nq§ tednik LETO XLIII. Številka 49 Cena 8,— šil. (10 din) petek, 6. decembra 1991 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec Dunaj: Katja Boh postala nova ambasadorka Slovenije Ljubljana je za novo ambasadorko na Dunaju imenovala ministrico za zdravje — Katjo Boh. Boh je socialna demokra-tinja in je bila predlagana od zunanjega ministra Rupla. Predvideni novi delokrog sedanjega predstavnika, Karla Smolleja: Smolle bo postal honorarni konzul s posebnim delokrogom za gospodarska in gospodar-skopolitična vprašanja na dunajski ambasadi Republike Slovenije. Karel Smolle novi honorarni konzul Republike Slovenije na Dunaju? SLOVENIJO BODO PRIZNALI KOT DRŽAVO Sedaj tudi SPÖ in ÖVP za čimprejšnje' priznanje Peterle Mock računa s priznanjem s strani vlade prihodnji torek Posamezne evropske države so se, predvsem po zaslugi nemškega kanclerja Kohla in njegovega zunanjega ministra Genscherja, končno odločile priznati Republiko Slovenijo kot samostojno državo. Datum priznanja: predvidoma med 15. in 17. decembrom. Sedaj hoče tudi Avstrija napraviti to, kar bi že morala zdavnaj storiti. Vprašanje zanjo je le datum. Avstrijski koalicijski stranki sta včeraj sklenili v parlamentu predig, v katerem pozivata zvezno vlado, da „tako hitro kot mogoče Prizna Slovenijo in Hrvaško". Avstrijski zunanji minister dr. Alois Mock, katerega politika glede Slovenije in Hrvaške se je v nasprotju do kanclerja Franza Vranitzkega izkazala kot pravilna, pa je na včerajšnji tiskovni konferenci izjavil: „Računam s tem, da bo zvezna vlada sklenila priznanje prihodnji torek.“ Avstrijski parlamentarci so se nadalje izrekli za priznanje Makedonije, „če ona to želi". Dejstvo je, da je kancler Vranitzky glede odločitve posameznih evropskih držav (poleg Nemčije hočejo priznati Slovenijo in Hrvaško mdr. tudi Italija, Danska, Madžarska in Belgija) doživel ne- prijetno blamažo. Doslej je takojšnje priznanje vedno odklonil z argumentom, da Evropa tega noče in da bi baje Avstrija zaradi tega dobila velike težave. Sedaj pa so se države Evropske skupnosti izrekle za priznanje pred Avstrijo. Če bi Vranitzky prej bolj poslušal Mocka, bi Avstrija danes veljala za državo, kateri pomeni humanitarnost, pravičnost in dejansko spoštovanje demokracije več ko pa nerazumljivo taktiziranje na račun neštetih življenj nedolžnih ljudi. Vesel nad uspehom je lahko tudi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle. Njegov ugled v zahodni Evropi in njegova nesebična vztrajnost sta žela velik uspeh. Peterle bo šel v zgodovino slovenskega naroda kot vladni šef, kateremu je uspelo uresničiti to, kar si slovenski narod želi več kot tisoč let, namreč samostojno državo. Za nas koroške Slovence pa je v tej zvezi važno še nekaj: kot nam je vodja predstavništva Republike Slovenije na Dunaju Karel Smolle rekel, že deluje intenzivno mešana komisija avstrijskega zunanjega ministrstva in slovenskega predstavništva na Dunaju. Ta komisija je izdelala jasna stališča, mdr. glede veljavnosti dosedanjih dvo-in večstranskih pogodb med Avstrijo in bivšo Jugoslavijo. Smolle: „Vse pogodbe, ki jih je z Avstrijo sklenila bivša Jugoslavija, bo sedaj prevzela Slovenija.“ To pomeni, da je člen 7 avstrijske državne pogodbe tudi v bodoče v polni meri pravno veljaven in da bo postala Republika Slovenija država zaščitnica za našo narodno skupnost na Koroškem. Janko Kulmesch in Rudi Vouk STRAN q petek, O 6. decembra 1991 PO NEDELJSKIH VOLITVAH: SJK ima v sedmih občinah pelavno večino EL: „IZID VOLITEV JE VELIKA ZAUPNICA SAMOSTOEMU GIBANJU.“ Število občin, v katerih ima Skupnost južnokoroških kmetov relativno večino, je po nedeljskih volitvah naraslo od štiri na sedem, v okraju Velikovec pa je sedaj druga najmočnejša frakcija. S tem, da ji je uspelo obdržati tudi oba mandata, šteje med zmagovalce volitev — medtem ko je ÖVP zgubila tri mandate oz. absolutno večino, socialisti pa dva. Novo razmerje v koroški kmetijski zbornici se glasi: SJK .zastopata 2 svetnika, Kärntner Bauernbund 17 (minus 3), FRÖ 11 (plus 5), SPÖ 6 (minus 2). Relativno večino ima SJK sedaj v občinah Pliberk, Šmihel, Globasnica, Železna Kapla, Sele, Št. Jakob v Rožu in Štraja vas. Stara in nova zbornična svetnika Janko Zwitter in Štefan Domej sta nadvse zadovoljna z izidom volitev. Na vprašanje, ali misli SJK podpreti Walfrieda Wut-scherja (Kärntner Bauernbund) za predsednika kmetijske zbornice, pa je Zwitter dejal: „SJK bo v pogajanjih z ostalimi frakcijami predložila konkretne zahteve. Naša podpora novemu predsedniku bo odvisna od tega, ali se bodo te naše zahteve tudi sprejele.“ K nedeljskim volitvam je zavzela stališče tudi deželna EL. V svoji izjavi pravi: Enotna lista, v katero je vključena tudi Skupnost južnokoroških kmetov, se zahvaljuje vsem kmeticam in kmetom, ki so ji pri nedeljskih volitvah v Kmetijsko zbornico izrekli svoje zaupanje. Posebna zahvala velja tudi vsem krajevnim funkcionarjem in zaupnikom za njihovo prizadevno sodelovanje. Izid nedeljskih volitev je velika zaupnica samostojnemu gibanju. Enotna lista je postala s 50 občinskimi odborniki, z mestom v Trgovski zbornici in s ponovno dvema mandatoma v Kmetijski zbornici neoporečen politični faktor, ki uživa neposredno zaupanje našega prebivalstva in vse-bolj tudi podporo iz vrst večinskega naroda. Volilni uspehi EL pri občinskih in zborničnih volitvah pa so istočasno tudi močan pokazatelj utripa za dosego samostojnega manjšinskega mandata v Deželnem in Državnem zboru. V to delo bo EL v prihodnjih mesecih vložila vse svoje sile. V tej zvezi naj omenimo, da zakon o kmetijski zbornici ne dopušča, da bi se npr. SJK, socialisti in FPÖ zedinili za predsednika iz svojih vrst proti volji ÖVP. Če ÖVP kot najmočnejša frakcija vztraja na tem, da mora biti predsednik njen predstavnik, ostale frakcije po zakonu tega ne morejo preprečiti. Dejstvo, da je ÖVP zgubila absolutno večino, torej še dolgo ne pomeni, da je v tem zgubila tudi zborničnega predsednika. Janko Zwitter je k volilnemu uspehu SJK tudi dejal: „To je v prvi vrsti uspeh njenih volilcev. Na južnem Koroškem so nam naši kmetje in kmetice zaupali, večinski stranki pa sta temu primerno nazadovali. Naša dolžnost je, da se stoodstotno zavzemamo za uresničevanje našega programa in se dosledno postavimo na stran našega kmeta. Zato bomo tudi morali nujno ustvariti servisno mrežo, ki naj bi jo oskrbovala KIS.“ Janko Zwitter: „Zmagali so v prvi vrsti volilci SJK“ TEDNIKOV KOMENTAR Kmečkozborske volitve so za nami. Za Slovence so — kljub izgubi 13 glasov — bile uspeše. Posrečilo se je obdržati oba mandata, relativno pridobiti celo 0,3 odstotka glasov (zaradi manjše volilne udeležbe kakor 1986) ter si tako ustvariti solidno izhodišče za stvarno zastopanje interesov naših kmetic in kmetov. Razveseljivi so podatki iz nekaterih južnokoroških občin; npr. Železna Kapla (+ 9,7 %), Bistrica v R. (+ 5,3 %), Dobrla vas (+ 3,9 %), Djekše (+ 3,1 %) ali Rožek (+ 4,9 %). Razveseljivo je zaupanje Zilja-nov Skupnosti južnokoroških kmetov oz. njenemu prvemu kandidatu. Z velikim zadovoljstvom lahko tudi ugotovimo, da je število občin, v katerih ima SJK relativno večino, naraslo od tri na šest. Enako velja poudariti dejstvo, da smo v okraju Velikovec postali druga najmočnejša frakcija. Toda bili bi nekorektni, če ne bi hoteli videti nekaj nerazveseljivih razultatov, zabeleženih v številnih podjunskih in nekaterih rožanskih občinah. Ali če bi prezrli dejstvo, da smo drugi mandat — „popolštran“ je samo Piše Janko Kulmesch z 42 glasovi — obdržali zato, ker smo zunaj dvojezičnega ozemlja pridobili 62 dodatnih glasov. To je brez dvoma bila tudi zaslu- teri ne vidijo več možnosti nagovoriti dodatne volilce. Kljub temu: ravno Dobrla vas s Tinetom Wastlom na čelu dokazuje, da je možno napredovati od volitev do volitev. Tudi Franc Jožef Smrtnik in njegovi kapelški fantje so živ primer za to, da je možno biti uspešen samo, če nisi povezan s t. i. bazo le nekaj tednov pred volit- Uspeh, ki obvezuje Nedeljski izid kmečkozborskih volitev ne narekuje samo zdravega optimizma, temveč predvsem več doslednega dela. ga spretne reklame v Kleine Zeitung. Drži sicer, da smo v nekaterih občinah, zlasti v Pliberku in Šmihelu, že pri zadnjih volitvah dobili toliko glasov, da neka- Tinej Wastl (levo) in Franc-Jožef Smrtnik sta lahko ponosna na izid nedeljskih volitev v Dobri! vasi in Železni Kapli. vami in če imaš za sabo enotno ter zato učinkovito moštvo. Moštvo, ki se zaveda, da zahteva volilni boj angažma vsakega posameznega profesionalca ter Tudi Štefan Domej je zadovoljen z izidom volitev kandidata in da ga ne more nadomestiti noben teoretični semi-nar, še najmanj pa v zadnjem tednu pred volitvami. ^ tej zvezi bi tudi rad spomnil na potrebo, o kateri smo se sicer že večkrat pogovarjali, da te nujna, a še vedno vedno čaka na uresničitev. Gre za servisno službo. Ljudje namreč pričakajo od naših mandatarjev, da l,rb pomagajo zlasti v upravnih zadevah. Mandatarji pa si želijo v oentrali profesionalca, ki bi pri tem pomagal. Ni treba posebej Poudarjati, da verodostojen Mandatar pomaga predvsem v šašu, ko ni volitev. Zato mu tudi Pl treba v času, ko je v ospredju volilno agitiranje, dajati (praz-PlP) obljub, da bo pomagal. po vsej verjetnosti bodo že naslednjo jesen deželnoborke Molitve. SJK je bila preteklo ne-deljo, kljub omenjenim kritičnim Pdpombam, uspešna. Naši klude so dokazali, da slej ko prej zaupajo samostojnemu politič-Pomu gibanju. Tak uspeh pa obožuje. Ne zahteva samo zdraha optimizma, temveč predvsem več doslednega dela. Dela, k' se v prvem trenutku morda Piti ne opazi, saj se opravlja Vsak dan in podrobno, ne pa v Pbliki „mogočnih“ (a kratkovid-Pih) volilnih kampanj. de pa najboljše jamstvo, da v bodoče ne bomo napredovali samo relativno, temveč tudi absolutno! Kako so volili naši kmetje in kmetice? Kärntner Bauernbund SPÖ-Bauern Kärnten Freiheitliche Bauernschaft Skupnost južnokoroških kmetov Občina štev. glasov v % (1991) +/- štev. glasov v % (1991) +/- štev. glasov v % (1991) +/- štev. glasov v % (1991) +/-v °/o 1986) 1986 1991 V % (1986) 1986 1991 (1986) 1986 1991 (1986) 1986 1991 Okraj Celovec Celovec 514 337 45,6 -20,8 129 104 14,1 -2,6 111 279 37,8 23,4 20 19 2,6 0,0 Žrelec 192 126 33,6 -17,5 115 101 26,9 -3,7 24 107 28,5 22,2 45 41 10,9 -1,1 Bistrica v Rožu 135 98 34,0 -11,4 104 79 27,4 -7,6 19 58 20,1 13,7 39 53 18,4 5,3 Borovlje 167 115 29,5 -12,3 128 112 28,7 -3,3 30 88 22,6 15,1 75 75 19,2 0,5 Grabštanj 217 175 61,2 -16,6 18 17 5,9 -0,5 40 88 30,8 16,4 4 6 2,1 0,7 Hodiše 100 112 51,6 0,3 58 47 21,7 -8,1 12 38 17,5 11,4 25 20 9,2 -3,6 Kotmara vas 141 155 61,8 3,2 62 40 15,9 -9,8 7 29 11,6 8,6 31 27 10,8 -2,1 Bilčovs 109 83 37,9 -5,5 71 61 27,9 -0,4 10 24 11,0 7,0 61 51 23,3 -1,0 Štalenska gora 168 135 49,5 -6,9 71 49 17,9 -5,9 53 85 31,1 13,4 6 4 1,5 -0,5 Žihpolje 90 99 61,9 -4.3 25 26 16,3 -2,1 11 32 20,0 11,9 10 3 1,9 -5,5 Pokrče 112 107 54,3 -6,2 36 21 10,7 -8,8 30 65 33,0 16,8 7 4 2,0 -1,8 Šmarjeta v Rožu 114 83 46,4 -10,3 60 44 24,6 -5,3 9 34 19,0 14,5 18 18 10,1 1,1 Škofiče 115 84 44,4 -4,5 82 42 22,2 -12,7 10 29 15,3 11,1 28 34 18,0 6,1 Sele 29 30 21,9 -0,8 31 34 24,8 0,6 2 8 5,8 4,3 66 65 47,4 —4,1 Okraj Beljak Beljak 465 355 44,2 -11,7 274 230 28,6 -4,3 86 210 26,1 15,8 8 9 1,1 0,2 Podklošter 161 103 34,7 -16,6 107 81 27,3 -6,8 25 90 30,3 22,3 21 23 7,7 1,1 Bistrica na Zilji 55 35,0 41 26,1 18 11,5 43 27,4 Bekštanj 268 228 40,3 -3,3 179 114 20,1 -9,1 73 139 24,6 12,7 95 85 15,0 -0,4 Straja vas 58 32,8 28 15,8 30 16,9 61 34,5 Čajna 103 83 33,5 3,6 165 93 37,5 -10,3 71 62 25,0 4,4 6 10 4,0 2,3 Rožek 91 74 37,9 -4,0 71 50 25,6 -7,1 20 30 15,4 6,2 35 41 21,0 4,9 Št. Jakob v Rožu 129 108 23,6 -5,3 117 124 27,1 0,9 56 79 17,3 4,7 144 146 31,9 -0,3 Vrba 291 179 45,9 -7,9 114’ 61 15,6 -5,4 80 93 23,8 9,1 56 57 14,6 4,3 Vernberk 132 88 37,8 -8,5 103 72 30,9 -5,2 38 65 27,9 14,6 12 8 3,4 -0,8 Okrai Velikovec Pliberk 164 36,5 52 11,6 37 8,2 196 43,7 Diekše 108 98 47,6 -3,1 64 45 21,8 -8,2 31 47 22,8 8,3 10 16 7,8 3,1 Dobrla vas 288 239 51,0 -4,5 127 93 19,8 -4,6 27 49 10,4 5,2 77 88 18,8 3,9 Železna Kapla 128 86 30,7 -9,5 89 67 23,9 -4,1 7 17 6,1 3,9 94 110 39,3 9,7 Bistrica nad Pliberkom 77 27,6 54 19,4 25 9,0 123 44,1 Galicija 134 115 45,3 -4,9 62 43 16,9 -6,3 24 55 21,7 12,7 47 41 16,1 -1,5 Globasnica 106 77 25,2 -10,3 55 47 15,4 -3,0 7 56 18,4 16,0 130 125 41,0 -2,6 Grebinj 313 278 66,3 -5,9 50 40 9,5 -2,0 53 88 21,0 8,8 17 13 3,1 -0,8 Suha 130 107 52,2 -6,4 51 43 21,0 -2,0 11 33 16,1 11,1 30 22 10,7 -2,8 Ruda 122 106 49,1 -7,4 61 60 27,8 -0,5 19 43 19,9 11,1 14 7 3,2 -3,2 Škocijan 192 130 39,0 -11,5 90 66 19,8 -3,9 18 64 19,2 14,5 80 73 21,9 0,9 Žitara vas 147 122 36,3 -4,6 121 105 31,3 -2,5 14 39 11,6 7,7 77 70 20,8 -0,6 Velikovec 520 460 50,3 -4,2 209 185 20,2 -1,7 188 233 25,5 5,8 36 36 3,9 0,2 Okraj Šmohor Šmohor 422 383 36,1 -3,1 390 311 29,3 -6,9 244 346 32,6 9,9 20 21 2,0 0,1 Št. Štefan 183 173 51,8 3,1 152 101 30,2 -10,2 35 48 14,4 5,1 6 12 3,6 2,0 Deželni pregled kmečkozborskih volitev 1991 Okraj Kärntner Bauernbund SPÖ-Bauern Kärnten Freiheitliche Bauernschaft Skupnost južnokoroških kmetov štev. glasov v % (1991) +/-v % (1986) štev. glasov V % (1991) +/-v % (1986) štev. glasov v % (1991) +/-v °/o (1986) štev. glasov v % (1991) +/-v % (1986) 1986 1991 1986 1991 1986 1991 1986 1991 Trg 1043 916 44,2 -5,9 431 327 15,8 -4,9 597 822 39,7 11,0 9 7 0,3 -0,1 Šmohor 1652 1549 47,3 -2,9 949 738 22,5 -6,3 665 954 29,1 8,9 28 36 1,1 0,2 Celovec 2845 2325 47,0 -10,7 1138 882 17,8 -5,2 509 1310 26,5 16,2 437 425 8,6 -0,3 Št. Vid 2349 2089 46,3 -9,3 641 456 10,1 -5,1 1224 1940 43,0 14,0 8 25 0,6 0,4 Špital 4150 3240 50,6 -9,9 1415 1047 16,4 -4,3 1282 2093 32,7 14,0 6 22 0,3 0,3 Beljak 2579 2047 38,0 -6,4 1676 1207 22,4 -6,4 1079 1653 30,7 12,1 482 485 9,0 0,7 Velikovec 2462 2059 44,1 5,2 1118 900 19,3 -3,1 438 786 16,8 8,1 969 920 19,7 0,3 Volšperk 2709 2337 46,0 -10,8 1260 1060 20,9 -5,5 793 1668 32,9 16,2 6 12 0,2 0,1 KOROŠKA skupno 19789 16562 45,6 -8,0 8628 6617 18,2 -5,1 6587 11226 30,9 13,1 1945 1932 5,3 0,1 PROF. JOŽE WAKOUNIG Pošastno morjenje na razvalinah rajne Jugoslavije se nadaljuje z balkansko krutostjo. Vsako premirje, ki ga podpišejo neki glavači, je le spodbuda za nove kršitve, daje zagona za nove uničevalne ofenzive, kaže nove cilje, ki jih je treba dokončno osvoboditi izpod „fašistične“ hrvaške oblasti. Beograjski kriminal-opazovalci pravijo, da se je med srbskimi „prostovoljci“ zbrala vsaj polovica beograjskega kriminala — je našel novo območje za širjenje svoje oblasti. Zahod zija in zija. Že dolgo ni bilo mogoče sodoživljati take žalostne, a obenem smešne, zastrašljivo zasmehujoče burke. Neki balkanski režim, v katerem vlačijo povodce poklicni morilci in spretni lažnivci, spravlja v posmeh vlade držav, ki zahtevajo zase vodilne položaje v svetovni politiki. Pa kaj si boš pričakoval več od Združenih držav Amerike, ki sicer predirljivo zaganjajo svoj glas, kadar je treba učiti morale druge? Kaj si boš pričakoval od države, ki je nastala na uničenju, na iztrebljenju, na zanikavanju in izrivanju staroselcev, tako imenovanih Indijancev? Celo ime so jim beli priseljenci vsilili. Kaj si boš pričakoval od predsednika, ki je Kurde opogumil in zagnal v oboroženi upor proti gangsterju Sadamu Husseinu, pa je prav temu morilcu rešil oblast in pahnil tisoče nedolžnih žrtev v žrelo pogina? In tako imenovana svobodna, demokratična zahodna Evropa? Mešetarski interesi so nekaterim vodilnim politikom več vredni kakor načela o svobodi, o samo-odločanju narodov, o demokratično izraženi volji. Kakor zlodej blagoslovljene vode se nekateri jo moremo opisati z mešanico stalinizma in nacizma. Srbi se čutijo ogrožene od vseh strani. Položaj narodnih manjšin v Srbiji je porazen. Kosovskim Albancem jemljejo beograjske oblasti še zadnje, kar lahko imenujemo človekove pravice. Podoben je razvoj v Vojvodini. Grčija, Velika Britanija, Francija in Španija, države, ki so same umazane, kar se tiče ravnanja z narodnimi Pozno, zelo pozna, a le! bojijo narodov, ki menda niso zgodovinski. Pa naj kdo trdi, da Ukrajinci, ki jih je blizu 50 milijonov, niso zgodovinski narod. Pa Slovenci in Hrvati tudi! Nekaj podobnega so Angleži trdili njega dni o Ircih, pa drugi mogočnjaki o drugih. Svet spreminja svojo politično podobo, spremenil se bo tudi politični zemljevid naše stare Evrope. Pomladili in poživili jo bojo mladi, tako imenovani „nezgodovinski“ narodi, narodi, ki končno tudi samozavestno zahtevajo in zavzemajo svoj prostor na soncu. V Beogradu, v Srbiji vlada režim, ki ga z veliko prizanesljivost- manjšinami, pa trmasto in najbolj dosledno podpirajo beograjske centraliste. Jugoslavijo se vedno priznava ves svet — razen Jugoslovanov. Tomaž Štete Grozot, ki jih imajo na vesti srbske enote in jugoarmada, Evropa ni več doživljala od druge svetovne vojske sem. Mirne vesti jih postavljamo v primerjavo z SS-ovskimi zločini. Slovenija in Hrvaška imata na zahodu dva vplivna nasprotnika, Beograd dva vplivna zaveznika. To sta socialistična internacionala in framasonska internacionala. V Srbiji vladajo komunisti, ki so se preimenovali v socialiste, Beograd pa tudi ni nepomemben za framasonstvo. Z lažnivo propagando lahko nevednim in za-trepanim zahodnim Evropejcem in Amerikancem prodaš vse, kar poudarja hrvaštvo, kot ustaštvo. Uspehu take zlaganosti pa na žalost botruje tudi Tudjmanova oblast s svojimi nerodnostmi in nejasnostmi. Naposled le kaže, da bo del držav Evropske skupnosti priznal Slovenijo in Hrvaško. Pozno, a le, bi lahko rekli. Le, kdo jih bo očistil soodgovornosti za krvavo klanje in uničevanje, soodgovornosti, ki so si jo nakopale s potuho beograjskemu režimu? Že danes me je groza posledic obračunavanj med vojsko in Srbi pa med Srbi samimi. Vukovar je bil samo uvod. Pomoč Hrvaški Darujte na konto št. 53520 pri Zvezi-Bank Celovec Pomagajmo hrvaškim otrokom! Narodni svet prosi in poziva vse rojake, da bi pomagali težko prizadetim družinam ali z denarnim prispevkom ali pa da bi sprejeli hrvaške otroke (majhne otroke z materami) v svoje družine. Vsaj malo jim lahko tako olepšamo božične praznike! Javite se na naslov: Narodni svet koroških Slovencev lO.-Oktober-Str. 25/111 ali po telefonu 04 63 / 51 25 28 Prihodnji teden: Razgovor z zveznim kanclerjem Za naslednji teden je napovedana seja narodnostnega sosveta, kateri bo prisostvoval tudi zvezni kancler Vranitzky. Skupna seja z zveznim kanclerjem je bila sklicana na zahtevo slovenskih organizacij, ker vladni organi celo vrsto sklepov sosveta niso upoštevali. Najbolj eklatantna primera sta ureditev otroških vrtcev ter zahteva po celodnevnem slovenskem radijskem sporedu. Dvakrat je sosvet s soglasnim sklepom, torej tudi z glasovi strank, zahteval od deželne vlade in deželnega zbora preureditev zakona o otroških vrtcih, tako, da uvede dvojezične skupine vsepovsod tam, kjer se prijavi najmanj 5 otrok. Deželni zbor je medtem že dvakrat spremenil zakon o otroških vrtcih, ne da bi upošteval soglasnega sklepa sosveta. Pravtako je sosvet soglasno sprejel priporočilo ORF-u, naj bi se uvedel na Koroškem celodnevni radijski spored ter postopoma razširil oddajni čas slovenskega televizijskega sporeda. Na to zahtevo sosveta ORF doslej še ni odgovoril. Zato bo Narodni svet koroških Slovencev zahteval od zveznega kanclerja, da se v sklopu reforme zakona o ORF-u uzakonijo tudi oddaje za avstrijske narodne skupnosti. Nadalje bodo na seji z zveznim kanclerjem razpravljali o zvišanju podpor za slovensko narodno skupnost ter o avtonomnem zastopstvu za koroške Slovence. Število hrvaških beguncev v Sloveniji narašča Po podatkih Rdečega križa Slovenije se je število hrvaških beguncev v začetku meseca decembra že povzpelo na številko 22.934. Slovenija nesrečnikom iz sosednje države poskuša pomagati po najboljših močeh, vendar je njihovo število že prišlo do meje gospodarske zmogljivosti. Trenutno je položaj najbolj kritičen v Mariboru, kjer je nastanjenih skoraj 3100 beguncev; sledi mu Novo mesto s 1843 begunci in Metlika s 1369 brezdomci. Če seštejemo Ljubljano s širšo okolico, dobimo številko 4243. Vse kaže, da se bo število ustalilo pri omenjenih številkah, saj so velik del bežečih