Mtarutonm Poltnln« pfačana v gotovini cena i Lin Leto I. (VIII.), štev. 15 Maribor, sreda, 18. maja 1927 JUTRA cc izhaja razun nedelj« in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zev. v Ljubljani št. 11.409 ''elja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št.4 Zakaj n® pride do razpusta Narodne skupščine Nasprotja med radikali in konflikti med bosanskimi vladnimi strankami — Danes popodne se vrši kritična seja finančnega odbora Beograd, 18. maja. Kljub nasprotnim zatrdilom vladnih krogov je sedaj jasno, da se je ministrski predsednik Vukičevič tudi s svoje druge avdijen-ce v Vrnjački Banji vrnil praznih rok. Kaj je vzrok, da ne pride do razpusta parlamenta, o tem so mogoča samo ugibanja. Gotovo je, da je proti volitvam ogromna večina radikalnega kluba, ki se zaveda, da bi doživela stranka silen poraz, ako bi šla na volitve tako razkosana kakor je danes. Vukičevič sam se sicer ne boji toliko razpada radikalne stranke kakor tega, da bi se na njen račun ojačila opozicija, zlasti zemljoradniki. Zato se niti on ne ogreva posebno za takojšnje volove. zlasti tudi radi tega ne, ker so nasprotja med radikali in muslimani Odkrita sled za zločinci v Jareninskem dolu Nekaj podrobnosti o krvavi tragedi i v gostilni Nedeiko — Bila sta najmanj dva zločinca — Osumi enci roma o v zapore v Bosni tako velika, da bi se obe ti dve vladni skupini pri volitvah srdito pobijali. Iz vsega tega sklepajo, da je vprašanje razpusta parlamenta začasno odgodeno in da bo stopilo zopet v ospredje šele koncem junija. Situacijo pa lahko poostri današnja seja finančnega odbora. Na seji bo treba izvoliti j zastopnike v Državni odbor, v katerega bi vlada rada spravila samo svoje ljudi. Opozicija in del radikalov pa se temu odločno upirata. Ako ne pride v zadnjem hipu do sporazuma in vlada v finančnem odboru propade, je kriza neizbežna in bo imela za posledico ali demisijo vlade ali pa, kar je'bolj verjetno, razpust parlamenta. Nove italijanske intrige Izzivajoče objave rimske vlade — Naraščajoči nemiri v Albaniji — Važna seja naše vlade — Pesimist čno presojanje v Parizu Beograd, 18. maja. Italijanska službena »Agenzia Stefani« je v zadnjih dneh žopet objavila več proti Jugoslaviji naperjenih notic, ki so razmerje med Jugoslavijo in Italijo zopet poostrile in ki skoro docela onemogočajo direktna pogajanja med Rimom jn Beogradom. V soboto je »Agenzia Stefani« objavila novo Pogodbo, ki je nekak pristavek k tiranskemu Paktu in ki obvezuje alban* sko vlado, da ne bo zajela brez dovoljenja Italije nikakih pogajanj 8 kako drugo diržavo. Včeraj je 4z§ia v a_ genturi izjava, da Italija pod nobenim pogojem ne bo privolila, da bi se Jugoslavija vmešavala v italijansko*albanske odnošaje. To izjave so tem bolj sumljive, ker prihajajp istočasno iz Albanije vesti o naraščajočih nemirih. Položaj je tako napet, da lahko vsak hiP izbruhne revolucija, ki bi jo nato Italija porabila Za pretvezo, da s svojim vojaštvom Albanijo zasede. Na prošnjo zunanjega ministra dr. Marinkoviča, ki se je danes zjutraj vrnil v Beograd, je ministrski predsednik sklical za popoldne sejo ministrskega Potresne žrtve v Srbiii Beograd, 18. maja. Vlada še doslej ni mogla zbrati točnih podatkov o škodi, ki jo je povzročil nedeljski potres v notranjosti Srbije. Smrtnih človeških žrtev je 11, ranjenih pa je okrog 30 ljudi. Materijalna škoda se ceni na 100—120 milijonov dinarjev, tudi včeraj popoldne so občutili v ^0>^racht in okolici močan potresni nek, ki je prebivalstvo zelo vznemi-• vendar pa ni naredel nove škode. Demonstracij italijanske mornarice Sušak, 18 maja. Z Reke poročajo, da prispe tjakaj koncem maja iz Trsta 40 italijanskih vojnih ladij, ki bodo prisostvovale 26. t. m. velikim italijanskim slavnostim povodom posvetitve »svetilnika zmage«. Potovanje mornarice na Reko pomenia očitno demonstracijo proti Jugoslaviji sveta. Zunanji minister bo na seji Poročal o konferenci Male antante in o svojem razgovoru z našim rimskim poslanikom Rakičem, ki je včeraj spremljal ministra od Maribora do Zagreba in se ponoči vrnil nazaj v Rim. V Beogradu so vzbudili dogodki v Italiji in Albaniji veliko Pozornost. Gotovo je, da bo vlada danes razpravljala pred vsem o njih, ker so znamenje no* vih italijanskih intrig in so komaj nekoliko ublaženo nasprotje med Beogradom in Rimom zopet poostrile. Govori so, da se bo naša vlada obrnila s posebno spomenico do velesil in jim Pojasnila svoje stališče ter italijanske intrige. • Pariz, 18- maja. Nova poostritev jugoslovenskodtalijanskih odnošajev povzroča v Parizu precejšnje vznemirjenje, ker dokazuje, da Italija ne mara poštenega sporazuma, ampak ji je na tem, da Povzroča na Balkanu vedno ro-ve z-mede. Neposredne nevarnosti oborože* nega konflikta sicer ni, vendar Pa trpi radi napetosti med Rimom in Beogradom vsa S redni n Evropa, ki ne more Priti do konsolidacije. Rumunski državni dolg Bukarešta. 