Dopisi. Iz Spitaliča. (Z m e š n j a v e.) Čital sem iz Hajdinja dopis o ueprijaznib. tamošnjih raz- merah med 5. g. župnikom in župljani. Peščica Ijudi, ki si svoji največjo veljavo v župniji, nasprotuje tamošnjemu velezaslužnemu č. g. župniku. Tudi iz naše, dosehmal mirne doline se mora žalibog nekaj enakega poročati. Do konca preteklega leta je županoval tukaj sicer priprost pa pameten in značajen kmet Franc Kukovič, po domače Platovšek. Franc Kukovič je pridno in zvesto oskrboval občinsko premoženje. Meseca grudna preteklega leta pa so izvolili Tolstovrbarji novega župana, ali on stanuje na visokem hribu, na koncu župnije in imajo Tolstovrharji sedaj po potrdila, živinske potne liste itd. večinoma daleč in težavno hoditi. Še več. Med tem, ko je pod prejšnjim županom vladal lepi mir in sporazumljenje med g. župnikom in občino, ker je Franc Kukovit', prejšnji župan, značajen mož ter se ni dal rabiti od tiste peščice župnikovib. sovražnikov ,,za klešče", s katerimi bi iz varnega zakotja župnika ščipali, v tem, pravim, pa so uovi župan in njegovi modri odborniki takoj začeli borbo zoper g. župnika. Leta 1819 je namrec kupila župnija Spitalič tisto zemljišce, na katerem sedanja šola stoji, za mežnarijo in organiata in še je le leta 1845 se otvorila župnijska šola pod vodstvom prvega Spitališkega učitelja Jerela, potem ko se je ua temelju prejšnje stare koče postavilo leta 1830 sedanje poslopje. Ker so do leta 1886 vsi učitelji bili ob enem organisti, uporabljali so na ime župnijske občine Spitališke (in ne občine Tolsti vrh) vknjiženo zemljišce kot nagrado za orgljanje ob nedeljab. in praznikih. Tudi mežnar je imel v tem poslopji stanovaaje in še le po novi šolski postavi so ga porinili v klet pod šolo, v kateri ni peči in ne okna, ter je živel siromak tam zimo in leto v nekurjeni temni in vlažni kleti, v kateri je ob enem shranjeval svojo bernjsko vino. Dačo je plačevala pa cerkva za celo posestvo do leta 1886 in še sedaj plačuje zavarovanje proti ognju za šolsko poslopje. Ker je toraj posestvo fare Spitališke in je le župnik predstojnik Spitališke župnije, ne pa Tolstovrhški župan, ima župnik odločevati in razpolagati s posestvom, ki je vselej le bila nagrada organistova. Razun tega je sedanji g. župnik privolil, da sme g. učitelj kot taki rabiti brezplačao dva vrta. Ali občinski odbor Tolstovrški je, ne da bi g. župnika kaj vprašal, sedanjemu g. učitelju, ki še pa le drugo leto prevzame orgljarstvo, oddal v seji dne 22. decembra 1888 organistovo zemljišče proti odškodnini 25 gld. Se le čez blizo dva meseca je g. župnik po drugih župljanih izvedel o tem sklepu in opozoril župana, da on kot župan občine Tolsti vrh nima segati v pravice župnijskega predstojništva, to je g. žnpuika ter je izjavil, da nima nič zoper to, da g. učitelj Bkot orgauist" uporablja zemljišče, vsakako pa se ustavlja župnijski predstojnik temu, da župan in njegovi odborniki g. uSitelju delijo reč, do katere nimajo nobene pravice. Naš g. župan pa na to pošlje nek ,,ukaz" g. župniku in z njim ,,poziv" in potrdilo, katero bi imel g. župnik podpisati, da je gotovo ,,ukaz" in poziv prejel. ,,Ukaz" je g. župnik poslal s pritožbo preč. kn. škof. konzistoriju v ogled in razsodbo, poziv in potrdilo pa je takoj