iz Hrvaške prevzeli Avstrija in Italija, nekaj tudi Madžarska. Ob tem je treba pristaviti, da skupno število beguncev iz krajev na Hrvaškem, ki jih je opustošila vojna, znaša doslej nekaj čez 600.000. Tadej Bratok Ob razpravi o razširitvi slovenskega radijskega sporeda: Zmanjkuje nam besed Ponudba Avstrijske radiotelevizije v nemščini je bogata in kvalitetna, vendar mora vsak kulturni narod stremeti po napredku v svoji materinščini. Kje danes še slišimo slovenščino? Med domačimi štirimi stenami, pa tudi tu že zadostuje en prišlek, ki je ne obvlada, in vsi govorimo nemško. Polovica k dvojezičnemu pouku prijavljenih prvošolčkov svoje materinščine ne obvlada več. V javnosti je skoraj ni, razvoj je dramatičen. Jezik se razvija naprej, nam pa zmanjkuje besed. Edino sredstvo javnega obveščanja, ki nam nudi domačo besedo, je ORF s svojimi slovenskimi sporedi. Vendar tudi ti so naseljeni na skrajnem programskem robu v homeopa-tičnih dozah, ki ne zadoščajo ne potrebam ne kulturnim pričakovanjem naroda, ki želi živeti in razvijati svoj jezik in svoje kreativne moči enako, kot bolj številčni narod, sosed. Je naš jezik, je naša kultura manj vredna? Človek bi, če bi sodil zgolj po obsegu slovenskih ORF-spore-dov, podzavestno menil, da je tako. Po oddajnem času niso bili in ne morejo biti narodu, za katerega trdijo, da je enakopraven, v oporo, v samozavest. Radio v času, ko se delojemalci še vozijo domov in so kmetje še na delu, televizija v nedeljo, po kosilu, ko mladih še ni doma in so družine na izletih. Slovenski spored v ORF le alibi? Dostojanstvo in spoštovanje lahko merimo po oddajnem času. Kljub vsemu so slovenski radijski in televizijski sporedi za naše preživetje več kot zgolj kulturno merilo. Odsev družbe so, in tudi našega življenja. Radio je že dolgo eden naših najpomembnejših kulturnih izraznih sredstev, naše edino okno k narodu sosedu. Televizija je povsem odprla vrata. Neverjetno, kaj je povzročila. Na deželi so slovenske televizijske oddaje povsem spremenile življenjski ritem. Nedelja ni več, kar je bila. V gostilnah ljudje ne uživajo več kosila, kot so ga nekdaj, doma prihaja do družinskih grepirov. Še nikoli doslej v narodu sosedu ni bilo toliko zanimanja za koroške Slovence. Dober dan, Koroška — vse več ljudi se odziva slovenskemu pozdravu deželi. Ne moremo mimo priznanja: ORF je z uvedbo polurne tedenske televizijske oddaje dvignil mnogo zgodovinskega prahu. Oddaje so politično nesporne, saj jim je podlaga avstrijski radijski zakon z definicijo o objektivnosti in izravnanosti. Ker jih slovenski uredniki pripravljajo zelo angažirano, zanje vlada vedno več zanimanja, želja po daljših je prisotna celo med ljudmi, ki slovenščine ne obvladajo. Nesporno je, da je slovenski spored Avstrijske radiotelevizije med odločilnimi dejavniki ob spremembi klime v deželi, ko nas večinski narod srečuje s precej več razumevanja in spoštovanja. Tako je povsem logično, da tako koroški Slovenci kot nemško govoreči sode-želani, ki jim je za kulturno enakopravnost in za ohra nitev kulturnih posebnosti dežele, v trenutku, ko je v obravnavi nov radijski zakon, opozarjajo na pomen elektroničnega sredstva javnega obveščanja. Če v naslednjih tednih ne bo mogoče doseči razumevanja v dunajski ORF-centrali in v politiki, bo nov medijski položaj koroške Slovence na radju obdržal na stranskem tiru. Še naprej naši besedni in drugi kreativni umetniki ne bodo mogli izzživljati svoje ustvarjalnosti, še naprej bo slovenski del Avstrijcev ostal amputiran in potisnjen na rob v dandanes najbolj pomembnih izraznih medijih in izpostavljen medijskemu bombardiranju v nem- škem jeziku. Ponudba Avstrijske radiotelevizije v nemščini je bogata in kvalitetna, vendar mora vsak kulturni narod stremeti po napredku v svoji materinščini, najbolj pomembnem kulturnem izraznem sredstvu. Nam pa, žal, zmanjkuje besed . . . Doma, v radiu in na televiziji. Na Koroškem raste zavest o pomenu dobrega sosedstva. Zato ne preseneča, da tudi poslanci, kot Kaiser, Trunkova in drugi, zahtevajo celodnevni slovenski radijski spored in več televizijskega. Zavedajo se, da je slovenski spored v zadnjih letih doprinesel do boljšega sožitja v deželi, do sporazumevanja in boljšega razumevanja. Ta nova kvaliteta v koroški politiki je vzpodbuden znak za bodočnost, hkrati pa izziv za edino pristojni ORF, ki uspehe svojih slovenskih programov lahko meri po objektivnih merilih medijskega raziskovanja. Čeprav v zadnjih letih osrednji organizaciji koroških Slovencev domala nista našli skupnega jezika, sta si v tem pogledu enotni. Dr. Matevž Grilc in dipl. inž. Feliks Wieser zahtevata realizacijo soglasnega sklepa narodnostnega sosveta, v katerem so se celo svobodnjaki zavzeli za celodnevni slovenski radijski spored. Obe osrednji slovenski kulturni organizaciji zahtevata jezikovno instanco, na katero se bodo, tako kot nemško govoreči Korošci na svojo, lahko oprli tudi koroški Slovenci. V vsej javnosti, kot enakopravni državljani republike Avstrije. 99--------------------------------- Die „Arbeitnehmer in der SVP“ erklären sich mit der Forderung der Kärntner Slowenen, die derzeitigen 50-Hörfunk-Minu-ten pro Tag grundsätzlich zu einem Vollprogramm zu erweitern, solidarisch. Sie ersuchen die zuständigen Vertreter der Bundesregierung und des ORF dieses Anliegen, das echtem europäischen Geist entspricht, mit Großzügigkeit zu entsprechen.“ Solidarnostna izjava južnih Tirolcev, ki jo je predsednik parlamentarnega kluba SVP poslal tudi zveznemu kanclerju Vranitzkemu in generalnemu intendantu ORF Sacherju. Rož — Podjuna — Zilja 6. decembra 1991 Šmihel nad Pliberkom: Slovo od dolgoletne trgovke Terezije Kušej V nedeljo, 1. decembra, je žalostno zapel veliki zvon pri Sv. Katarini nad Šmihelom. Naznanil je smrt Kušejeve matere Terezije. Več let jo je tlačila zahrbtna bolezen. Ponovno je iskala v bolnici v Wolfsbergu zdravniško pomoč na operacijski mizi. Dolgo časa je z železno življenjsko voljo kljubovala bolezni. Vedno se je po večtedenskem zdravljenju vračala v trgovino, da je tu zasedla svoj običajni prostor pri blagajni. Tu je sede opravljala od jutra do večera svoje delo. Ko so tako prihajale stranke, večinoma znani ljudje, mimo, se je rada pri obračunavanju vljudno nasmehnila, rekla kako dobrotno besedo. Zadnje tedne pa je bil njen običajni prostor v Kušejevi trgovini od kake druge osebe zaseden. Mama je zlegla. Tudi vsa njena izredna življenjska volja ni več mogla kljubovati bolezni. Telesno in duševno lepo oskrbljena je minulo nedeljo popoldne mirno v Gospodu zaspala. Dobrih 60 let je posvečala trgovski obrti svoje moči. Rojena I. 1910 kot najstarejša hči Primoža in Terezije Matija, pd. Gojerja na Letini, si je kot otrok izvila v kolku nogo. Ker so domači defekt prezrli, se je zla posledica pokazala šele pozneje, ko je bilo za poravnavo že prepozno. Da bi ji življenje olajšali, so jo starši nato poslali v trgovsko šolo. Kot mlada trgovka je odprla 20-letna zelo skromno malo šta-tunico pri Reberniku v Šmihelu. Bil je zelo pičel zaslužek. Leta 1940 se je brhka trgovka poročila s sosednim sinom Francem Kušej. Ker tesni prostor pri Reberniku nikakor ni več odgovarjal trgovskim potrebam, sta mlada zakonca najela večji trgovski prostor sredi vasi. Tako je podjetje pod skrbnim varstvom rastlo in z njim tudi delo. Tudi družina je rastla: dva fanta in eno dekle Gabrijela. Zadnja je v cvetu svoje mladosti leta 1963 v Švici umrla. Mama je to grenko preizkušnjo zelo težko prenesla. Fanta Franc in Erhard sta se razvijala v dobra trgovca. Po njuni iniciativi sta nastali kar dve večji novi super-trgovini, ena v Pliberku in druga na vzhodnem robu Šmihela. To pa gotovo tudi po delni zaslugi matere, ki je svojima sinovoma posredovala podjetnost in delavnost. S svojim vzgledom izredne delavnosti in skromnosti je pokojna do zadnjega vztrajala v trgovini in s tem bodrila svoje potomce. To je življenjska slika močne žene, ki ni samo neumorno delala, ki je tudi molila, zaupala v božjo pomoč in svojo vero izpričevala in potrjevala z vdano prenašajočim trpljenjem. Imela je minuli torek lep pogreb. Ob številni množici vernikov in žalnih gostov od blizu in daleč so trije duhovniki pokojno pospremili na domače pokopališče. Tam počiva ob strani svojega 1.1979 umrlega moža in hčerke Gabrijele. Vsebino njenega življenja lepo izražajo besede na njeni osmrtnici: „Težko je bilo Tvoje življenje, zdaj pa je končano tvoje trpljenje.“ Preostalim iskreno sožalje. V Svečah praznuje svoj 90. rojstni dan bivši predsednik SPD Kočna Peter Sot-tovia, pd. Štuharjev Peter. Slavljencu iskreno čestitajo vsi domačini. Rupej Gasser je v Bilčovsu praznoval svojo 60-letnico. Ob tem lepem življenjskem jubileju mu iskreno čestitamo in želimo vse najboljše! Te dni je obhajal 50-letnico Hubert Wuzella. Želimo vse najboljše, predvsem pa zdravja in zadovoljstva! Osebni praznik je te dni slavila Ria Al-lesch. Iskreno čestitamo! V Selah na Borovnici je slavila 80-letnico Marija Užnik, pd. Trklova. Ob tem visokem življenjskem prazniku slavljenki iskreno čestitamo in ji želimo zdravja, zadovoljstva ter obilo božjega blagoslova! Rojstni dan in god je praznoval Fran-cej Auprich iz Globasnice. Za dvojni praznik mu želimo obilo zdravja in zadovoljstva v krogu domačih! V Lovankah je slavila rojstni dan Krista Kolik. Iskreno čestitamo! Marica in Peter Stern iz Št. Lipša praznujeta 35-letnico poroke. Vse najboljše jima želimo še za prihodnjih 35 let skupnega življenja! V Rakolah sta praznovala rojstni dan Karl in Paula Kulterer. Vse najboljše! Svoj 77. 