18. maja. Po statistiki finančnega ministra znašajo rumunski državni dolgovi okrog 210 milijard lejev (70 milijard dinarjev). Na vsakega državljana odpade okrog 12.000 lejev (4000 dinarjev) državnega dolga. Izdajati novine ni malenkost. Ce prinašamo dovtipe, pravijo, da sc medli; če jih ni, smo dolgočasni. Co podajamo v člankih origi* nalno snov, smo enolični; če povzemamo stvari iz drugih listov, zopet originalni nismo, če objavljamo tehnična navodila, smo suhoparni; če bikih navodil ni, smo brez inicljntivo. Ako dajemo v Ust slike, ni dovolj snovi za čitanje; če smo brez fotografij; je ijst osehel. Skoro gotovo poreče kdo. da smo tudi to pritožim prepisali iz drugega lista. No, saj smo jo re«! j (Oood Timu 'T ' A Tekom včerajšnjega lokalnega ogleda sodne komisije v hiši napadenih zakona cev Nedeiko v Jareninskem dolu so prišle na dan razne zanimive podrobnosti, ki so Pokazale nedvomno edino pravilno sled za brezsrčnimi storilci. Iz razumljivih razlogov danes še ni mogoče objaviti vseh Podrobnosti in ukrepov, ki so storjeni v svrho popolnega Pojasnjenja hudodelstva in aretacije. Sodna komisija, ki je poslovala ne* prestano od D-30 do 16.30 na kraju zločina in zasliševala več domačih in tujih oseb, se je predvsem prepričala, da sta bila pri roparskem napadu najmanj dva mojika. Eden je opravljal krvavi posel v hiši, drugi pa je stražil pod oknoni spalnice in enkrat tudi zaklical Po imenu gostilničarko Marijo Nedeiko, najbrž da se prepriča, je li še živa ali ne. Vsekakor sta morala vlomilca dodobra poznati raz* mere v hiši, ker je stopil napadalec naravnost v spalnico in se potem, ko je omamil Nedelka in njegovo ženo, ne da bi bil iskal kje drugje denarja, zanimal takoj za vsebino omare v isti sobi. Lopov je prižgal, predno je poiskal denar, petrolejsko svetilko in jo pustil goreti še naprej, ko je zapustil hišo in izginil v breg na severni strani. Policijski Pes g. Pelca se je namreč vedno sumljivo zaletaval proti temu obronku nad gostilno, koder jo je moral ubrati vlomilec, pusti v ši vso hišo odprto- Ko je šel mimo gostilne Nedeiko že ob pol 4. uri zjutraj neki sosed, se je čudil, ko je videl, da gori v hiši luč in da so vrata ob tej nenavadni uri široko odprta. Vendar mu ni padlo na misel nič hudega in je stopil dalje Po svoji poti, odkritje zločina pa se je s tem •zavleklo za poldrugo uro, kar znači pri taki stvari že Precejšnjo dobo in se sledovi čez Par ur že ne dajo tako gobovo najti. No, k sreči v našem slučaju niti to. niti razmeroma kasen prihod sodne komisije ni preprečil ugotovitve bistvenih sledi za zločinci. Zlasti lepe uspehe le dosegel daktilo skop, ker je vzel z raznih predmetov, kj so morali priti pod roko vlomilcu, otiske njegovih prstov. Ti bodo mo rilca nedvomno pokopali. Da bi bil zlezel storilec skozi okno v hišo, kakor so prvotno sumili, je docela izključeno, ker je na oknu močno nepoškodovano omrežje, skozi katero bi moglo le zlesti dete. Predno so odpeljali včeraj zjutraj težko ranjeno Marijo Nedeiko v bolnico, je še govorila z domačini. Ni pa vedela Povedati ničesar o napadalcu. Niti to ni bjlo revi znano, kakšna usoda je zadela njenega moža in sploh da je bil kaj poškodovan. Venomer pa je stokala, češ kaj se nam je zgodilo, in je Prosila ljudi, naj gredo iskat mola. Včeraj se je razširilo med ljudstvom mišljenje, da bi se bila zakonca utegnila medseboj pobiti. Tr 'n to nc žati, ker jc izjavila "šana ' ’ i ni bilo med rodite'] ■ ■■• • ••'kakih Da je prišel napadalec od zunaj, kaže tudi dejstvo, da je našla komisija nasilno odprt nastavek na kredenci v gostilniški sobi, v katerem je bila blagajna gostilne, in da niso našli v vsej hiši razen minimalnega drobiža nobene gotovine. Oblastva so pravim storilcem že na sledu in je bilo izvršenih včeraj in danes nekaj aretacij. Opoldne so privedli v jetnišnico okrožnega sodišča dva osumljenca, ki ju je prijela na državni meji pri St. liju obmejna policija, ker se nista mogla zadostno legitimirati. Danes popoldne bo izvršena v bolnici obdukcija na poškodbah umrlega Ferdinanda Nedelka. razni r pošk< vemaiao •m. m fut i ■it telesnih g vori niti najmanj za (o Pruski čaruga te par let je beležila nemška kriml* nalua kronika iz vseh pokrajin Prusije umora lovčevi, gozdarjev in ciganov. Iz vseh znakov se je dalo sklepati, da gre v vseh slučajih za istega zločinca, ki ga pa oblasti niso mogle dobiti v pesti. Pred dobrim letom se je lotila te naloge berlinska kriminalna Policija, ki je organizirala velikopotezno zasledovalno akcijo, kije kmalu ugotovila, da je večkratni morilec 39letni cigan Herman Herzberga, ki se je izdajal za inešetarja. Policija je zbrala tudi celo serijo Herzbergovih zločinov, ki datirajo že iz njegovih najmlajših let in so mu že, ko je bil star 22 let, Prinesli osemletno ječo. Odsedel jo je pošteno, a izmodrilo ga to nd. Komaj je bil par mesecev na svobodi, je umoril svojega strica, ciganskega poglavarja, ne da bi ga mogli iz* slediti, čeprav se je v kratkih presledkih Pojavljal zdaj tu zdaj tam im. si tekom dveh let nakopal na svojo vest štiri nove umore. Pred tremi leti se je hotel Herzberg poročiti z mlado in premožno ciganko, a oče njegove izvoljenke ni hotel dati hčerke morilcu. Zato ga je ta kratko-malo ustrelil, dekle pa je šlo kljub temu žnjitn in mu bržčas tudi pomagalo. Dobro leto ni bito ničesar slišati o njem, lani, pa so našli kmalu zaporedoma ustre ljena im izropana dva gozdarja in neke* ga cigana, pri katerih so vsi znaki kazali na Herzberga. S temi ugotovitvami Pa policiji ni bilo dosti pomagano, ker nevarnega morilca kljub temu ni mogla prijeti. Celo leto je tako minulo brezplodno-Naposled je spreten detektiv, ki si je vzel Herzberga posebno na piko, odkril njegovo skrivališče. Ko so se žamdarjd približali hiši, jih je Herzberg sprejel s streli iz brzostrelnih pušk. Uda! se ie šelo, ko je bil težko ranjen. Nov telefonski Imenik. Ministrstvo pošte in telegrafa bo v najkrajšem času izdalo za celo državo nov telefonski imenik. Za delno kritje stroškov se sprejemajo inserati, im sicer za celo stran po 600 Bin, za pol strani 350 Din, za četrt etra ni pa 200 Din. Vsak ogla« naj bo razločno napisan. Za oglase s slikami je treba Priložiti klišije, ki se [bodo potem, ko bo 'menik natisnjen, biko.i vrnili- Denar, besedilo in klišeje s i izroče pristojni Pošti, «15 Pa l '•jo na telefonski računski oddelek direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani. Proračun mariborske oblastne skupščine razveljavljen Nevzdržno birokratično stališče finančnega ministrstva — Denarja noče