vrnil. Vsled poziva bi g. župnik na pustuo nedeljo imel priti k odborovi seji in potrditi sldep z dne 22. dec. 1888. G-. župnik je to odklonil, ker se o tej reči nima pogajati z občinskim odborom in županom Tolstega vrha. V tem odboru je tudi prežvitkar Jurij Zorko, ud odbora in ob enem občinski pisar, tisti Zorko, ki je pred Francem Kukovi6em županoval in kakor se mu očita, zapustil občinske račune v neredu Ce tudi ni več posestnik, vendar je še ud odbora, v Spitaliči se to ne vzeme tako pri čistem. Ker k omenjeni seji na pustno nedeljo ni bilo g. župnika, dostavili so nm po županu dne 15. marcija nek zapisnik ali protokol, kateremu je doložil g. župan še neke opombe. Ker g. župnik ni doktor modroslovja in svetega pisma ter ne more tajnostnib. in visokopomenljivih dopisov županovih razumeti in si jih ne mara tolmačiti, zato je, ker v omenjeni zadevi nima z županom in odborom nič opraviti, oboje odklonil in županu nazaj posljal, naj on nizgrunta", kaj je pisal. 0 svojem času več o tej zadevi. Iz Vranskega. (Poslovit ev.) V soboto, dne 23. marcija je bila seja okrajnega šolskega sveta Vranskega tukaj; zadnjokrat pred svojim odhodom na novo svoje službeno mesto je tej seji predsedoval c. kr. okrajni glavar v Celji, gosp. dr. Evgen Netoliczka. Posluživši se te prilike, je g. okrajni glavar v slovenskem jeziku in v srenih besedab jemal slovo, zahvaljevaje se udom za njih sodelovanje. Omenil je g. glavar, da je našel v okraji obilo podpore za svoje delovanje, katero je pospeševala vzajemnost s prč. duhovništvom. Gosp. glavarju na odgovor izraža preč. gospod duh. svetovalec, župnik Balon v imenu okr. šolsk. sveta veselje, da je poklican gosp. glavar na višje službeno mesto, ob enem pa obžalovanje, da zgubi, okraj tako nepristranskega, v vseb slučajib. ljudstvu naklonjenega in priljudnega predstojnika, kateri pripoznava trud dušnih pastirjev v administraciji in kateri je blag v svojih sodbah ter je znal spraviti v sklad potrebe šole z zmožnostjo ljudstva. Zaeetkom aprila že dobimo v Celje novega g. glavarja. Iz Slov. Bistrice. Rodoljubni g. dr. Jože Vošnjak iz Ljubljane je povabil o svojem godu nekaj narodnih mož iz naše okolice k svoji gorici nad Slov. Bistrico. Imeli smo veseli večer s popevanjem narodnih pesmic, tudi Slomšekovih nismo pozabili. Pri napitnicah so g. doktorju čestitali najprej č. g. duhovniki, potem uradni in drugi gospodje. Grg. učitelji so se še pa posebej g. doktorju zahvaljevali za precejšnje število slov. knjig in slov. časnike, ki jih on naročuje in so primerne za slov. mladež. Z njimi se množijo šolske knjižnice. Spomnili smo se tudi na naše bralno ,,društvo pod Pohorjem", prvo na Slovenskem; tudi njemu je g. doktor primogel do knjižnice in to že leta 1863. Bil je govoril v Mariborski čitalnici za razširjevanje ,,bralnih društev", in to je rodolju.be dosti spodbujalo, da so si v svojih okrajih ustanovili ,,bralna društva, in poleg njih tudi sadje in vinorejske vrte. Nje pa tudi najlažje oskrbujejo rodoljubni gospodje učitelji. Želeti je, da bi se rodoljubi ob godu svojem ali v čitalnicah, ali o drugih prilikah, ko se kje snidejo, posvetovali in kolikor največ mogoče, pripomogli k napredku svojega naroda slovenskega. S. Od sv. Ane v Slov. goricah. (D o b r