'rojstni dan je praznoval Franc Lesjak, pd. Korepov oče v Gosel-ni vasi. Iskrene čestitke za visok življenjski jubilej! Dvojni praznik je slavil Fran Küster, doma iz St. Lipša. Vse najboljše in še na mnoga leta! 41. rojstni dan je v Šmarjeti v Rožu praznoval mag. Hanzi Olip. Slavljencu iskreno čestitamo in mu želimo obilo sreče in božjega blagoslova! Osebne praznike praznujeta v Selah Barbi Plaznik in Marija Ogris, pd. Kovačeva. Iskreno čestitamo! V Štebnu pri Globasnici je slavila rojstni dan Anja Kogelnik. Slavljenki iskreno čestitamo! _ V Abuji (Nigeria) praznuje te dni Šmihelčan, Manfred Močnik, rojstni dan. Za praznik mu iskreno čestitajo domači in mu želijo mnogo sreče in zdravja. Društvo upokojencev Pliberk čestita svojim članom Štefki Visočnik iz Nonče vasi, prof. Štefanu Močilniku in prof. Janku Messnerju iz Celovca, Francu Klemenjak iz Rude—Led in jim želi mnogo sreče in zdravja. Drage bralke, dragi bralci! Če vaši sorodniki ali znanci praznujejo osebni praznik, jim lahko brezplačno čestitate tudi v Našem tedniku. Čestitko nam pošljite po pošti ali sporočite po telefonu (0463) 512528-26. Vsem čestitkam Našega tednika se pridružujejo tudi Narodni svet kor. Slovencev, Enotna lista in Krščanska kulturna zveza. Kviz NAŠEGA TEDNIKA - zmagovalci Rešitev: SJK je dobila 1932 glasov Dobitnik 1. nagrade (gams) JANEZ MILAČ Blato 15 je napovedal 1933 glasov 2. Andreas Mitsche, Št. Vid v Podjuni — 1935 glasov (pol prašiča); 3. Janez Čertov, Sele-Kot, 9170 Borovlje — 1952 (zadnje stegno); 4. Valentin Žagar, Večna vas, Globasnica — 1905 (sprednje stegno); 5. Josef Polesnig, Vogrče, 9150 Pliberk — 1965 (1 puran); Maria Miki, Ločilo 4, 9587 Ričarja vas — 1965 (1 puran); 7. Valentin Schager st., Večna vas, Globasnica — 1895 glasov (vrč + 3 I vina); 8. Gabi Zusner, Vogrče, 9150 Pliberk — 1973 (vrč + 3 Ivina); 9. Marjan David, Rinkole9, Nad 400 dopisov je prišlo v preteklem tednu na uredništvo Našega tednika. Na tem mestu objavljamo tistih 30 bralcev, ki so bili najbližje končnemu rezultatu. Napovedi bralcev so bile prav različne: največji pesimist je prerokoval samo 1101 glasov, največji optimist pa kar 5829 glasov. Vsem bralcem, ki so sodelovali, se lepo zahvaljujemo, vsem ki so dobili še kako nagrado, pa iskreno čestitamo. Nagrade bodo zmagovalci prejeli ali osebno ali pa po pošti. 9150 Pliberk —1890 (vrč + Sivina); 10. Ani Ogris, Poden 185,9163 Pod-gora — 1888 (vrč + 3 I vina); 10. Silvo Jernej, 9143 Šmihel 30 — 1977 (vrč + 31 vina); Maria Mitsche, Št. Vid v Podjuni 7, 9123 - 1977 (vrč + 3 I vina); 12. Rozi Polesnig, Vogrče 6, 9150 Pliberk — 1989; 13. Kristina Jernej, 9143 Šmihel 30 — 1991; Marija Wautsche, Letina 10, 9143Šmihel —1991; Werner Engel, Nürnberg/ZRN — 1991; 16. Friedrich Krajger, Vidra vas 17, 9150 Pliberk — 1872; Damiana Paulin, Au-gust-Jakschstr. 9, 9020 — 1992; 18. Sani Oraže, Sele-Borovnica 37, 9170 Borovlje — 1995; 19. Foiti Smrtnik, 9135 Železna Kapla 202 — 1996; 20. Lorene Schein, Lovanke 30, 9141 Dobrla vas — 2018; 21. Marijana Grilc, Celovec — 1999; družina Bereinig, Reka 2, 9184 — 1999; 23. Krista Messner, Dob 14, 9150 Pliberk — 2000; 24. Amalia Valeško, Drveša vas, Pliberk — 2004; 25. Ciril Rudolf, Bistrica 71, Šmihel — 2020; Verena Zidej, Vogrče 12, 9150 Pliberk — 2020; 27. Mirko Angeli, Ravne — 2025; 28. Mirko Zanki, Mala vas 53, 9142 Globasnica — 2027; 29. Matilda Sadovnik, Podroje 99, Globasnica —1834; 30. Amalia Apovnik, Mokri-je 13, 9141 Dobrla vas — 2040. (Zmagovalci od 12. do 30. mesta dobijo po liter vina.) Na nagradnem kvizu je sodelovalo 400 bralcev. Rož — Podjuna — Zilja Zlata kolajna za Hinter Ljudska šola Božji grob: Otroci pomagajo otrokom „Sveti Martin je daroval polovico svojega plašča . . . tudi mi bi radi darovali, zato Vas naprošamo, pomagajte nam . . . “ Pivovarna Hirt je na letošnjem svetovnem tekmovanju v pokušini piva „Monde Selec-tion" v Bruslju doživela visoko priznanje. Med 241 pivi si je pivovarna Hirt s „Hirter Pri-vatpilsem" zaslužila zlato kolajno, s „Hirter Morchlom“ veliko zlato kolajno in s „Hirter Export Pislem“ srebrno kolajno. Piva so bila nekaj tednov podvržena pokušini okusa in laboratorijskim analizam Monde Selektiona (Mednarodni inštitut za zbiranje kakovosti). Skrivnost uspehov tiči v tem, da pri varjenju Hirter piva uporablja najboljši hmelj na svetu ter čisto vrsto koro- škega ječmena. Seveda razpolagajo tudi z naravnimi vrelci najboljše gorske vode. V okviru slavja v španskem mestu Barcelona v „Hotel Ritz“, so „die Hirter“ prejeli visoko odličje iz rok belgijskega zunanjega ministra Roberta Urbaina ter ob prisotnosti barcelonskega župana Don P. Maragalla in belgijskega generalnega konzula Geensa. Sodobna tehnična oprema, stalni nadzor in 720-letna tradicija varjenja zagotavljajo našim zvestim odjemalcem še naprej največji užitek v pivu. ( + ) S temi besedami so otroci ljudske šole Božji grob pričeli pismo, ki so ga naslovili na vse stanovalce njihovega šolskega okoliša. Skupaj s starši in učitelji so tako pričeli z veliko humanitarno akcijo, ki so jo imenovali „Otroci Ljudske šole Božji grob pomagajo hrvaškim otrokom“. Pri tej akciji so sodelovali vsi šolarji in v dveh kratkih popoldnevih zbrali po vaseh Dob, Nonča vas, Blato, Čirkovče in Vidra vas presenetljivo visoko vsoto — kar celih 32.000,— šil. Poleg denarja pa so zbrali tudi lepe kopice zimske obutve, oblačil in odej. Nam odraslim za dober zgled pa so pridali tudi iz svoje žepnine. Ze tako majhni, kot so, so se znali odpovedati svojim prostim popoldnevom in prepričana sem, da bodo to, če bo potrebno, z veseljem ponovili. Anita Hudi Vaša osebna božična voščila v Našem tedniku! Radiše—Žrelec 1/llltlinnA AMAAAMIOII Božič se bliža! To je čas, ko se spomnimo sorodnikov, prijateljev itd. Zato tudi Vi posredujte Vaša božična voščila v NT. Voščila javite najkasneje do 13. 12. 1991 po telefonu (0463) 512528-21 ali pismeno na redakcijo NT. Voščilo v velikosti 2,5 x 6 cm znaša 350,— šilingov (incl. davek). IIV Ul UUHIIJU Prejšnjo nedeljo je bilo v kulturni dvorani v Žrelcu tradicionalno „Kulturno srečanje“ („Kulturtreff“). Pri tem sodelujejo vsa kulturna društva v občini, mdr. tudi SPD „Radiše“. Edina skupina, ki noče sodelovati, je „MGV Radsberg“. MGV je namreč užaljen, ker so na „Kulturno srečanje“ povabljeni tudi slovenski prosvetarji . . . SPD „Radiše“ sta tokrat zastopala mešani pevski zbor (prvič ga je vodil Nužej Lampichler) in otroška skupina, ki jo vodita Tatjana Tolmajer in Heidi Lampichler. NAŠ TEDNIK Vaš prijatelj doma in po svetu! Mlada EL: poskusna doba je mimo Na minulem občnem zboru v Železni Kapli se je Mlada KEL formalno preimenovala v Mlado EL, Mladi Elovci so izvolili tudi novi odbor, kateremu kot doslej predseduje Angelika Mlinar. Že dve leti deluje mladinska organizacija v okviru deželne stranke. Velikih uspehov v tem kratkem času mladina še ni mogla zabeležiti v društveno knjigo, kar je bilo razvidno tudi iz kratkega poročila predsednice Angelike Mlinar. Tožila je o „apolitičnosti“ današnje mladine; v „gozdu" izredno številnih slovenskih društev pa je po njenem mnenju politični mladinski organizaciji še posebej težavno najti vidno mesto. Kljub temu je delo Mlade EL pomembno, ocenjuje predsednica, ki upa, da bo v prihodnje število aktivnih članov naraslo in s tem tudi aktivnosti Mlade EL. Vsak začetek je težaven. Temu izreku, ki je v prvih dveh letih očitno botroval Mladi EL, seje pridružiltudi tajnik Karli Sadjak, ki je pri Mladi EL poldnevno zaposlen. Največji us- peh je Mlada EL doslej zabeležila v sodelovanju z nemškimi mladinski- mi organizacijami na Koroškem. Skupne alternativne prireditve ob 10. oktobru so bile uspešne in so tudi v javnosti naletele na dober odmev. V tej smeri naj bi nadaljevala Mlada EL, si želi tajnik. Kot gosta je mladina pozdravila tajnika ministrskega preds. Republike Slovenije Tomaža Kunstla ter preds. EL Andreja Wakouniga, ki je mladini razložil stališča EL o aktualnih narodnopolitičnih vprašanjih. Mladina se v razpravo ni vključila; želi pa to nadoknaditi v prihodnje, kolikor bo vladalo zanimanje med novimi odborniki. Ob koncu občnega zbora je Mlada EL sprejela še dve izjavi: veni poziva slovensko narodno politiko, naj v proračunu ustrezno upošteva tudi športno dejavnost, ki je del mladinskega dela; v drugi izjavi pa se izreka za samostojno zastopstvo slovenske narodne skupnosti v Deželnem zboru. Novi odbor Mlade EL: Preds.: Angelika Mlinar; podpreds.: Simon Triessnig in Miha Golavčnik; tajnik: Karl Sadjak; namestnik: Erich Draže; blagajnik: Hanzej Dragaschnig in Bernardka Sadovnik; nadzorni odbor: Sabine Nachbar, Peter Krivograd, Zalka Kuchling, Adrian Kert in Vladimir Smrtnik. Silvo Kumer Novi odbor Mlade EL želi biti v prihodnje bolj aktiven: (stojijo z leve). Karl Sadjak, Erich Oraže, Miha Golavčnik, Zalka Kuchling, Adrian Kert; (spredaj) Hanzej Dragaschnig, Angelika Mlinar, Simon Triesnig in predsednik EL Andrej Wakounig. Gost v Našem tedniku GOST V NAŠEM TEDNIKU Franc Lutnik S Francem Lutnikom se je pogovarjal Janko Kulmesch Franc Lutnik, doma iz Dolnje vasi pri Žvabeku, po poklicu poštar, je te dni obhajal svojo 60-let-nico, za kar mu iskreno čestitamo! Domačini ga cenijo kot priljubljenega uradnika, dobrega soseda ter prizadevnega kulturnika. Kot blagajnik KPD „Drava“ ni človek velikih besed, a zato tembolj vesten sodelavec — pač človek, kakršnega si želi vsako društvo. FRANC LUTNIK O ZGODOVINSKEM POMENU ŽVABEKA Žvabek je kraj s pomembno zgodovino. Pred stoletji je bil pravi gospodarski center — topili so rudo oz. proizvajali že-iezo. Na to še danes spominja Opovc („Preglhof“) — posestvo, kjer je svoja mladostna leta mdr. prežive! tudi svetovno znani skladatelj Anton M. von Weber. Na vsak način je bil svojčas Žvabek kulturno in gospodarsko bolj pomemben kot Suha. Za Suho, kjer so včasih stali samo cerkev, farovž in grad, sta bila center Libeliče in Labot. Pred vojno se je suška občina imenovala Libeliče; uradovali so sprva pri Hollau-fu, potem ko je prišel na oblast Hitler, pa v domu starih. FRANC LUTNIK O ŽVABEKU V „3. RAJHU“ Dobro se še spominjam, ko so po napadu Hitlerjeve Nemčije na Jugoslavijo prišli tudi v naš kraj in začeli izseljevati naše domačine. Pri Kajžniku so ravno kopali vodovod, ko sem videl, kako so odgnali Škofove in Vrhnjake. Reklo se je, da „slabo gospodarijo“! Našo družino je bilo zelo strah, saj je bilo v načrtu, da izselijo mdr. tudi nas in Stogartove. K sreči je to razvoj vojne preprečil. V Hitlerjevem času'so se morali mladinci iz Žvabeka in s Suhe vključiti tudi v HJ. Sam sem imel srečo, da sem se lahko skril. Namesto, da bi se udeležil dnevnega apela pimfov pred