dati, novih virov dohodkov ne dobi — SLS se je vjela v lastno past V finančnem ministrstvu razpravljajo te dni o Proračunih, ki so jih sprejele in ministrstvu predložile razne oblastne Skupščine. Finančno ministrstvo se je postavilo na stališče, da ima na Podlagi znane uredbe z dne 17. februarja, sklenjene od vlade gg. Uzunoviča in dr. Korošca neomejeno pravico nadzorovati in popravljati proračune oblastnih skup* ščin in posamezne proračunske postavke. Oprt na to stališče je finančni minister izdal načelno navodilo, da smejo oblastne samouprave kriti svoje izdatke samo iz prihodov svojih Podjetij, iz državne podpore in iz doklad na ne* posredne davke. Uvajanje drugih davkov, taks in trošarin je nedopustno. Tem zahtevam pa so ugodile le one oblastne skupščine, ki so naslednice dosedanjih okrožnih samouprav (v Srbiji) in županijskih samouprav (na Hrvatskem in Vojvodini) ter so podedovale za njimi tudi njihove doklade in druge dohod* Ike. Druge oblasti, zlasti obe slovenski, y tem okviru niso mogle sestaviti Proračuna, ker je državna podpora minimalna, lastnih dohodkov večinoma nimajo, novih direktnih davkov pa si radi že sedaj Prevelike davčne obremenitve ne upajo nalagati. Ljubljanska oblastna skupščina si je pomagala na ta način, da je sklenila takse na vagone in na ki* novstopnice. Ministrstvo pa je ta sklep razveljavilo in proračun ljubljanske oblastne skupščine zavrnilo. Zavrnilo pa je tudi proračun mariborske oblastne skupščine, češ da je neizvršljiv, ker so izdatki mnogo večji od dohodkov in jih ni mogoče kriti. Znano je, da mariborska oblastna skupščina ni sklenila nikakili novih davkov in zato tudi ni sestavila formalnega proračuna ampak le nekak pregled naj* nujnejših Potrebščin. Ta program naj bi se izvršil stopnjema, v kolikor bi pač država odstopila oblasti del svojih dohodkov, ki jih pobira od nagega prebivalstva na račun nekdanjih deželnih doklad, in v kolikor bi dobila oblastna samouprava dohodkov iz svojih podjetij, zlasti iz Rogaške Slatine. Z birokratičnega stališča se da morda zagovarjati, da finančno ministrstvo takega Proračuna ni priznalo, stvarno pa pomen j a to Postopanje ubijanje oblastne samouprave in onemogočenje vsakega gospodarskega dela, ker vlada tudi noče povedati, kako vsoto hoče iz nabranih deželnih doklad Odstopiti mariborski oblastni skupščini. Z onimi stotisočaki, ki jih bo morda vrgla Rogaška Slatina in pa s smešno nizko državno Podporo v znesku 700.000 Din pa oblastna skupščina ne bo mogla vzdržati niti sebe in svojih uradov, kaj še le, da bi kaj koristnega storila. Ironija usode je, da so poleg našega prebivalstva prizadeti po tej birokrati-čni- samovolji finančnega ministrstva v prvi vrsti ravno oni, ki so dali ministrstvu tako veliko oblast. V naivni veri, da bo ostaja vedno na vladi, ie SLS sama glasovala za uzakonjenje znane uredbe od 17. febr., ki spravlja oblastne skupščine v po polno odvisnost od finančnega mini* stra in jih je na ta način oropala vsa-ke samostojnosti. Tako se je greh SLS maščeval nad njo samo, škodo Pa mora žal nositi vse prebivalstvo Slovenije. Mariborski in Rodbinska tragedija Sinoči je rešilni oddelek Prepeljal v bolnico delavca neke mariborske tovarne. Živel je v stalnem prepiru s svojo ženo, zaposleno v neki drugi tovarni. — Domači spopadi so bili na dnevnem redu, ker je žena očitala možu, da je delo* mržen in zapravljiv. Lani je baje Prodal pohištvo in z denarjem odšel; ko ga je pognal, se je pa zopet vrnil in žalostna igra se je začela znova. ' Tudi sinoči je prišlo do spopada. Ko se je žena okrog 8. vrnila z dela v tovarni, jo je mož zopet obsul z očitki in jo baje začel tudi pretepati. Da bi moža prestrašila, je žena Pograbila kuhinjski nož. Mož ji ga je hotel izviti iz rok, Pa mu je spodletelo in nož se mu je nad komolcem zapičil globoko v levo roko in mu prerezal odvodno žilo. Prepeljali so ga v bolnico, žena pa 'je pobegnila k svojemu očetu. Za zadevo se zanima Po* licija. i"H Prispevajte za spomenik] Kralju Petru v Mariboru Beda Tujski promet na češkem Naši javnosti bo malo znano, da je bratska češkoslovaška država tudi do* m o vin a živahnega tujskega prometa. Poleg svetovnoznanih zdravilišč Karlove (Vari in Marijanske Lažne ima še celo (vrsto krasnih in Priljubljenih zdravilišč, kopališč in letovišč, ki so imela lansko leto skupaj nad pol milijona gostov; se-sveda pa je bila med njimi ogromna večina češkoslovaških državljanov. Poleg letoviščarjevi pa tvorijo veliko število tudi tujci, ki potujejo v razne češkoslovaške kraje iz Poslovnih razlo* gov, kar je umevno pri visoko razviti češki industriji in trgovini. Tudi praški (velesejem privablja leto za letom na tisoče tujcev. Tekom lanskega leta je prispelo na Češkoslovaško 203.781 tujih državljanov. Največ med njimi je bilo Nemcev, namreč 77.233. Nato slede Avstrijci 41.438, Madžari 26.880, Poljaki 11.438, Američani 11.276, i. t- d. Jugoslovenov je bilo 5.038. Zanimivo je, da je bila od teh ion* semcev le pičla tretjina (61.316) tudi v Pragi, dočim so vsi drugi ostali v drugih krajih republike, ne da bi Posctili tudi Prago. Za sPrejem inozemskih in domačih potnikov imajo v Pragi U2 hotelov in gostiln s prenočišči; med njimi jih je okrog 20 opremljenih z vsem modernim konfortom. V hotelih in drugih prenočiščih je 2500 sob s 3500 posteljami. Tekom lanskega leta so dogradili in otvorili 6 novih modernih hotelov. Po zračnih Progah z rednim aero-planskim Prometom je Praga zvezana s Parizom, Dunajem — Benetkami, Ber* linom — Kodanjem, Budimpešto— Beogradom — Bukarešto, Ženevo in Bremnom, v notranjosti države pa z Bratislavo, Košicami in z večjimi kopališči. Praški tramvaj je prevozil lani 134 milijonov ljudi, ki so za to plačali 170 nnllionoM Ko ali