o s e meri.) V kratkem sem šel zopet po našem blaženem Rožengruntu ! Tamkaj dojdem učenko, ki je šla iz občine Šavnice tje gor v daljnji Logatec v šolo. Vprašam jo, zakaj ne hodi k sv. Ani v šolo? Odgovori: ,,Oče me ne pustijo, ker je tam vse slovensko, in ker so me tam v časih s šibo ,,rezali." Dalje jo vprašam: No deklica, ti-li ni žal, da bodeš slovenski popolnoma pozabila, nemškega se pa tudi ne bodeš v Lugatci popolnoma izučila? ,,Zlo mi je žal za to, posebno, ker imamo zgoraj v Lugatci ^lehrerja", ki so dostikrat — čudni in v tem -nas tepejo s palico!" No to izjavo proste deklice sem si potem mislil: tako je prav, neumni nemškutarski stariši se takoj jezijo, ako v slovensko-nemški šoli učitelj ali g. kateket le enmalo s šibico našeškajo učenca, kateri si to zasluži, saj se zastonj itak ne tepe nihee. Toraj dobro se meri tam gori v nemškutarskem Lugatci, tem bolj, ker tudi tamkaj ne hodijo učenci v ,,židi" oblečeni, kakor so si morda osrečeni nekateri Šavničarji mislili, kedar so sklepali, da bi svoje otroke gori všolali in kakti Judež dospoda, prodali. Nekateri so kakor norci, da bi jih še pamet ne marala srečati. Sicer pa, da bi takrat že bil na Šavnici predstojnik mladi in vestni g. M. Steinfelser, gotovo bi jim bral levite, katere jim spadajo. Zatoraj srečno Rožengrunt! Od Ščavnice. (Prepir.) Blizu nas, v nekem kraji poleg cerkve se je sosed s krčmarjem zastran nekega računa že več časa prepiral. Ker pa je temu krčmarju nekdo šipe na oknib potrl, zato se ve, da je bil na sumu ta sovražni sosed. Za tega del pa sta se nju ženi v začetku tega postnega časa hudo spoprijeli ter sta se iz vsega grla prepirali. Prva je rekla: Tvoj mož nima druga, kakor mustače. Druga pa se ji hitro odreže: Tvoj ni nič, moj] pa je vsaj trgovski ,,gsel". No veliko to tudi. ni. Sploli je cela stvar malenkostna, vendar psi Vas, g. urednik, prosim, da bi le-teh vrstic ne zavrgli. Meni je na tem, da moža izvesta, kako neumno je od fljiju, da se prepirata. Morebiti ju spravi ,,Grospodar", ako vzprejme te vrste v svo.je predale. *) S. A. L. Iz Celja. (Dijaška kuhinja.) Za III. društveno šolsko leto 1888/89 so dalje darovali naslednji častiti in prečastiti daritelji: Jakob Janežič, tovarnar v Grižah 2 fl., slavna ,,Posojilnica v Celji" 100 fl., prevzvišeni knezoškof Jakob Maksimilijan za februar 4 fl., Martin G-aberc, kaplan na Vrauskem 4 fl., Valentin Mikuš, kaplan v Konjicali 5 fl., neimenovam dobrotnik iz Smarja po preč. g. kanoniku Ivancu 10 fl., slavna ,,Posojilnica v Mozirji" 10 &., Franz Janesch, trgovec v Celji 5 ŁL, Franc Ogradi, kanonik in ravnatelj bogosl. v Mariboru pristopil kot pokrovitelj 50 fl., dr. J. Vošnjak, od po g. Veršecu prodanih kn]ižic 2 fl. 10 kr.. dr. K. Gelingsheim, stavo z g. Maks VrSecem 5 fl., ekscelencija knezoškof za marc 4 fl., Seb. Storf, trgovec v Št. Andreju na Koroškem, po dr. Sernecu 10 fl., slavna ,,Posojilnica v Pišecab" 5 g., Anton Vrtovšek, župan v Pišecah 5 fl., Alojzij Kreft, župnik v Kalobji 2 fl. Vsem blagim dariteljem presrčna zahvala v imenu naše mladine in prosimo še daljnih milodarov. Makso Veršec 1. r.,Mihael Vošnjak 1. r., blagajnik.predsednik. *) Kakor vidite, ngodili smo Vasi prošnji, želimo le I še sedaj. da se izpolni tudi Vaša želja. Ured. *