žvabeško šolo, sem šel v cerkev ministrirat. Slovensko društveno dejavnost so seveda prepovedali, vrhu tega pa so uničili celo knjižnico ter vse predvojne društvene zapisnike. FRANC LUTNIK O SLOVENIJI VČERAJ IN DANES Pred vojno so naši ljudje ter prebivalci Labota in njegove okolice več hodili v Slovenijo. Tam so kupovali predvsem meso in moko. V Labotu samem pa je bil reden ovčji „jor-mak". Prodajalci so v glavnem prišli iz Slovenije in prodajali kupcem iz cele Labotske doline. Danes pa je ravno narobe; iz Slovenije na Koroško prihajajo samo še kupci. Upam, da se bo Slovenija gospodarsko in politično kmalu opomogla; s tem bi lahko prispevala tudi k ohranitvi slovenskega naroda na Koroškem. FRANC LUTNIK O GOSTOVANJIH ONKRAJ DRAVE V letih 1948/49 naše kulturno društvo ni igralo samo doma, nastopalo je tudi onkraj Drave, v gostilni Pfau. Stari Pfau je bil dober prijatelj Slovencev. Spominjam se še, kako smo z občinskim avtomobilom vozili oder. Obisk je bil zelo dober, vedno je prišlo okoli 150 gledalcev. Publika je bila zelo tolerantna; ne spominjam se niti enega incidenta. FRANC LUTNIK O ODNOSU ŽVABEKARJEV DO SLOVENSKE KULTURE Takoj po vojni, približno do leta 1955, je bila v Žvabeku izredno močna odrska dejavnost. Igrali so pri Uknerju — tedaj sta vodila gostilno Lona in Stanko Srienc —, Obnarju ter v farovžu; igre si je ogledalo več kot polovica domačinov. Le s Suhe ni bilo gledalcev. Na Suhi (pri Hartlnu) smo igrali samo enkrat in še tedaj so nam uničili oder. Od 1955 do 1974, ko je prevzel društvo Lenart Katz, pa je društvena dejavnost precej nazadovala. FRANC LUTNIK O SVOJIH IZKUŠNJAH V POKLICU Deset let sem bil poštar na Zgornjem Koroškem, od leta 1966 dalje pa delam v Ettendorf u. Moral sem dostavljati pošto tudi v kraje, ki ležijo nad 1700 m visoko, in to peš ter ob vsakem vremenu. Pri tem me je dvakrat ugriznil celo pes. Povsod so vedeli, da sem zaveden Slovenec — težav zaradi tega nisem imel niti najmanjših. Včasih so me nekateri suški domačini hoteli v Etten-dorfu očrniti, pa jim niso šli na lim. Včasih znajo v tujih krajih bolje oceniti, kdo je pošten in kdo ne! V nedeljo, 1. decembra, smo bili v Farni dvorani v Železni Kapli priča krstni izvedbi scensko-plesno-lutkovne glasbene predstave za otroke od 5. do 100. leta starosti, ki je več kot navdušila. Piše mag. Mojca Uršič Kdo ne pozna Jurija Murija, Gabriela Lipuša in Poldeta Bibiča? Minevata dve leti, odkar je v izvedbi zadnjih dveh pri Mohorjevi založbi izšla kaseta s prisrčnimi otroškimi pesmicami znanega slovenskega pesnika Toneta Pavčka. Perspektivni mladi glasbenik Gabriel Lipuš in priznani gledališki igralec Polde Bibič pa nista posnela le kasete, temveč sta se z govorjeno in peto besedo predstavila otrokom tudi v živo. Ideja Ob njunih gostovanjih po različnih slovenskih krajih se je porodila ideja o dramatizirani predstavitvi Jurija Murija. Pod pokroviteljstvom KKZ in predvsem ob pomoči njenega tajnika Nužeja Tolmajerja, sta nagovorila k sodelovanju dramaturga Marjana Belina. S soglasjem pesnika se je Belina dela lotil z vso resnostjo. Ko pa je bilo zaključeno, se je izkazalo, da je za postavitev na koroške odre potrebnih še nekaj korektur. Zato je priskočila na pomoč še dramaturginja Darka Čeh (nadaljnje sodelovanje je Belinu preprečilo šibko zdravje). Kompleksnost zasnove Dramatizacija Jurija Murija je zasnovana kompleksno in je seveda kombinirana z glasbo Gabriela Lipuša. Ni bilo enostavno najti primernih igralcev, ki so vešči gledališkega giba in besede, izraznega plesa, petja ter animacije. Toda Nužeju Tolma-jerju je uspelo zbrati enajst igralcev (Scena 11), ki ustrezajo zahtevam. V glavnem so se pri tem delu srečali nekdanji lutkarji oziroma igralci različnih koroških odrov in pevci. Tako kot pred 17 leti pri prvi lutkovni predstavi, realizirani na Koroškem (Koza Lizika), je režisersko taktirko tudi tokrat vihtel Tine Varl; za gib in plesne vložke z zaznavnimi izraznimi prvinami pa je zelo posrečeno in uspešno poskrbela koreografinja Minka Veselič. Četudi na lično oblikovanem gledališkem listu ne bi bilo zapi- Reportaža Višek koroške gledališke dejavnosti v leta 91 sano, da je avtorica scene, kostumov in lutk Breda Varl, bi to vedeli, saj so rešitve teh nalog zanjo tako značilne. Scenska pomagala so skrajno enostavna, a izredno učinkovita (morje!), kostumski detajli (izjema so lasulje sodnikov) pa so s svojo enostavnostjo še bolj povezani. Seveda pa ne moremo mimo lutk! Še posebej se je Varlova posvetila glavnemu junaku Juriju Muriju. Izdelala je kar pet variant, potrebnih v različnih situacijah. Resnično težko bi se odločili, katera je bolj posrečena. Nadvse izviren pristop pa izdaja Juri na galebu, ki odleti v višave in se iluzionistično zmanjšuje. Dogajanje na odru je nadvse skladno podkrepila tudi osvetljava, za katero so poskrbeli domači fantje iz Podjune. Eksotični ritmi in lepa dikcija Iz vsega navedenega moremo razbrati, da je predstava prava paša za oči. A ne le to, marveč tudi za uho! Gabriel Lipuš je že pred Jurijem Murijem pokazal, da je mojster kompozicije, v katero rad vpleta tudi jazzovske prvine. Pavčkova besedila pa so za izražanje v tej smeri še posebej prikladna. Pri svojem komponiranju in aranžiranju je s pridom uporabil elemente za evropsko uho eksotičnih afriških ritmov. Lipuševa glasba pa kljub modernističnemu prijemu, tako v kompoziciji kot v izvedbi, zveni ušesu dovolj prijazno, kar dokazujejo otroci, ki uglasbitve Pavčkovih pesmic kaj radi „brundajo" sami pri sebi. Gledalčevo uho pa je na nedeljski predstavi poleg kvalitetne glasbe zaznalo tudi izrazito kvalitetno peto besedo (govorjena je na trenutke nekoliko zaše-pala), kateri je botrovala stara znanka koroških gledališčnikov Ana Mlakar. Scensko-plesno-lutkovna glasbena predstava Juri Muri v Afriki zasluži odlično oceno, kar pa ne velja le v okviru koroškega prostora marveč tudi v okviru vseslovenskega. Znano je, da lutkarstvo na Slovenskem ni pretirano upoštevana gledališka zvrst. Omeniti pa moramo vrsto lutkarskih skupin, ki si prizadevajo s svojo dejavnostjo stanje spremeniti. Na Koroškem jim to vse uspeva. Priča smo sistematični vzgoji tako lutkarjev kot tudi publike od leta 1974 dalje, ko so mladi navdušenci pod strokovnim vodstvom Tineta Varla na oder postavili prvo lutkovno predstavo. Skozi roke tega režiserja je šlo v zadnjih 17 letih približno 150 koroških igralcev. Rezultate njegovega dela pa smo lahko občudovali v nedeljo, ko smo na odru sledili odlični predstavi. Slednjo si je ogledala angažirana publika, ki je prišla z vseh koncev Koroške in tudi iz Slovenije. Igralcev, pevcev, plesalcev in animatorjev ni nagradila z odobravajočim ploskanjem le ob koncu, temveč tudi med samo predstavo, po posameznih, uspešno izvedenih pasažah. Sistematična vzgoja in teamsko delo Odrska uprizoritev Jurija Murija nosi izjemen pečat harmoničnosti, ki vlada ne le na sceni, temveč tudi med igralci ter strokovnim in tehničnim osebjem. Vsi, ki imajo zasluge za dobro izvedeno predstavo, na pripravah niso zgolj vadili, marveč so se o delu tudi veliko pogovarjali, ga v detajlih dopolnjevali in izboljševali. Tako je glasbeno-odrska uprizoritev Pavčkovih otroških pesmic uspešen rezultat team-skega dela. V njem sta nadvse posrečeno združena profesionalni strokovni pristop ter neverjetna prizadevnost in požrtvovalnost izvajalcev. Skupno so kljub študijskim in poklicnim obveznostim dosegli rezultat, ki more biti vzpodbuda ne le amaterskim, temveč tudi poklicnim lutkarjem! Železna Kapla je minulo nedeljo doživela praznik. Zaslug zanj pa nima samo Scena 11, marveč tudi kapelški župnik g. Polde Zunder. Z vsem razumevanjem je sledil željam in zahtevam, ki jih je pogojevala igra. Po uspešni krstni izvedbi Jurija Murija bodo sledile še številne uprizoritve širom Koroške. Sceno 11 pa vabijo tudi v Slovenijo in na Primorsko; upajmo, da bo prišlo do realizacije teh gostovanj kljub poklicnim obveznostim igralcev. Vsem, ki želijo doživeti izvrstno scensko-plesno-lutkovno glasbeno predstavo, toplo priporočam, da si vzamejo čas v okviru objavljenega programskega koledarja in si Jurija Murija ogledajo! -ii~> petek, I U 6. decembra 1991 Janko Messner 70-letnik 13. decembra bo znani pisatelj in publicist Janko Messner praznoval 70-letnico. Janko Messner je rojak, s katerim v mnogih političnih vprašanjih ne moremo najti skupnega jezika: za ene je tudi preveč kompliciran, za druge nepotrebno kritičen, za tretje spet polemičen. Nečesa pa mu nihče ne more odrekati — njegove velike ljubezni do slovenskega naroda ter do slovenske besede. Mnogo ljudi z veseljem prebira njegovo literaturo. Radi se udeležujejo njegovih literarnih branj. Ne primanjkuje tudi takih, ki si želijo, da bi jim slavljenec ponudil še več zanimivih literarnih prispevkov ter se zato manj vključeval v nerazumljive politične razprtije. Naša želja je, da bi ga Bog še dolgo ohranil med nami zdravega in da bi Petrov Anza kot znan in priznan literat še naprej opozarjal domačo in mednarodno javnost, kaj je Koroška — namreč dežela dveh narodov ter ne „deutsch, frei und ungeteilt“. Želimo pa si predvsem, da bi bili tudi v prihodnje deležni njegovega slovenskega jezikovnega bogastva. V tem smislu mu za visok življenjski jubilej iskreno čestitamo. Slovenski novinarji ustanovili svojo zbornico Na 14. študijskih dnevih v Gozdu Martuljku so prejšnjo soboto slovenski novinarji ustanovili Novinarsko zbornico. Gre za organ, ki je nadomestil nekdanje Društvo novinarjev Slovenije in ki bo v vsem usklajeval delo, potrebe in interese slovenskih poklicnih novinarjev. V tej luči pomeni ustanovitev Novinarske zbornice Slovenije velik primik k Evropi, saj bo novo stanovsko združenje podeljevalo novinarske licence, se potegovalo za državne novinarske izpite, brez katerih nihče ne bo mogel opravljati tega zahtevnega poklica. Ustanovitelj zbornice — Sindikat novinarjev Slovenije in nekdanje Društvo novinarjev — je izvolil začasni upravni odbor, ki bo najkasneje v treh mesecih pripravil dokončni statut in druge listine o delu zbornice. Tadej Bratok KKZ ustanovila Etnološki inštitut ^nie poslovnežev^^ in Koroške Krščanska kulturna zveza je ustanovila Etnološki inštitut. Poslovodja inštituta je Alojz Angerer iz Kotmare vasi. Že doslej je v okviru KKZ deloval etnološki oddelek, ki je mdr. izdal zbirko starih narodnih pesmi ter raziskavo dr. Marije Makarovič o Ziljski narodni noši. Trenutno raziskuje Makarovičeva tudi rožansko narodno nošo; v kratkem pa bo izšla njena knjiga o življenju v Selah. Pri Mohorjevi založbi bo v začetku prihodnjega leta izšla nemška izdaja celotnega narodopisnega dela dr. Pavla Zablat-nika, katero je pripravil Alojz Angerer, in bo nosila naslov „Volks-brauchtum der Kärntner Slowenen“. V zvezi s svojo novo poklicno dejavnostjo je Angerer poudaril: „Raziskovanje ljudske kulture, ki je pomemben del celotne kulture, ima velik pomen predvsem tudi za krepitev narodne samozavesti.