okrog četrt milijarde Disn. i Poleg nesrečne ljubezni je vedno hujša beda glavni motiv, ki žene ljudi v obup in smrt. Najbolj žalostno pri tem je, da so žrtve skoro brez izjeme po^ šteni in pridni ljudje, ki bi radi delali in se z delom vsaj skromno preživljali, a v dobi gospodarske kTize in brezposelnosti no dobe dela. Ker podpor za brezposelne pri nas ni, tem nesrečnežem često res ne preostane drugega, kakor počasna smrt od lakote ali pa obupen konec. Pred Par dnevi je razburila zagrebško javnost vest, da sta skočili v Savo dve mladi deklici, 171etna Irena in 201et* na Stefica. Bili sta odpuščeni iz trgovin, kjer sta služili, a novih služb nista mogli najti, čeprav sta iskali zaslužka tudi kot služkinji. Obe deklici so še rešili in sedaj se trudi socijalni odsek policijske direkcije, da jima preskrbi službo. V pondeljek večer je 231etna deklica Josipina, doma iz Like, spila cel deciliter solne kisline. K sreči so jo še Pravočasno našli in oddali v bolnico. Usmrtiti seje hotela zato, ker je izgubila delo v neki tovahni, ki je reducirala delavstvo, in ni mogla najti novega zaslužka. Šaljapin nastopa na Dunaju. Po Pardnevncm gostovanju na budim-pešjanski opori je prispel najslavnejši basist vseh časov Rus Šaljapin te dni na Dunaj, kjer poje danes prvič v državni operi v predstavi »Boris Godunovu«. — Šaljapin je bil do leta 1922. v Rusiji, kjer jo preživel svetovno vojno in bolj* še viško revolucijo. Nekaj časa je bil v Moskvi in potem zoPet v Petrogradu, končno »c je udal klicu ostalega sveta ter šel gostovat v Ameriko in zapadno Evropo. Na vprašanje nekega novinarja, namerava li še nazaj v Rusijo, je odgovoril Šaljapin: »Kateri Rus pa si ne želi domov?« Za enkrat pa jo še navezan na inozemstvo radi sklenjenih Pogodb z raznimi operami. Pri njegovem povratku v matjuško Rusijo ga ne ovira nič, saj ni Politik, kakor pravi sam, in ga ne brigajo procesije z ulice, ki nosijo v znak demonstracije razne napise a seboj. Prodaja železniških kart, v biljetarni Tujskoprometne zveze na Aleksandrovi cesti 35 se je za inozem-.stvo že začela. Dobe se lahko karte za vse večje postaje v Avstriji, Češkoslovaški, Nemčiji, Italiji in Madžarski. Dobe se tudi informacije o najugodnejših in najhitrejših železniških zvezah. Jutri bo začela biljetarna prodajati že tudi karte za Potovanja po Jugoslaviji in to po enakih cenah, kakor se dobe pri kolodvorskih blagajnah. Opozarjamo vse potujoče občinstvo na to ugodnost, ki se je naj poslužuje v čim večji meri. Tuicl v Mariboru. Od torka ma sredo je v Mariboru na novo prenočevalo 55 tujcev: v »Merami« 14, pri »Zamorcu« 8, pri »Zlatem konju« 6, Pri »Črnem orlu« 5, v »Domovini« 5, pri »Grozdu« 4, v »Kosovo« 4 itd. Na Privatnih stanovanjih je bilo pri* glašenih 47 oseb, odjavljenih pa 51. Policijska kronika. ‘t- Od torka na sTedo so bile izvršene 3 aretacije, vloženih pa je bilo 12 prijav, radi kršenja cestno policijskega reda, obrtnega reda, telesne poškodbe, Prekoračenja policijske ure itd. Nenavadna nesreča učitelja na šolskem izletu. Danes zjutraj je pripeljal šolski upravitelj iz Sv. Trojice v Slov. gor. gospod Franc Goleš okrog 50 učencev in učenk tamošnje šole na izlet v Maribor. Krog 10. ure jim je razkazoval mestni vrt. Ker je zelo kratkoviden, ni opazil žične ograje ob potu ter je padel Preko nje tako nesrečno, da si je zlomil desno roko. Zdravniki na veliki županiji so ga obvezali in avto rešilnega oddelka ga je odpeljal v bolnico. Otroke je Prevzel v nadaljno varstvo g. strokovni učitelj Skala. Dva Franca in Fanika. Na Slomškov trg je prišel danes o* krog Polnoči mladi Franco s svojim dekletom in ga pustil za hip samega. Slučaj, ali pa morda tudi ne slučaj, je privedel na trg tudi Francetovega znanca Franceta II. Ta je dekletu, ki je tudi Fa* nika, najprej požvižgal in pomignil k selu, ker Pa ni bilo odziva, je pristopil in deklico nagovoril. To je bilo prvemu Francetu preveč. Brez besedo je Prisold vsiljivcu mastno klofuto in ga podučil, da njegova »Fanika ni za vsakega«. — Bogve kako bi se še razvila kritična situacija, da sc ni pojavil »nebodigatreba« uniformi stražnika in povabil vročekrvnega Franca I. v hladni hotel Graf, da še tam ohladi in Pomiri. AH je imel Branc II. potom Pri Faniki kaj več sre* če, o tem kronika molči. KaramboU kolesarjev. Na vogalu Frankopanove in Valvazorjeve ulice sta včeraj trčila Herman (. im Avgust O. Prvemu se je močno poškodovalo kolo, drugi pa jo dobil težje poškodlro na rokah. — Na Tvorniški cesti je v kolo Adolfa B. neznanec zavozil s tako močjo, da ga je podrl na tla, pri čemer se jo B. lažje poškodoval na ob* razu in obeh rokah, dočim sc jo kolo pri sunku tako pokvarilo, da je moral ranjeni kolesar peš nadaljevati pot* Gledališki repertoar Sreda, 18. »Rigoletto«. A. Navadne oper* ne cene. Četrtek, 19. »Pri belem konjičku«. B. Kuponi. Petek, 20. »Bobrov kožuh«. Gostovanje berlinskih igralcev. Sobota, 21. maja »Ingeborg«. Gostovanje berlinskih igralcev. Iz gledališke pisarne. Gostovanje berlinskih igralcev »e vy. ši v petek (Bobrov kožuh) in v soboto (Ingeborg). Za drugo predstavo so r.a razPolago sedeži in stojišča, za prvo pa samo še stojišča. Občinstvo se naproša, da dvigne rezervirane vstopnice najda* lje do četrtka 19. t. m. Na željo mnogih abonentov se bo igrala šaloigra ž»Pri belem konjičku« tudi v abonmanu, prvič vi četrtek za abonman B. VIII. vsesokolski zlet v Pragi 1926 v filmu. Kino Apolo v Mariboru predvaja od 26—29. t. m. krasen film VIII. vsesokolski zlet v Pragi 1926. Obisk vsakomur najtopleje priporočamo. Za posetnike iz mariborske okolice je Posebno prikla* dno, da si ogledajo film 26. ali 29. dopoldne ob pol 11, popoldne pa lahko Prisostvujejo motornim in aviomobilnim dirkam na Teznu. Oficirski