(4-	19,912.553-71)
Obveze z rokom ....	50,000.000*—
Razna pasiva	336,054.387-06(—	970.041 ”96)
7.571,735.044*31
Obtok In obveze . . . .6.828,437.535*10
Celotnokritje .... 30-03 °/0 Kritje v zlatu .... 28*80°/0 Obrestna mera:
po eskomptu........................ • ■ • 5%
po zastavah: na zlato in varante ....»•» 5^ na vrednostne papirje ....<• 9%
*
No. 21.147/1.
3570
Razglas.
Sresko načelstvo v Ljubljani bo dne 15. decembra 193« ob 9. uri na javni dražbi v uradni sobi štev. 9 oddalo v zakup za dobo 12 let, in sicer za Čas od 1. aprila 1937 do 31. marca 1949, lovišče cele upravne občine št. Vid v izmeri 3.009 ha za izklicno ceno din 5.000'—.
Varščino je položiti pred početkom dražbe v gotovini v višini izklicne cene.
Podrobnejši pogoji so na vpogled pri sreskem načelstvu.
V primeru, da ta dražba ne bi uspela, se bo vršila ponovna dražba brez posebnega oklica dne 23. decembra 193(5 ob istem času in na istem kraju ter ob enakih pogojih event. tudi pod izklicno ceno.
Sresko načelstvo v Ljubljani,
dne 3. novembra 1936.
No. 21.148/1.	3569
Razglas.
Sresko načelstvo v Ljubljani bo dne
15.	decembra 1936 ob 9. uri na javni dražbi v uradni sobi štev. 9 oddalo v zakup za dobo 12 let, in sicer za čas od 1. aprila 1937 do 31. marca 1949, lovišče cele upravne občine Vrhnika v izmeri ca 8.500 ha za izklicno ceno din 5.000'—.
Varščino je položiti pred početkom dražbe v gotovini v višini izklicne cene.
Podrobnejši pogoji so na vpogled pri sreskem načelstvu.
V primeru, da ta dražba ne bi uspela, se bo vršila ponovna dražba brez posebnega oklica dne 23. decembra 1936 ob istem času in na istem kraju ter ob enakih pogojih event. tudi pod izklicno ceno.
Sresko načelstvo v Ljubljani,
dne 3. novembra 1936.
No. 16576/1.	3565 2-1
Razglas.
Tvrdka Adoll in Ernest Ehrlich iz Zagreba je prosila za odobritev obratovanja kamnoloma na parceli št. 479/1 k. o. Recenjak, pol. občine Sv. Lovrenc na Pohorju.
O tem projektu razpisuje to sresko načelstvo na podstavi 197. i. sl. zakona o obrtih ter §§ 73. i. sl. z. u. p. komisijski ogled ter obravnavo, ki se bosta vršila
v četrtek 3. decembra 1936 s sestankom komisije na kraju samem ob 9. dopoldne.
Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave razpoloženi do dneva komisije pri podpisanem uradu na vpogled, in se pozivajo, da morebitne ugovore vlože do dneva obravnave pri sreskem načelstvu ali najkasneje na dan obravnave pri vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektu odločilo ne glede nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov. .
Sresko načelstvo Maribor-desni breg, dne 19. novembra 1936.
*
3572
Razpis.
Občina Homec v srezu kamniškem razpisuje pogodbeno mesto občinskega delovodje. Šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole.
Plača po dogovoru.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8, uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v roku enega meseca po objavi tega razpisa v »Slhžhenem listin pri tej občini.
Občina Homec, dne 20. novembra 1936.
*
No. 3001.
Razpis.
3555
Občina Semič, srez Črnomelj, razui-suje pragmatično službeno mesto občinskega delovodja. Šolska izobrazba: 8 razredov srednje ali njej enake strokovne šole z zaključnim izpitom. Varščina din 5.000-—.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredb«
o občinskih uslužbencih, je vložiti v teku enega meseca po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini. Občinska uprava Semič, dne 17. novembra 1936.
•g.
Stev. 901/36 pr.	3558
Razglas.
Rektorat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani razpisuj«; mesto asistcnta-pripravnika pri inštitutu za rudarsko strojeslovje.
Pogoji: Prosilec mora biti rudarski inženir in ustrezati pogojem § 3. in 4. uradniškega zakona.
Prošnje, opremljene s prilogami po predpisih 3 §. in 4. uradniškega zakona, je vložiti na rektoratu univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani do 15. decembra 1936.
Rektorat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani,
dne 16. novembra 1936.
Reklor:
Sanice s. r.
*
3544
Razpis.
Uprava banovinskega zdravilišča Rogaška Slatina razpisuje oddajo dimnikarskih del v letu 1937.
Ponudbe je predložiti v zaprti kuverti z označbo: »dimnikar« do 15. decembra 1936.
V poštev pridejo dimnikarski obrtniki iz Rogatca, Šmarja pri Jelšah in Celja.
Ban. zdravilišče Rogaška Slatina, dne 16. novembra 1936.
•j.
Štev. 7952.	3554	3—1
Razpis dobave.
Uprava državnega zdravilišča v To-polščici razpisuje na podstavi odločbe ministrstva za socjalno politiko in narodno zdravje O. Br. 16.484 z dne 31. oktobra 1936 v skrajšanem roku 10 dni
III.	javno pismeno licitacijo za dobavo moke in mlevskih izdelkov v času do 31. marca 1937. Licitacija sc bo vršila dne 3. decembra 1936 ob 11. uri v prostorih uprave.