“ Nadalje si Angerer želi tesnega sodelovanja z Inštitutom za slovensko narodopisje pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, z ljubljansko Univerzo ter s SPZ oz. z vsemi koroškimi ustanovami, ki se ukvarjajo z narodopisjem. Njegova prva naloga bo organizacija Etnološkega inštituta ter izdelava konkretnega projekta; Alojz Angerer le-tega namerava inštitut prijaviti pri Ministrstvu za znanost in umetnost. Dunaj: 56. svetovni kongres mednarodnega PEN-kluba Pred nedavnim je v dunajskem hotelu Milton potekal 56. svetovni kongres mednarodnega PEN. Okrog 400 pisateljev iz 72 posameznih PEN-centrov, oziroma iz približno 56 držav, je razpravljalo o temi „Nove strukture svobode — Literatura kot diagnoza in terapija“. Piše Lev Detela Na Dunaj je prišla tudi zelo močna slovenska delegacija (Kajetan Kovič, Igor Torkar, Drago Jančar, Boris A. Novak, Alenka Puhar, Miloš Mikeln, Žarko Petan, Tomaž Šalamun); manjkali pa so hrvaški člani PEN, ki so kongres bojkotirali zaradi nesoli-darnosti mednarodne (tudi pisateljske) javnosti z napadeno Hrvaško. Na popoldanskih literarnih srečanjih so pisatelji z vsega sveta razpravljali tudi o „mondia-lizmu", ki naj bi bil razpoznavni znak enotne svetovne kulture. Tozadevno je avtor pričujočega poročila v posebnem posegu 7. 11. poudaril, da ne bomo mogli zgraditi nikakršne svetovne kulture, če ne bomo upoštevali tistega, iz česar lahko nova svetovna kultura raste, namreč različnih večjih in manjših narodnih, oziroma jezikovnih kultur in tradicij. Na pobudo slovenskega PEN so delegati objavili posebno resolucijo proti vojni na Hrvaškem, ki pa so jo v srbsko korist omilili in abstrahirali z več kot dvajsetimi (!) popravki. Tudi drugače so pisatelji v številnih apelih za mir in toleranco v Jugoslaviji, Iranu (afera Rushdi), Tibetu, Palestini, Vietnamu in drugod opozorili na kritičnost geopolitičnega trenutka. Naslednje leto bodo svetovni kongres mednarodnega PEN-kluba priredili v Barceloni, leta 1993 pa predvidoma v Dubrovniku, če se bo divja morija kmalu ustavila in bo prišlo do razrešitve jugoslovanskega vprašanja. Prvi trgovski forum Prejšnji teden so se na prvem trgovskem forumu v Ljubljani sestali poslovneži s področja trgovine iz Koroške in Slovenije. Med gospodarskima zbornicama obeh dežel že več kot 15 let poteka dobro sodelovanje, ki se zadnje čase le še pospešuje. Srečanje sta odprla in udeležence pozdravila predsednik Trgovske zbornice Koroške Karl Koffer in namestnik predsednika Slovenske gospodarske zbornice Jože Škoberne. Srečanje pomeni konkretizacijo avstrijske politike do Slovenije in povezavo zbornic obmejnih regij zaradi krepitve gospodarskih odnosov v obeh smereh. Prav izravnava trgovinske bilance je za Slovenijo zelo pomembna, saj so Slovenci za nakupe lani v Avstriji porabili skoraj 12 milijard šilingov, redni izvoz Slovenije v Avstrijo je bil vreden le 400 milijonov dolarjev, oziroma komajda tretjino zasebnih nakupov v Avstriji. Trgovski forum v luksuznih Prostorih Smelta, kjer je tudi sedež World Trade Centra, je pomenil ne le sestanek trgovskih Podjetij Slovenije in Koroške, ampak tudi krepitev osebnih stikov, ki so v gospodarskem sodelovanju še kako pomembni. Rezultat gospodarskega sodelovanja bo slovensko-koroški gospodarski vrh, ki se bo odvijal ob prisotnosti predsednikov vlad obeh regij. Na osnovi teh dogovorov se bo sodelovanje med Slovenijo in Koroško nadaljevalo še po specializiranih strokah. „Našim trgovcem bi se morali pridružiti še proizvajalci,“ meni svetovalec Predstavništva avstrijske zbornice v Ljubljani Edo Rasberger. Predstavništvo avstrijske trgovinske zbornice pospešuje dejavnost povezovanja v obeh smereh. Predstavništvo avstrijske gospodarske zbornice v Ljubljani, ki ga vodi Raymund Gradd, je zelo aktivno pri povezavah gospodarstev obeh regij in bo kmalu začelo delovati kot gospodarski oddelek Generalnega konzulata Avstrije. Po napovedih naj bi Gradd postal konzul republike Avstrije za gospodarske zadeve, kar predstavlja le še eno stopnjo do veleposlaništva repu- Vodja avstrijske gospodarske zbornice v Ljubljani Raymund Gradd blike Avstrije v Sloveniji. Dobro sodelovanje avstrijskega in slovenskega gospodarstva se kaže v ponudbi za šolanje manager-jev, v šolanju turističnega kadra in na številnih drugih področjih, kjer imajo koroški partnerji boljše izkušnje. Pomoč Avstrije se kaže tudi v prizadevanjih za pridobivanje evropskih soglasij za razne slovenske izdelke in lahko tudi rečemo, da gospodarski odnosi med obema državama potekajo v zadovoljstvo obeh strani. Kar 217 podjetij iz Avstrije s kapitalom v višini 110 milijonov dolarjev je prisotnih v Sloveniji, pa tudi delež slovenskih podjetij v Avstriji postaja vedno pomembnejši. Interes za sodelovanje obstaja na obeh straneh, in to ne le vljudnostni, ampak podjetniški, kar dokazuje udeležba več kot 200 udeležencev podjetij na prvem forumu Slovenije in trgovskih trgovskem Koroške. Na tretji javni dražbi je podjetje Elan iz Begunj končno dobilo novega lastnika. Elan je kupilo podjetje Komel, ki so ga ustanovili Elanovi upniki v stečajnem postopku. Cena za nakup je bila 31,8 milijona nemških mark v tolarski protivrednosti. Za nakup podjetja so se na zadnji javni dražbi potegovale tudi tri banke (Ljubljanska banka, Stano-vanjsko-komunalna banka in Gorenjska banka), ki pa niso uspele ponuditi cene upnikov. Stečajni upravitelj Elana Igor Triler je ocenil doseženo ceno kot optimalo, direktor podjetja Komel Matjaž Vuga (tudi član stečajne ekipe) pa bo skušal upniške terjatve do Elana spremeniti v njihov lastniški delež. Kako bo s proizvodnjo v Elanu z novimi lastniki, bomo kmalu videli. Aktivirati bodo skušali večino dosedanjih proizvodnih funkcij. PISMO IZ SLOVENIJE Librografica Trst 1991. Od 30. novembra do 8. decembra se odvija na Razstavišču v Trstu knjižni sejem „Librografica“, na katerem so zastopane založbe iz prostora Alpe-Jadran. Koroške založbe zastopa založba MOHORJEVA, ki predstavlja svoje najnovejše knjižne produkcije (slika). Največ zanimanja je bilo že kar na odprtju razstave za umetniške knjige Valentina Omana, Franza Wiegeleja in „Die Kärntner Seele“, mnogo povpraševanja pa je tudi za večjezični umetniški koledar „Umetnost iz Koroškega“ za leto 1992. Razstavo v Trstu spremlja pester kulturni program, republika Hrvaška npr. predstavlja pretresljiv prikaz bratomornega spopada na njenem ozemlju. Znano je, da je sistem drgetih in plačila kupnine iz dobička bene lastnine v vsej Vzhodni E«odjetja (ki je seveda družbeno), ropi in Jugoslaviji deloval slattf Na tak način — s kupnino oz. saj za družbeno lastnino, kije bilProfitom družbenega kapitala bi od vseh in nikogaršnja, ni nihccrivatne osebe prišle do lastnin-skrbel in odgovarjal. .^e9a deleža - je bil sicer vodil- Zato se je slovenska vlada z^m v podjetjih kar všeč, poslanci pred več kot letom dni odločiva po razpravi v Parlamentu tega uvesti tržno gospodarstvo in sp^P^dloga niso sprejeli, meniti zakonodajo. Ogovori proti takšnemu predlo- Zakon o privatizaciji naj bi kQu So bi|j predvsem naslednji -eden od osnovnih zakonov pom^a cenen način pridejo do last-nil konec nikogaršnje lastnine finskega deleža samo tisti, ki de-določitev pravih lastnikov doslepajo v podjetjih, kar pa ni veljalo njih družbenih podjetij. zavode kot so zdravstvo, Avtor prvega osnutka zakona jSolstvo itd.; nekatera podjetja so bil tedanji podpredsednik vlade Postala močna zaradi političnih minister za gospodarstvo dr. JoZ^vez direktorjev in posledic neu-Mencinger. Dr. Ribnikar z EK^jreznih deviznih tečajev in neu-nomske fakultete je pozneje Me^trezne obrestne politike, cingerjev predlog nekoliko revid' Kupnina pri prodaji podjetij gre ral. Predlog zakona je bil obhl«»k|adu zg razvoj Repub|ike si0ve-van tako, da je sedanjim direkto'nije, in sice|. tgka da se na Sk|ad jem in vodilnim strukturam (ki Prenesejo delnice. Bistvena razli-niso lastniki podjetij) dajal ze a Ribnikarjevega in vladnega ugodne možnosti nakupa deležewred|oga pa je prav v ob|iki delnic, podjetij, s popusti od 30 do 5 Dr. Ribnikar predlaga, da bi odstotkov, glede na skupno delovTnel sklad v rokah prednostne no dobo in položaj v podjetju- elnice pQdjgt^ kj ne omogočajo Pri tem je bila dana tudi rnO. Prav|janja (tako bi managerji že nost odkupa podjetja v npr. °dkupom npr. 10-odstotnega Piše Tomaž Gašperlin deleža postali upravljale! celotnega kapitala, česar ne srečamo nikjer na svetu), po vladnem predlogu pa bi Sklad imel v rokah navadne delnice, ki omogočajo tudi vlade zadolžen za pripravo zakona kot minister za planiranje. Ta zakon pa zaradi doseganja načela pravičnosi predvideva različne načine privatizacije podjetij, Privatizacija družbenih podjetij sorazmerno odločanje. Po prihodu ameriškega ekonomista dr. Jeffreya Sachsa in njegovih sodelavcev kot svetovalcev slovenske vlade, je vlada spremenila v skupščini sprejet osnutek in ga nadomestila z novim, tako imenovanim Sachs-Umekovim predlogom. Mag. Igor Umek je bil s strani kar naj bi bilo odvisno od velikosti in vrednosti podjetja. V osnovi vladni predlog zakona predvideva delno brezplačno razdelitev delnic podjetja delavcem; vsem državljanom Slovenije pa razdeljuje delnice investiejskih skladov. Del sredstev investicijskih skladov gre vsem državljanom Slovenije v Pokojninski sklad, del pa v Odškodninski sklad (po zakonu o denacionalizaciji) za odpravo v preteklosti storjenih krivic. Del delnic pa je namenjen delavcem podjetij po ceneni vrednosti, saj izkušnje ocenjevanja vrednosti podjetij v primerjavi z njihovo knjigovodsko vrednostjo prikazuje precej manjšo vrednost (po vladni oceni znaša knjigovodska vrednost slovenskih podjetij ca. 2000 DM na delavca). Lastniki investicijskih skladov so privatne osebe in imajo delnice v teh skladih, ki jih vodijo profesionalni managerji, katerih glavna skrb je doseči čimvečjo dividendo imetnikom delnic. Sklade naj bi v začetku vodile mešane tuje in naše managerske ekipe strokovnjakov. Investicijski skladi in trgovanje z delnicami bi razvilo tudi delovanje Borze v Ljubljani. Zakaj se spreminja sistem družbene lastnine? Predvsem zaradi upravljanja podjetij, ki bo pod kontrolo lastnikov; upravljale! bodo nekomu odgovarjali, in to delničarjem. V družbeni lastnini pa niso odgovarjali praktično nikomurl Radio / TV / Prireditve T A PETEK, 6. dec. Sofoklej: „Kralj Ojdipus“ — pred gostovanjem Tržaškega gledališča v Celovcu. T E SOBOTA, 7. dec. Od pesmi do pesmi — od srca do srca. D E NEDELJA, 8. dec. 6.30—7.00 Praznična (P. Zunder). 