dom v Mariboru, priredi v soboto, 21. t. m. ob 9. zvečer svoj družabni večer, na katerega so vljudno vabljeni cenjeni gostje, ki imajo stalne Porivnice. Ker je prireditev zadnja y tej sezoni, vabi odbor k čim številnejši udeležbi. Drag »gcmeiner Kerl«. Z ljubeznivim poklonom »Sie sind ein gemeiner Kerl« se je poslovila vročekrvna mariborska natakarica od nekega gosta restavracije. Obsojeifa je bi* la zato na 500 Din ali 5 dni. Pritožila se je in vzklicno sodišče ji je včeraj kazen res znižalo na 200 Din ali 2 dni, ker ji je vi tem tožitelj že omostil in sam prosil za znižanje kasni. ' i rjTr*-- « — ■ i i -. .i ^ 14 '' ■ »Bojni sklaj proti klerikalizmu«, so začeli zbirati socijalisti kot odgovor na tožbo mariborske duhovščine proti uredniku »Volksstimme« g. Erženu. V svojem pozivu navajajo, da je bil glavni namen tožbe materijelno uničenje socialističnega tiska. S pomočjo »bojnega sklada« hočejo to namero preprečiti im dobiti sredstva za nadaljevanje svoje borbe proti klerikalizmu. t Iz Slovenskih goric. Tamburaški zbor »Obmejnega zvona« iz Št. lija- priredi na binkoštni pondeljek, 6. junija, izlet na Špičnik, kjer bo ob 3. koncert pri g. Dreisiebnerju. — Koncert bo zelo zanimiv, saj. ^ sodeluje pri njem tudi P ar pevcev Priznanega pevskega društva »Jadran« iz Maribora. K temu prideta še lep razgled in izborno vino, zato bo ob tej priliki Poletelo na Špičnik gotovo tudi Prebivalstvo iz dru* gih krajev, zlasti iz Maribora, od koder vozi avtobus do Svečine tudi ob praznikih. Za slučaj neugodnega vremena se bo koncert preložil na nedeljo 12. junija. Spredem v vojaško avijatično službo. Pomorska zrakoplovma šola v Kum-boru, Boka Kotorska sprejme za tekoče leto 60 mladeničev kot gojence. Podrob mosti so razvidne iz razpisa, ki jo interesentom na vpogled v mestnem vojaškem uradu, Slomškov trg 5/1. med uradnimi urama. Rezervnim oficirjem. Mnogi rezervni oficirji vlaga&f proS-njo za napredovanje direktno pri vodnem ministrstvu, ki jjh nato nerešene pošilja komandi mariborsko*; vconog* okruga v »popolnitev. Da se prošnje n* ta način po nepotrebnem ne zavia&*jejs n;_ so poverile solistične vloge pri naših velikih vokalnih koncertih, ko je bilo v to več kot enkrat podana prilika. Mnogo najboljše volje, v vsakem oziru, sta dokazala g. Burja (vojvoda) in gdč. Kocuvanova (OHda). G. Burja jo bil eleganten plemenitaš, pel je z lahkoto, pogrešali pa smo v njem potrebnega pustolovskega in vročekrvnega ženskarja. O. Burja kakor gdč. Kocuvanova sta izraziti liriški naravi in dramatiki momenti pridejo pri njunih nastopih v manjši meri do izraza. Črte so se izvedle 7, ozirom na pevsko tehniško tež-kočo, istotako zadrževanje v tempu (Ca-®*o notne). Gdč. Udovičeva (Maddalena) dokazuje nadarjenost. Altova vloga sicer 'bila bogsigave ugodna za njen mezzo-s?PTan, kar se je videlo pri močnem for-^r^nju vi kvartetu zadnjega dejanja, in ^ ni bilo posebno estetično, G. Bra Ut/^.^pvorov, gdč. Cepi če v a, ‘ T ln K. S t a m k o v j £ so bili za-m 11Spe§n° v manjših vlogah, ^ovo^jivem celotnem utisu ima n* ei mo5tl *or. Pel i« totoo, nn u ^radacijo. Zasluži, da se * n„Sn0-?°dčrta' Režija (g. Bratuž) po inscenacij, g. Mitroviča, je bila na mestu, oprema jc bi,3 primcrnft in fo. alete z okusne. O orkestru in muzikalnem vodstvu pa menda ni treba poročati. Ze osebnost g. dirigenta Mitroviča nam ne Porok, da se je tukaj storilo vse, kar je možno, in še več. Publika to tudi uvide va in dokazala je posebno topot, kako zna centi delovanje Mi-fcavŠ4*vo. H. D. Obilna žetev elementa Najrazličnejše naravne sile ovirajo zadnji čas človeštvo v njegovem napredku. Vremenske katastrofe se mno' žiio in napravljajo ogromne škode po I>vakrat smo že pisali o škandaloz* nem postopanju uprave univerzitetne klinike v Budimpešti, ki je kupovala ničvredno meso za svoje bolnike ter ga pri vsem tem še nesramno drago plačevala-Policija se sedaj razumljivo predvsem •zanima, kdo je pograbil večji del Prisle-parjenega denarja in je aretirala že več uradnikov na univerzi. Najnovejša poročila Pravijo, da ni bil pri tem umazanem poslu izvzet niti še! gospodarskega urada klinike dr. Adal-bert Szabo. Policija ga je aretirala in do gnala o njem prav zanimive Podrobnosti. Dr. Szabo je imel polnomočje v odločanju, kdo dobavlja univerzi meso za pacijente na klinikah. In tega polnomočja se je mož prav obilo Posluževal. Ko je prejel za posamezno dobavo že vise ponudbe, je sporočil svoji dTužbi trgov* cev, s katerimi je bil v ozkih prijateljskih stikih, koliko znaša v ceni najnižja ponudba. To protizakonito početje so seveda dobavitelji dobro izrabljali in vsakokrat Ponudili še cenejše meso, kakor ga je hotel dobaviti najnižji ponudnik. In tako so na zunaj na popolnoma pravilen način bili Poverjeni z dobavo vedno le najnižji ponudniki, osebni paj* daši nepoštenega šefa. Policija je izvedla na stanovanju dr-Szaba hišno preiskavo in takoj opazila, da je zgrabila pravega tička. Imel je namreč opremljeno svoje stanovanje z ognjenega] najdražjimi perzijskimi preprogami, raznimi redkimi umetninami in drugimi dragocenostmi, ki jih je prejel od svojih prijateljev v darilo, ker jim je pri-skrboval tako ugodne dobave pokvarje* nega mesa zakliniko. Vsa hišna oprava aretiranca je vredna več sto milijonov madžarskih kron. V pondeljek je razširi- | Četrtek io nedelje ob navadnih m znižanih cenab Telefilm BEN-HUR ob pol (S. in pol 9. *ri. Spori vsem svetu. Pridružujejo pa se jim ne* redko še požari, o katerih slišimo dan na I la policija Postopanje ponovno na šest dan. Komaj je polovico tedna za nami, | drugih trgovcev, osumljenih sokrivde že poročajo o številnih žrtvah ognja. Tako je Povzročil požar ogromno škodo v Schonhausenu na Nemškem, kjer je tekom 30 