Vse informacije in dražbeni ter dobavni pogoji se dobijo pri upravi drž. zdravilišča v Topolščici.
Uprava drž. zdravilišča v Topolščici, dne 17. novembra 1936.
1/3. — T. r.	3560
Razpis.
Uprava internata in gospodinjske šole »Mladika« v Ljubljani razpisuje dobavo sledečih živil in kuriva za poslovno leto 1936./37.:
1. meso in mesni izdelki,
2. deželni pridelki,
3. zelenjava,
4. mleko in mlečni izdelki,
5. špecerija,
6. kruh in pecivo,
7. premog in drva.
Ponudbe, kolkovane po zakonu o državnem računovodstvu, je vložiti v skrajšanem roku do 2. decembra 1936 do
11.	ure na upravo internata in gospodinjske šole »Mladika« v Ljubljani, Šubičeva ulica 9.
Kavcijo v iznosu 5 % ponudbene vsote je vložiti pri mestni blagajni.
Vse zadevne informacije se dobe pri upraviteljstvu zgoraj navedene šole. Uprava internata in gospodinjske šolo »Mladika« v Ljubljani, dne 19. novembra i936.
•j.
Štev. 1650/36.	3564
Objava.
Po § 8. adv. zakona se objavlja, da je gospod Šegula Janko z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik advokatov s sedežem v Ptuju.
V Ljubljani, dne 19. novembra 1936.
Za odbor Advokatske komore v Ljubljani predsednik: dr. Žirovnik Janko s. r.
Razne objave
3540
Poziv kmečkim dolžnikom.
Podpisana združenja denarnih zavodov v Dravski banovini pozivajo v imenu vseh pri njih včlanjenih denarnih zavodov vse kmečke dolžnike, ki mislijo, da jim gre zaščjla po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov z dne 25. septembra 1936, da predlože čimpreje svojim zavodom-upnikom nova potrdila o tem, da so kmetje v smislu nove uredbe in pravilnika, ker drugače denarni zavodi ne morejo obračunati njihovih dolgov in jih izročiti Privilegirani agrarni banki.
V zvezi s tem odklanjajo denarni zavodi vsako odgovornost, če ne bodo mogli pravilno in pravočasno obračunati kmetskih dolgov zaradi pomanjkanja podatkov, katere jim morajo nuditi občinska potrdila.
Društvo bančnih zavodov v Dravski banovini. Ljubljana.
Zadružna zveza. Ljubljana.
Zveza jugoslovanskih hranilnic, Ljubljana.
Zveza slovenskih zadrug, Ljubljana. *
3545
»Jugočeška«, Jujroslovansko-češka tekstilna industrija d. d. Kranj.
Računski zaključek 31. decembra 1935.
Račun bilance:
Aktiva:	tvorniške	naprave	din
26,321.946-20; inventura 49,345.079-40
din; blagajna, poštne hranilnice in vrednostni papirji din 22,444.691-28; debi-torji din 13,344.450-14; prenos zgube 1933 din 1,314.602-14; skupaj din 112,770.769-16.
Pasiva:	delniška glavnica din
20,000.000-—; rezervni fondi 178.518-84 din; kreditorji din 90,732.535-19; prenosne postavke din 398.080-22; dobiček v letu 1935. din 1,461.634-91; skupaj din 112,770.769-16.
Račun zgube in dobička:
V breme:	splošna režija din 18,178.939-48; tečajne razlike 412.165-84 din; amortizacije din 2,383.568-—; prenos zgube 1933 din 1,314.602-14; dobiček v letu 1935. din 1,461.634-91; skupaj din 23,750.910-37.
V dobro: kosmati dobiček din 22,436.308-23; prenos zgube 1933 din 1,314.602-14; skupaj din 23,750.910-37.
Upravni svet.
*
3515
Razid društva.
Po sklepu občnega zl»ora od 21. marca 1936 se je razšlo društvo Jadranska srtraža Dravograd-Meža.
Odbor.
•j.
3516-3-2
Poziv upnikom.
»Meljska stanovanjska zadruga za uradnike in delavce r. z. z o. z. v Mariboru« ije prešla po- sklepu izrednega občnega zbora z dne 20. oktobra 1936 v likvidacijo. Upniki se pozi vijejo, da prijavijo v roku 3 mesecev terjatve likvidatorjem.
Likvidatorji:
Fajt Mijo, viš. davčni kontrolor, Maribor, Vetrinjska ul. 14 in Zavadlav Leopold, žel. uradnik, Kejžarjeva ul. 5, Maribor.
*
3562
Objava.
Izgubil sem legitimacijo zapriseženega lovskega čuvaja, izdano dne 22. oktobra 1934 od sreskega načelstva v Ljubljani na ime: Bokavšek Martin. Proglašam jo za neveljavno.
Bokavšek Martin s. r.
Objava.
Izgubil sem legitimacijo juridične fakultete univerze v Ljubljani na ime: Kostanjevec Bogomir, ter jo proglašam za neveljavno.
Kostanjevec Bogomir s. r-
*	3548
Objava.
Izgubil sem evidenčno številko 39.516 kolesa, ki jo proglašam za neveljavno.
Švajger Franc s-Stanežiče 35.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik- Pohar Robert v Ljubljani. Jiska in zglaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen prrflstuvuik: 0. Milialek v Ljubljani.