18.10—18.30: Praznična (P. Zunder). N t# P0NED., 9. dec. Knjiga, najboljši človekov prijatelj. V TOREK, 10, dec. Partnerski magazin. R A D SREDA, 11. dec. Glasbena sreda. 21.05-22.00 Dobrodelni koncert v Velikovcu, 10. 11. 1991. [ ČETRTEK, 12. dec. Rož — Podjuna — Žila. U NA TELEVIZIJI „DOBER DAN, KOROŠKA“ v nedeljo, 8. dec. 1991, ob 13.30 uri, TV 2 predvidoma z naslednjimi prispevki: Advent Dvojezična otroška vrtnarica — poklic s perspektivami Gospodarji tostran in onstran meje Volitve v Kmetijsko zbornico Knjižni dar Mohorjeve v znamenju 140-letnega jubileja Notranja arhitektura na Zilji Designer K. Božin Video-clip Sedlski zvonovi Mešani pevski zbor Sele Slovensko planinsko društvo v Celovcu in revija „Družina in dom", vabita vse foto-amaterje k sodelovanju pri tradicionalnem foto-natečaju „Planine v sliki“ 1. vsak lahko pošlje do 3 slike, barvne ali črno-bele. Format 20 x 30 2. na hrbtni strani vsake slike, naj bo napisano „geslo". Naslov avtorja naj bo priložen v posebni kuverti. 3. slike bo ocenjevala tričlanska strokovna komisija. 10 najboljših bo nagrajenih. Razstavljene bodo v Mohorjevi knjigarni v Celovcu. 4. po končani razstavi bodo slike vrnjene avtorjem. Za morebitne poškodbe organizator ne jamči. Slike pošljite na naslov: Slovensko planinsko društvo, Celovec, Tarviser Str. 16, A-9020 Klagenfurt, najpozneje do petka, 20. decembra 1991 S planinski pozdravi! Hanzi Lesjak, I. r. GLOBASNICA Društvo upokojencev Pliberk vabi na PREDBOŽIČNO SREČANJE članov, ki bo v soboto, 7. decembra 1991, pri Šoštarju Spored: ob 11. uri maša, ob 12. uri skupno kosilo, nato kulturni spored — nastopajo mlada folklorna skupina iz Globasnice in učenci Glasbene šole GOSELNA VAS/ DOBRLA VAS BENEFIČNI KONCERT za popravo cerkve v Goselni vasi (adventno petje) Čas: v nedeljo, 15. 12., ob 19. uri Kraj: v cerkvi v Goselni vasi Sodeluje: cerkveni pevski zbor Dobrla vas (pod vodstvom Apolonije Lesjak) ŠT. JAKOB V ROŽU Na dan človekovih pravic predavanje „BEGUNCI — PROBLEM?“ Predava: mag. Anneliese Dralle Čas: torek, 10. 12., ob 19.30 Kraj: v farni dvorani v Št. Jakobu v Rožu Prireditelj: Katoliška prosveta Št. Jakob BOŽIČNICA UPOKOJENCEV Čas: v soboto, 14. 12., ob 14. uri Karj: v farni dvorani v Št. Jakobu Prireditelj: Slovensko društvo upokojencev BEGUNJE GALERIJA AVSENIK Razstava RELIEFI V LESU po skicah in opisih v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske DRAGO KOŠIR. — Razstava je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 11. do 17. ure. Vabljeni! Od 5. decembra JASLICE NA SLOVENSKEM RADIŠE OBČNI ZBOR Slovenskega prosvetnega društva „Radiše" Čas: v soboto, 7. 12., ob 19. uri Kraj: v klubski sobi kulturnega doma na Radišah Po občnem zboru bo dia-predavanje Tomaža Ogrisa: „PRI SORODNIKIH V UKRAJINI“ Premiera igre: „LE PO KOM SEJE VRGEL TA OTROK?“ (Eva Jaikovozky) Čas: v soboto, 14. 12., ob 20. uri Kraj: v kulturnem domu na Radišah Nastopa: Mladinska igralska skupina SPD „Radiše" Režija: Alenka Bole-Vrabec Koreografija: Minka Veselič Š KOCI J AN Ponovitev igre MUCIN DOM (Samuel Maršak) Čas: v soboto, 7. 12., ob 18. uri Kraj: v kulturni dvorani „KASSL' v Škocijanu Nastopa: Otroška gledališka skupina iz Škocijana Po predstavi bo Miklavž obdaril otroke. Darila z listkom lahko oddate pred predstavo. ŠT. PRIMOŽ PLESNI TEČAJ ZA ZAČETNIKE Vodi: Gregi Krištof Čas: v soboto, 14. 12., ob 15. uri Kraj: v kulturnem domu „Danica" v Št. Primožu Cena: 500,-— šil. za 10 enot Prijave sprejema Franci Polcer — tel.: 04239/2145 Prireditelj: SPD „Danica" v Št. Primožu SELE MIKLAVŽEVANJE Čas: v soboto, 7. 12., ob 19.30 Kraj: v farni dvorani v Selah Prireditelj: KPD „Planina' v Selah CELOVEC CHRISTMAS SHOW 1991 „The Best ot Inept“ Dobrodelna prireditev za ai Čas: v ponedeljek, 16. 12., ob 20. uri Kraj: v avli celovške univerze Nastopa: gledališka skupina INEPT RAVNE NA KOR. Razstava: LJUDSKA NOŠA PRI ZILJI Čas: v petek, 6. 12., ob 18. uri Kraj: likovni salon v Ravnah na Koroškem ŠMIHEL ADVENTNO PETJE Čas: v nedeljo, 15. 12., ob 15. uri Kraj: v farni cerkvi v Šmihelu Prireditelj: KPD Šmihel JURI MURI V AFRIKI (Tone Pavček, Marjan Belina, Darka Čeh) predstava za otroke od 5. do 100. leta Režija: Tine Varl — Glasba: Gabriel Lipuš — Koreografija: Minka Veselič Likovna zasnova: Breda Varl — Nastopa: Scena 11 Celovec Prireditelj: Krščanska kulturna zveza v Celovcu V FARNI DVORANI V ŽELEZNI KAPLI v četrtek, 12. decembra 1991, ob 8.45 ob 9.45 ob 10.45 ob 15. uri V MLADINSKEM DOMU SŠDV CELOVCU v soboto, 14. decembra 1991, ob 15. uri Soprireditelji: LŠ Mohorjeva, Otr. vrtec „Naš otrok", Otr. vrtec SŠD v Celovcu, SPD „Gorjanci" Kotmaravas, Otr. skupina SPD „Radiše", Javna dvojezična LŠ 24 v Celovcu SODALITAS Dom v Tinjah Telefon: (04239) 2642 9121 Tinje Od sobote, 7. decembra, od 14. ure do torka, 10. decembra, do 18. ure PRIPRAVLJALNI TEČAJ ZA SLIKANJE IKON Vodi: Anica Vrečar, Kotmara vas od sobote, 7. dec., od 8.30 do nedelje, 8. dec., do 13. ure ŽIVETI POLNOST ŽIVLJENJA IZ VERE — Duhovne vaje za mladino Vodi: prav. Peter Olip od sobote, 7. dec., od 8.30 do nedelje, 8. dec., do 13. ure SREČANJE S PRIJATELJEM — SREČANJE Z BOGOM Duhovne vaje za srednješolce Vodi: žpk. Stanko Olip od ponedeljka, 9. dec., od 18. ure do četrtka, 12. dec., do 13. ure Z MARIJO SLAVITI BOGA — Duhovne vaje za Marijino legijo Vodi: p. Lavrencij Anžel OFM, Maribor_____________________________ v sredo, 11. decembra, ob 19. uri ODPRTJE RAZSTAVE: Rembrandt — radiranke Uvod: p. Cornelius Dings, SSS v sredo, 11. decembra, ob 19.30 Dia-predavanje: VPLIV REMBRANDTOVE GRAFIKE NA SLIKARSTVO, nem. Predava: p. Cornelius Dings, SSS v petek, 13. decembra, ob 19.30 Dia-show: AMAZONAS — GALAPA-GOS, nem. Predava: dr. Christian Kobau, Beljak GALERIJA TINJE Razstava skulptur in slik Alojza Pogorevca iz Slovenjega Gradca (Razstava je odprta še do 10. dec. 1991) CELOVEC KULTURNO DRUŠTVO „PRI JOKLNU“ ROONER MEYE — pesmi in melodije iz Bretanske in Irske na instrumentih keltskega značaja Čas: v četrtek, 12. 12., ob 20. uri OTROŠKA PRIREDITEV Zgodbica o kozici — lutkovna predstava Nastopa: Jože Zajec, Ljubljana Čas: v nedeljo, 15. 12., ob 16. uri PODGORJE KONCERT ZA ORGLE Nastopa: dr. Mihael Meier — orgle Bere: mag. Janko Ferk Čas: v soboto, 14. 12., ob 18.30 (po maši) Kraj: v romarski cerkvi v Podgorjah Prireditelj: Fara Podgorje NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik mag. Marjan Pipp, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. Uredništvo: Silvo Kumer (glavni urednik), urednika: Marijan Fera in Franc Sadjak, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: ..Naš tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka 04 63 / 51 25 28-0. Naš zastopnik za Jugoslavijo: ADIT, Glonarjeva 8, 61000 Ljubljana, tel.: 061 / 32 97 61. Letna naročnina: Avstrija 350,— šil., Jugoslavija 900,— Din., ostalo inozemstvo 550,— (800,— šil. zračna pošta), posamezna številka 8.— šil. (20,— Din ). STRAN 13 Prireditve / Oglasi Slovensko stalno gledališče iz Trsta je moralo — zaradi bolezni glavnega igralca — gostovanje s Cankarjevo dramo „Hlapci“ v Mestnem gledališču v Celovcu na hitro odpovedati. Kot alternativo so ponudili Sofoklejevo tragedijo iz grške mitologije KRALJ OJDIPUS Predstava bo v nedeljo, 8. decembra, ob 14.30 v Mestnem gledališču v Celovcu. Prisrčno vabljeni! „Sofoklejeva mojstrovina je eno temeljnih del svetovne dramatike in preizkusni kamen ustvarjalne zmogljivosti vsakega gledališča. Uprizoritev režiserja Mileta Koruna ho lahko razumljiva širšemu krogu gledalcev. Marsikatera v njej izrečena beseda zazveni danes z dodatnim tragičnim prizvokom, ki ga še pred dobrim letom ne bi zaznali.“ (Miroslav Košuta) DOM V TINJAH Prireditev „Novo oblikovanje Evrope — ugodna priložnost ali nevarnost?“, ki bi bila v torek, 10. decembra, ob 19.30, bo preložena na poznejši termin, ki ga bomo še objavili! NAŠ TEDNIK, KLEINE ZEITUNG IN GLOBAŠKI ČASOPIS vabijo na DOBRODELNO PRIREDITEV ZA HRVAŠKE BEGUNCE V SLOVENIJI 26. 12. ob 20. uri pri Šoštarju v Globasnici Častno pokroviteljstvo: univ. prof. dr. I. Cesar, minister vlade Republike Hrvaške; prof. L. Peterle, predsednik vlade Republ. Slovenije; /. Bizjak, predsed. zbora občin Slovenije; dr. C. Zernatto, dež. glavar; dr. P. Ambrozy, namestnik dež. glavarja; A. Wakounig, predsednik EL. Tehnične naprave je dal na razpolago: ansambel ,4J‘. Nastopajo: MoPZ „Franc Leder-Lesičjak"; Big Ben Quartett; Fried-bert Kerschbaumer; Ansambel Ma-rela; pop-skupina Big Be; Ansambel Rubin Mohorjeva družba išče sodelavca za razna dela v hiši, za razpečavanje in za dostavo. Nastop službe je možen takoj. Javite se po telefonu: 0463 / 56515 / 21 (ga. Hornböck) Generalni sponzor: PUNTIGAMER ZVEZNA GIMNAZIJA IN ZVEZNA REALNA GIMNAZIJA ZA SLOVENCE V CELOVCU IN ZDRUŽENJE STARŠEV NA TEJ ŠOLI VABITA NA DAN STARŠEV iN OBČNI ZBOR ZDRUŽENJA STARŠEV ki bo v soboto, 7. decembra 1991. Ob 8. uri se bo pričel občni zbor, po občnem zboru pa se bodo starši lahko med 9.30 in 12.30 pomenili individualno z vsemi profesorji o šolskih uspehih svojih otrok. Dnevni red občnega zbora: 1. Pozdrav 2. Ugotovitev sklepčnosti 3. Poročilo predsednika Združenja staršev 4. Poročilo ravnatelja šole 5. Poročilo blagajnika 6. Poročilo preglednikov računov 7. Debata in razrešnica staremu odboru 8. Volitev novega odbora 9. Razno Predsednik Združenja staršev Ravnatelj Ivan P. Lukan dv. sv. dr. Reginald Vospernik Božični bazar Mohorjeva ljudska šola vabi na na Glavnem trgu v Pliberku BOŽIČNI BAZAR, ki bo Prireditelj: EL — ženske v soboto, 7. decembra, Čas: med 9. in 16. uro. v soboto, 7. 