minut požrl vsa poslopja, v caterih s« spravljajo aeroPlani. K sreči ni bilo vseh letal doma in je bilo uničenih samo četvero letal in en avtomobil. Od poslopij so ostali le temeljni kamni, vse ostalo je izginilo brez sledu. Ogenj je nastal Po neprevidnosti monterjev, ki so zanetili bencinske zaloge. S Poljskega pa javljajo, da je bil v pondeljek Ponoči vpepeljen znani grad knezov LubonirskHi v Rovvnu, ki je hranil zgodovinske znamenitosti neprecenljive vrednosti. Gasilci so se trudili nadčloveškimi močmi, da rešijo po* slopje, kar jim pa ni uspelo. velikanske sleparije z mesom. Nečloveško dejanje prevaranega soproga. Iz Graudenza v severni Poljski jav* ki ima svoj iz- Otvoritev novega dunajskega predmestja Da je pomanjkanje stanovanj prav občutno težilo tudi dvomilijonsko mesto Dunaj, je razumljivo. Toda dunajska občina se je že pred leti potrudila storiti vse, kar je v njenih močeh, da z gradnjo novih stanovanjskih Mš odPomore bednemu prebivalstvu. Spočetka 3e zi* dala sama, kasneje pa je g svojo avtori teto pripravila do fuzije dvoje najbolj sovražnih si stavbenih zadrug v Florids-dorfu »Moj dom* in »Iz lastne moči«; ta združena zadruga je delala s pomočjo kreditov mestne občine prave čudeže. Enostanovanjske hiše so rasle po njeni inicijativi kakor gobe po dežju. In pri slovesni otvoritvi novozgrajenega predmestja v Kagranu je bilo v pondeljek zasedenih že 587 enodružinskih stano! Jugoslovenski derby Velika udeležba na kasaških dirkah. Trabne dirke na Teznu so vsako leto vzbujale veliko Pozornost- kajti startali so navadno najboljši konji Slovenije, a tudi iz ostalih pokrajin Jugoslavije. Prvič pa se bo letos 19. in 22. t. m. vršilo tekmovanje za prvenstvo Jugoslavije, za katero je v]ada poklonila nagrade v znesku 22-000 Din. Doslej je prijavljenih za to glavno tekmovanje že 37 konjev — število, kakoršnega še ni videlo tezensko dirkaližče. Med prijavljenimi je mnogo konjev, ki so se v različnih, tudi med* narodnih dirkah izborno obnesli Vsekakor je zanimanje, ki vlada za prireditev v vseh jugošlovanskih športnih krogih, docela opravičeno. — Pričetek jutrišnje dirke je ob pol 15- Poleg posebnega vlaka, ki odhaja z glavnega ko* lodvora ob 13.40, bodo vozili izwred Velike kavarne tudi avtobusi, e Velike motociklistične ta avtomobil'* ske dirke na Tezna, H uživajo že velik ugled v celi državi, se bodo letos vršile na praznik, 26. t. m. Udeležili se jih bo* do zopet najboljši domači in priznani inozemski dirkači, v paval p* bo tudi zanimiva dirka najboljših domačih kolesarjev. Na dirkališče bo vozil pos.eben vlak, urejen pa bo tudi gost avtobusni promet. Zanimiva izbirna nogometna tekma. Jutri Popoldne ob 18- se bo odigrala na igrišču ISSK Maribora zanimiva tekma med Timom A, (igralci Rapida) m. timom B, (igralci SK Maribora). Tekma je prirejena v svrho sestave reprezentance mesta Maribora, ki bo nastopila v nedeljo 22. t. m. proti reprezentanc! Celja. Izbirna tekma bo zelo zanimiva in bo gotovo privabila v Ljudski vrt številne gledalce. Vstopnina 5 Din. Nedeljski izlet na Pohorje Pomlad je v vsej svodi krasoti med! nami in cele trume meščanov hite ob nedeljah na bližje gore ali pa se poraz* gube po gostoljubnih vaseh v okolici. Tudi jaz sem io včeraj prvikrat mahnil na Pohorje in ni mi žal tega dneva. Cel dan krasno vreme, vrh Pohorja pa lahna in Prijetna sapica, prav taka kot si jo želi razgret popotnik- Zlato soince, čist gorski zrak, mrzla voda, gori po slemencu pa mehak in elastičen pot, kot ljajo strahovito dramo! . i .----- . , , • . ,, . -. . vor v ljubosumju moža napram svoji že- vanjskih hiš, ki tvorijo z lepimi nasadi da bi hodil po debeli perzijski preprogi. nL Slikar Miiller je zasačil svojo sopro- — ko z ljubimcem ter se ni dolgo Pomi* sijal, ka.ko v enem trenutku rešiti sebe in nio iz neprijetnega in mučnega po* ložaja. Pograbil je samokres ter hladno ustrelil ženo ter njenega ljubimca. In kaj naj bi storil sedaj % dvema lastnima o-trokoma, ki ostaneta brez matere? Naj velikanski toda lePo urejen zelen vrt. Letos postavijo še nad 100 hiš. Ko pa bo izvršen ves načrt, bo stalo 2200 hiš, v katerih bo našlo mirno in zasluženo stre ho okoli 10-000 ljudi. Vsaka družina ima na razpolago tri do štiri sobe in zraven tega kuhinjo, predsobo in hlev. Zgradba stane povprečno 120-000 Din. — Te nove gresta za materjo, &i je mislil v svojem stanovajske hiše dunajske bi si moral obupu, ju poiskal’ v sosednji sobi ter Pač ogledati tudi vsak javni delavec Kaj še hoče človek lepšega ▼ nedeljskem jutru! Ker že par mesecev nisem bil več na Pohorju, odkrito priznam, da nimam zimske opreme, mi je bilo gori marsikaj novo od zadnjega obiska. Tako sem opazil, da je v zadnjem mr»eu ozeblo vse mlado listje na bukovju in’ visi zdaj ožgano in velo n* vejah; smrt ga je dohitela, še predno se je razvilo. Zimski in pomladni viharji so izruvali prav tako ustrelil 121etnega sinčka in 10- naših krajev, ki ima oz. naj bi imel po- tudi nebroi dreves, ki zdaj križem le-letno hčerkico- Da bo žaloigr* popolna j sla s tako akcijo. z in da ne bo delal Miiller sitnosti obla stvom, je pogna] nazadnje še sebi kroglo v glavo in v hiši je bilo v Par tre nutkih pet mrličev... Omejevanje medicinskega študija na dunajski univerzi. Policijski prezident — morilec. V mestu Ferrara v severni Italiji se je zgodil zločin, ki je vzbudil pozornost j bodo prosti, vse Italije. Policijski prezident Ferrare je v pondeljek ponoči umoril svojo hčer- HUo 3ez pot in vsak čas zastavljajjo hojo. Škoda je ogromna in treiba bo, da se za očiščenje potov še precej več stori kot se je storilo do danes. Pcft naj —S. X . „ , . . , . T„ |ko Florido; zabodel jo je štirikrat z no- . 