Marija Grošljeva
Bobi — modna dama
O, vidim vas že, otroci veliki  in mali, kako boste z glavicami majali in dejali: ,,Ta pa že ni resnična! Da bi bil Bobi modna dama, si je izmislila gospodična — sama."         /      - -
Kaj, izdam Vam brez ovinka,         V kuhinji je kisla pesa,
da se Nuška včasih šminka.          r®P©k vanjo in ušesa. —
Nad oči dva črna loka,                  Ziblje glavo levo, pravo
ves obraz zakrije moka,                  in ponaša se gizdavo.
nafdebelo preko noska,                 ,,Zdaj razlike ni med nama,
da je bela kakor goska,                 zdaj sem tudi modna dama,
rahlo rdeče lica, brado,                  kaj poreče gospodična,
Nuška je dekletce mlado.              ko opazi, da sva slična."
Bobi*yjkotu nepremično                 Mokra dlaka ga ščegeče,
opazuje gospodično,                       Nuška, čuvaj se nesreče.
pravi: ,,Rdeče, črno, belo,              Že prepozno je svarilo.
menim, da mi bo uspelo."              Bobi ,,Šminka" Nuški krilo.
Ukrade z mizice zrcalo,          .       Spušča naokrog odtise:
da našminka se za šalo. —           črne, bele, rdeče lise,
V shrambi v vrečici je moka,           ko ves v krilo se obriše,
oprši si temna boka,                      skozi duri jo pobriše.
v smetano pomoči robček,             Solze ji rose obličje,
belo čelo bo in gobček,                 skvarijo vse lepotičje . . .
v sobi Nuškin tintnik zvrne,            Smola! Črno, belo, rdeče,
trebuh, šape so že črne.                danes barve so nesreče.
*7&