0 "^vno ne prodrlo v Danost, k §toriI .0 tR stra])0vit z]očin zato, da je dunajska univerza že pred leti u-vcdla za medicinsko fakulteto takozvani numerus dausus t. j. omejitev števila -dijakov. Ker odklanjajo pred vsem ži_ dovske dijake, so nekateri listi to dni univerzo hudo napadli, češ, da postopa pristransko. Rektorat je izdal včeraj izjavo, v kateri priznava, da medicinska fakulteta res odklanja mnogo inozemce kor nima dovolj prostora, zlast^ pa ne dovolj mrtvih truPcl za seciranje. Od' klanjanje Pa se vrrši baje ne glede na državljanstvo, narodnost In vero, ampak je merodajna le kvalifikacija, pred vsem srclositno spričevalo. ker je imela ljubavno razmerje s svo_ jim svakom. Morilec je bil v Ferrari eden najuglednejših meščanov in je u žival splošno spoštovanje s stratai Pre-Ibivalstva. Po izvršenem hudodelstvu je [odredil prezident aretacijo samega sebe. Očetova nadarjenost. Sinček: »Papa, pomgaj mi vendar pri moji računski nalogi!« „Naše gorice” Pod tem naslovom je začelo Vinarsko društvo v Mariboru izdajat! svoje glasilo, posvečeno vinarstvu in ž njim vi zvezi stoječim panogam. Urejuje ga direktor srednje vinarske in sadjan&e šole v Mariboru g- Andrej Žmavc.^ List se prezentira v zelo okusni obliki in se že prva številka odlikuje po pestri ja zanimivi vsebini, ki že sama »Naše gorice« toplo priporoča. Opozarjamo na list svoje čitatelje, o priliki pa se nanj PaPa: »Za božjo voljo, tako lahke še povrnemo. Člani Vinarskega flruštva stvari ne znaš sam rešiti?!« prejemajo »Naše gorice« brezplačno, Sinček: »Hm, papači, to so namreč za druge Pa veljajo na leto 40 Din. I®* same take naloge, kjer gre za jemanje hajajo vsak mesec in so bogato ilustn-trodita...« Irana MarftorsH V E C E R N I K JuTri Jutri korejske Jugoslovenski derby 22.000 Din Začetek ob 14.30 Vlak z glavn. kolodvora ob 13.40 Avtobus izpred Velik-e kavarne o !> p o 1 14-. uri Vstopnina 12 Din Povratek s Tezna ob 19.10 o z n i n a S D i n Ugrabljeni milijoni Roman ameriškega Jugoslovena. 15 Polly je le še ihtela in sedla. Doddovo prijazno prigovarjanje jo je zelo pomirilo. Začela je upati. Ali more biti drugače, nego misli ta mož? Jack Bell je pobegnil z denarjem prav gotovo v trenotni zmedenosti. Večkrat se je doma togotil na strička, da špekulira brez premisleka, da kupuje kakor brez glave bakrove papirje, da bi bilo najpametneje, če bi se Mr. Hegan končno tudi oženil ter se odvadil igranja v klubu: samo za napredovanje, uspeh in dobiček stričkove firme se je trudil Jack, in zdaj da bi firmo okradel ter jo uničil?! To je izključeno! In da bi pobegnil — izginil ter pustil njo, svojo ženo? Vsak dan ji je ponavljal med poljubi in objemi, da je nepopisno srečen, da jo ljubi bolj kot samega sebe ... Pa da bi bil lagal, hinavil, mislil na beg in tatvino? Koliko je prestal v svojem življenju, koliko stradal in prenesel ponižanj, a kradel ni nikoli! In zdaj. ko je živel srečneje, udobneje kot marsikak evropski milijonar, zdaj naj bi kradel in bežal kot tat? To je nemogoče! Zares, samo zmešalo se mu je, in treba ga je rešiti. »Kje pa je?« je vprašala in si pogladila zlate kodre s Čela. »Peljite me k njemu!« »Saj to je ravno: k njemu!« je pritrdil Dodd razveseljen, da sprejema njegov predlog. »Najti ga morava. Upam, da doženem vsaj tekom pol ure, katero smer je ubral, in potem jo udariva za njim. Odkritosrčno priznavam, da Izvira moj predlog iz špekulacije. Predvsem: vi ga dobro poznate, jaz pa čisto nič . . .« »Tu je njegova slika!« je dejala in mu podala fotografijo. Zopet je ihte padla preko divana in si zakrila oči. »O. Jack, Jack, zakaj si to storil!« »Ne obupavajte, milostiva!« jo je pomirjal Dodd ter motril fotografijo. »Zelo inteligenten obraz! Zelo pametne oči! In te obrvi ... ta usta . . . ta brada . . . presneto energičen človek mora biti. Brado si bo dal seveda obriti in menda si da tudi lase do golega ostriči. Kako naj ga potem spoznam? Vi, milostiva. pa ga menda spoznate tudi brez brade in las?« »Med tisočimi ga spoznam takoj!« je izjavila in se dvignila. Culo se je trkanje in vstopil je policijski uradnik v uniformi. Poliv se je prestrašila. »Rumeni avto 11.770 je bil pred dvema urama v Springfieldu, pred eno uro v St. Louisu,« je javil. »In kam se pelje?« je vprašal Dodd hlastno. »Prav zdajle se vozi v Louisville.« »Torej je vendarle na potu v Newyork!« se je čudil Dodd. »Opraviti imamo z naivnim začetnikom ali pa s popolnim blaznikom.« »Avto bo okoli 13. popoldne v Cincinnatiju,« je dejal policist. »Ali naj ga ondi ustavimo in primemo?« »Ne, nikakor ne!« ie vzkliknila Polly ogorčena. »Policija naj se nič ne vtika!« Dodd je premišljal ter nato dejal: »Jaz sam ga bom lovil in ustavil. Brzojavite v Cincinnati, naj zasledujejo rumeni avto in pazijo, kam pojde! Vse drugo opravim sam. Telefonirajte takoj tvrdki William Webster & Son po najhitrejši avto z dvema najboli zanesljivima šoferjema!« In obrnil se je k Polly: »Kako dolgo potrebujete, da se opravite za potovanje?« »Četrt ure,« je odgovorila in stekla v sosednjo sobo. Policijski uradnik ie hitel k telefonu naročat pri avtomobilski tovarni Webster & Son najhitrejši avto in dva šoferja. Bobby Dodd pa je medtem preiskal pisalno mizo. Našel ni nič važnega, ker Jack je opravljal vse svoje pisarije v banki. Našel je le potni list Jackov s točnim popisom njegove zunanjosti. »Tudi prav!« si je mislil, spravil potni list in opustil nadaljnje iskanje Nato je stopal zamišljeno po sobi sem in tja. Vsega je prevzela vroča želja, da čimprej dobi ukradene milijone, in sicer na način, ki bi kolikor možno malo žalil gospo Bellovo. Mlada dama je napravila nanj globok vtisk. Pa ne samo iz sočutja do nje. tudi čut pravičnosti je branil Doddu. da bi ravnal z Jackom Bellom kakor z navadnim zločincem. Mož, ki ga ljubi tako dražestno, nedolžno bitje, ne more biti vsakdanji defravdant; tak mož se je mogel polastiti denarja resnično le v hipni zmedenosti. Razen tega je reševal Dodd kot privatni detektiv težavne naloge najraje popolnoma sam, če le mogoče brez sodelovanja javnih oblasti. Saj se je potem tudi sam solnčil v žarkih uspehov. To je bil tudi vzrok, da,^nu je policija služila samo kot poizvedovalni orgd^. Slučaj Jacka Bella mu je bil jasen, kot solnfi-ni dan. Tedaj j evstopil drugi policijski uradnik in je poročal o nadaljnjih poizvedovanjih v Louisville. »Bell je izstopil ob sedmih pred hotelom Brl-stol. Rujavo brado ima.« Dodd se je smehljal: »Tak mazač! Niti obriti se ni dal! Nemogoče, da bi bil ta Jack Bell normalen!« »Kako se ie vedel?« je vprašal Dodd. »Prav dobre volje je bil videti, in pil je šampanjca. Gostilničarja je vprašal za pot v Cincinnati,« je poročal uradnik. »Naročil sem že, naj brzojavi jov Cincinnati,« je dejal Dodd mirno. »Opazujejo naj avto, a naj ga ne ustavljajo. Opraviti imamo z umobolnim človekom. Denar je gotovo skril, zato ga ne smemo zgrabiti. Preveč bi se prestrašil in lahko bi se mu popolnoma zmešalo. Kje naj iščemo potem milijone? Tudi ga lahk ozadene kap, kar bi bilo seveda še huje. Postopati treba z največjo previdnostjo.« (Dalje prihodnjič.) Mali oglasi Mali oglaai, ki iluiijov posredovalna in aocijalna namena občinstva: vsaka batada 30 p, najmaitjil znaaak Din 5*— Zanitva, dopisovanja in ogl». •I trgovskega ali reklamnega značaja: vsaka beaada 50 p, ntjmanjii znesek Din 10'— Najboljše pecivo ter vsakovrstna kekse in prepečence priporoča pekarna Josip Čebokli, Maribor, Glavni trg 9. Pletene sandale (opanke) se izdelujejo po meri £ri R MONJAC, Jurčičeva ulica lev. 9. 79 Prijateljstva ■(apatične, mlade in dobro situira ■ e dame želi izobražen trgovec t premoženjem. Dopise pod »Razvediilo* na upravo .Večer-nlka\ 11» Štedilnik 124 ie novi, radi selitve prodaj. Mirko Tašler, Stritarjeva ul. SO Danilo Gorinšek: Maj V Celju je izSla zbitka pesmi za deeo: ..Maj*. Zbirka je Učno opiemljena in ae priporoča posebno Šolam in starliem za deco. Obsega 2 poli, tiskano na iinem papirju, »±ane 10 Din Nasoča se pri autofju niiea 5. Celje. Ketsnlkova )04 Išče se mebllrana soba pritlična, v mestu ali k|« v bližini mesta. f‘onudbe na upravo Usta pod „A. S“. 118 Avtomobilistom priporočamo strokovno vulkanl-zacijo A. CIGOJ, Maribor Zrinjskega trg, kajti tam se popravila pravilno izvršijo, solidno in točno. Zasiopstvo »Continental*. 182 Delavnica za miztrsko obrt se I5če za takoj. Ponudbe na Mizatstvo, Vrbanova ulica 26, Maribor. 121 Dr. Kac Viktor zobozdravnik v Mariboru, ne or-din:ra do 1. junija 1927. 109 Učenec, samo Iz Maribora ali Iz najbližje okolice, ki ostane v oskrbi stari-iev. se s 1. junijem sptejme pri Nabavljalni zsdrugl državnih uslužbencev, Maribor, Rotovški trs 2 115 VENECIN izvanredna zdravilna voda proti ravmatlzmu In i§i»»u, želodčnih In čre- veanlh bolečin tor z» lečenie ran dobiva se zopet v vsaki lekarni. Skladišče za giosiste-Isls d. d., Ljubljana Birma se bliža! Da si bodo zamogli tudi revni sloji nabaviti prodajam' SllkllO od Din 26~ "Sol tudi drugo jako dobro blago ter tkanine za perilo in to po najnižjih brezkonkurenčnih cenah. Se priporoča J. Trpin, Maribor, Glavni trg 17 Dne 13. maja so bile sledeče pri nas kupljene srečke izžrebane; SntUla S'. 848 ie zidtli Z0.000 Din Din 4000 je zadela srečka štev. 707. Po Din 2000 se zadele srečke štev. 91.744« 120.141 ter 121.651. Po Din 600 so zadele sledeče srečke: 14.139, 14.111, 76.782, 100.702, «726, 6770, 15.478, 15 480 18.133 18.112, 18.124. 30.990. 40.609, 40.54», 53.452. 66.610. 64.643, 79.013. 79.035, 79.061 91.754, 91.783, 91.768. 115.695, 115.697, 11S.688, 9750, 97*0, 9745, 11,548, 11.582, 11.569, 11.598, 23 419 23.449 83,45«. 34.182 47.767, 48.558 43.54’’, 71.820 71.803, 71.885, 71.878. 83.?78, 8S.M8, 83.244 86.318 86.3f>6, 86.321 86 306. 86.300 86.35*. 96,983, 96 8, 96.943, 96.971, 111.200, 11.149 liO.170, 120.106, 120.1 , 120.187, 16.111 15.120, 78.183 78.184. 78.186 116.281, 9133, 9R\ 62, 43.662 48.62i 70.455, 70.43S, 70.419 70.461 95.806, 95.873 95*876, 111.769 111.781, 111.843, 111.16», 111.734, 111.825. 111.875 111.871, 121.569, H1.540, 121.696, 121.604, 15.3*7, 20.896, 29.926, 41.810, 72.427, 98.266, 120.6*8. Dobitke bomo izplačevali od 15. Jimlia naprej. Važno opozorilo I Zadružni hranilnici r. v,, z o. z., kot lika, da zamenjajo izžrebane treSce m pooblaščeni prodajalki srečk se je po- noiažrobane, da morejo igranje na vi so* srečalo dobiti še nekaj srečk za to teko- ke dobitke nadaljevati. — Opozarjamo, če žrebanje (V. razred). — Igralcem, ki da se žreba \8aik dan do 31. maja, ko bo hočejo igrati na viso>ke dobitke in so vseh U5 t180^ srečk izžrebanih, bile njih srečke že izžrebane, se ntidi pri Nekaj srečk proda Hranilnica lahko tudi Igralcem, ki do sedjtf ie niso Igrali. Reflektantl naj se takoj zglase pri Zadružni hranilnici r. z. i o. z. v liubliani. Sv. Petra ceita 19. Malice, sandale. Dalice, klobuke, perilo, nogavice, Čevlje 1.1. d. v veliki izbiri, po konkurenčnih cenah, pri JAKOB LAH - MARIBOR SAMO Glavni trg 2. Radi prezidave izredno nizke cenel M Havre-Newyork samo 5»/i dni čez morje, dobra hrana in pijača brezplačno. Cie. Chargeurs Rčunls, Sud-Atlantique, Transports Maritlmes. Za severno in južno Ameriko z ekspress parniki, kateri vozijo vsak leden iz Havre, Bordeaux in Marslllje v Argentino, Uruguay, Chile, Australijo in Kanado. Tozadevna pojasnila daje brezplačno zastopnik IVAN KRAKER, LJUBLJANA KOLODVORSKA ULICA 35. 46 Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: Stanko Virant, v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik Stanko Detela, v Mariboru.