12. 1991, Na prodaj bodo lepi ročni iz- od 9. ure naprej, ves delki, katere so pripravili uči- dan telji šole skupno s starši. Izkupiček Izkupiček bazarja je namenjen bo za pomoč za potrebe šole. HRVAŠKI Prisrčno vabljeni! Šport Ob začetku skakalne sezone Zahomčani so se dobro pripravili Znano je, da se je skakanje v zadnjih letih na smučeh razvilo v celoletni šport. To ne velja le za vrhunske „profesionalne" skakalce, temveč tudi za mladince. Trener za-homške skakalne ekipe Franc Wiegele st. je povedal, da je od te dolge pripravljalne dobe odvisen uspeh ali neuspeh na tekmovanjih. Franci Wiegele je vsako minuto prostega časa izkoristil za treninge. V tej pripravljalni dobi so vsako leto v načrtu tudi izvirna tekmovanja, na katerih se skakalci uvrščajo v razne kadre. Ne prvih dveh preizkušnjah (na plastični skakalnici — namesto s snegom je pokrita s plastmi umetne snovi) je zmagal Zahomčan Franci Wiegele, od katerega lahko letos mnogo pričakujemo. Na prvem tekmovanju je zasedel Christian Moser 4. mesto, visoko pa so se uvrstili tudi Niko Zwitter (7.), Günther Kaiser (8.), Herwig Millonig (10.) in Hannes Frank (12.). Na drugem tekmovanju v Seefeldu sta se poleg F. Wie-geleja visoko uvrstila tudi Ch. Moser (2.) in Zwitter (6.). Danes se ta serija tekmovanj končuje v Planici, kjer so se letos Zahomčani mnogo pripravljali. Trener Franci Wiegele od letošnje tekmovalne sezone pričakuje kar precej, predvsem pa od 16-letnega Thomasa Kuglitscha. Kuglitsch ne skače v klasičnem slogu, temveč že v „revolucionarnem V slogu“. Franci Wiegele, ki bo letos večinoma tekmoval v evropskem pokalu, je vsako prosto minuto izrabil za treninge. Hannes Frank, ki je kot predskakalec na svetovnem prvenstvu v Planici letel kar 184 m, pa želi na velikankah, čeprav ne v konkurenci, pač pa kot predskakalec, zopet obrniti pozornost nase. Ta polet v Planici je trener Wiegele ocenil kot klubsko najlepši dosežek v skakalni sezoni 90/91. m naš tednik letos že devetič r v petek, iO. deaSnbra, ob 17. uri * Najbolj še nogometaše južne Koroške za leto 199#^ -S bo izbrala strokovna /Ulja. ' L- ^ •JJk j * Slovenski športni novinp^bo*» '1 ^ } Nagrade ■ preteklega leta bo podelil Ijiilifr. Branko Elsner Namizni tenis: pnnovna zmaga Selanov Stane Bec in Mirko Draže hitita od zmage do zmage. Po zadnji zmagi doma proti Pošti sta že sedmič srečanje zaključila brez poraza! Pretekli petek je uspešna dvojica nastopila doma proti celovški Pošti. Kot skoraj vsi nasprotniki so se tudi Celovčani za to igro dodatno okrepili; toda pomagalo ni nič: selska ekipa je prepričljivo zmagala s 7:3. Tekma je bila zelo izenačena, na koncu pa je zmagala večja rutina gostov. Izredno močan je Stane Bec, ki je v jesenskem delu prvenstva še ni izgubil tekme. Z Markom Smrtnikom proti Labotu? V naslednjem kolu Selani gostujejo v Labotu. V ekipi že dve koli igra igralec državne B-lige, ki je bil do zdaj v obeh tekmah zagotovilo za tri točke. Mirko Draže se zaveda moči Labotčanov in bo zato skušal za to tekmo reaktivirati Marka Smrtnika. Marko je pred leti sodil med največje namiznoteniške talente na Koroškem. Zdaj že dalj časa ni igral, a je kljub temu še vedno zmožen senzacije. „Če bo igral Marko Smrtnik, tekme v Labotu nikakor ne bomo zgubili,“ je prepričan Mirko Draže. 1. razred: Sele — Pošta 7:3 Bec 3, Draže 3, Bec/Oraže Tudi NTK Bilčovs zmaguje Obe moštvi NTK Bilčovs sta zadnjo tekmo zanesljivo dobili in se tako povzpeli proti vrhu lestvice. NTK Bilčovs A — H SV Celovec 7:3 točke: H. Gasser 2, Hornböck 2, H. Ogris 2, dvojica NTK Bilčovs B — Weitensfeld 7:3 Mirko Oraže je letos zopet v odlični formi Koroško prvenstvo v semikontakt karateju: Radišani osvojili kar 4 odličja Sicer priprave na ta dogodek niso bile zadovoljive, kljub temu pa so se mladi karateisti z Radiš borili razmeroma uspešno. Okoli 150 borcev se je preteklo soboto udeležilo koroškega prvenstva v semikontakt karateju v Spit-talu ob Dravi. Tekmovali so v 11 starostnih skupinah in kategorijah. Šestčlanska ekipa z Radiš pod vodstvom trenerja in tekmovalca Milana Hriberniga, se iz različnih razlogov ni mogla pripraviti zadovoljivo. Na eni strani so odgovorni precej pozno obvestili Radišane o prvenstvu, na drugi pa trenerju Hribernigu mladi karateisti zaradi šolskih obveznosti niso vedno na razpolago. Tako so se odpravili v Spittal le s skromnimi cilji. Tam pa so morali na nenavadno „gladkem“ parketu tekmovati, na kar seveda niso bili pripravljeni. Milan Hribernig — Gladka tla so bila usodna. Kljub temu 3. mesto. slika/NT Fera Kljub temu so osvojili kar štiri odličja: srebrno in tri bronaste. Povsem zadovoljivo se je v starostni skupni do 15 let boril mladi Jan Schieman, ki je postal koroški vi-ceprvak. V isti starostni skupini je zasedel 3. mesto prav tako Ra-dišan Robert Pichler. V kategoriji nad 69 kg je dosegel 3. mesto Karl Kramer, enako tudi Milan Hribernig v kategoriji nad 82 kg. Predvsem Milan je precej trpel zaradi gladke podlage, ki mu je preprečila višjo uvrstitev. Nastopala sta tudi Peter Ženki in Sven Schieman. Karate — druga sekcija SAK Po dolgem razpravljanju, so se predstavniki SAK dogovorili, da v svoj klub vključijo še dodatne sekcije. Prvi bodo pristopili uspešni karateisti z Radiš. SAK je tako storil prvi korak izven nogometne dejavnosti, kajti nova sekcija je v okviru kluba šele druga. Šport SK Zadruga Dob — prvak regionalne lige Pred prvenstvom tega nihče ni pričakoval! Sedaj obstaja celo možnost povzdiga v 1. avstr, odbojkarsko ligo. Odbojkarji Doba so senzacionalno zaključili prvenstvo v regionalni ligi — vzhod. V soboto so premagali Voralpen s 3:1, v nedeljo dopoldan pa Sokol MÖMA II kar s 3:0. Tako so Dob-Uani le z enim porazom (na tujem Proti Sokol MÖMA II) zaključili Prvenstvo na 1. mestu, kar ni Presenetilo le posameznih igralcev Doba, temveč vse poznavalce odbojke. Se zelo kratka zgodovina odbojkarskega kluba Dob, iz male vasi blizu Pliberka, se bere kot kratka pravljica. Mladina iz Doba se je najprej zanimala za namizni tenis (načrtovana je bila celo ustanovitev kluba). Vendar je zanimanje za namizni tenis hitro uplahnelo, in sicer po dopustu v Medulinu, kjer so se fantje prvič seznanili z odbojko kot rekreativno dejavnostjo. Dunajčan Kitzin-9er, svojčas vrhunski avstrijski odbojkar (član avstrijske odbojkarske reprezentance; večkratni avstr, prvak; tekmoval tudi na tekmah za evropski pokal), pa je mlade Dobljane opogumil za intenzivno gojenje te športne panoge. Lahko bi rekli, da je prav on oče uspešnega odbojkarskega kluba. Pred ustanovitvijo in tedi nekaj let po ustanovitvi kluba (1982) je Kitzinger, ki se je Poročil v Pliberk, vodil treninge odbojkarskega kluba. Leta 1983/84 je ekipa prvič tekmovala v Koroški ligi, leta 1986 pa so bili Dobljani prvič koroški prvak. Sledili so štirje naslovi (87, 89, 90 te 91); letos je ekipi uspel povz- dig v regionalno ligo, kjer so si zastavili le skromen cilj, namreč obstoj v ligi. Ta cilj pa so senzacionalno presegli. Osvojili so namreč 1. mesto in si tako zagotovili sodelovanje na kvalifikacij- • Izredno prijateljstvo med igralci Branko Golob Trener Branko Golob je po osvojenem 1. mestu hvalil igralce ter poudaril njihovo medsebojno prijateljstvo. Sam je treniral že mnogo ekip, vendar takega prijateljstva med igralci da še ni doživel. Menil je, da je le-to mnogo prispevalo k uspehu. Da bi se ekipa dobro pripravila na kvalifikacijske tekme, je trener Golob vložil v trenerski načrt tudi priprave na Ober-traunu. Tam se bo ekipa ob izrednih pogojih pripravljala na odločilne tekme za vstop v 1. ligo. skem turnirju za prvo ligo, ki se prične 23. 2. 1992. Ker je moč ekipe izenačenost posameznih igralcev ter izredno medsebojno prijateljstvo, je trener Golob mnenja, da bo imela ekipa tudi na kvalifikacijskem turnirju pomembno vlogo. • Ali bo dvorana zopet najhujši „problem“? Lojz Opetnik V primeru povzdiga v 1. ligo, bi Dobljani morali zapustiti dvorano v Velikovcu, saj ne ustreza normam najvišje avstrijske odbojkarske lige. Tako bi bili Dobljani zopet prisiljeni tekmovati na „tujem igrišču“. Ustreznih dvoran je na Koroškem le malo, vsaj v bližini Doba. V poštev bi prišle dvorane v Št. Pavlu, Wolfsberg u ali pa v Celovcu. Sek-cijski vodja Lojz Opetnik (slika) je komentiral. „Sicer smo še precej oddaljeni od 1. lige, vendar bodo v primeru povzdiga potrebni hitri ukrepi!“ Tudi zadnji dve tekmi se Dobljani zanesljivo dobili V soboto je ekipa tekmovala proti Voralpen ter jasno zmagala s 3:1. S to zmago so si Dobljani pravzaprav predčasno zagotovili naslov prvaka, kajti nedeljski nasprotnik Sokol MÖMA II bi moral odločno premagati Dobljane, da bi jim še uspelo osvojiti 1. mesto. Prav proti tej ekipi pa so imeli Dobljani Bojan Mlakar še odprt račun. Na tujem so namreč doživeli edini poraz v reg. ligi, za kar so se igralci želeli maščevati. Na tekmi so Dobljani dokazali, kdo je „šef“ v reg. ligi. Domačini so z izrazito napadalno igro Dunajčane povsem razburili, tako da nasprotnik niti niza ni zmagal. Izredno dobro razpoložen je bil legionar „terminator“ Bojan Mlakar (slika), ki se ni izkazal kot vrhunski igralec le na tej tekmi, temveč je bil pravzaprav vse prvenstvo najboljši igralec. Naslov prvaka so Dobljani seveda krepko proslavili. Že pod prho so s sektom zalili največji uspeh v zgodovini kluba. Za nekatere igralce je bil uspeh predčasno božično darilo . . . Druga dobljanska ekipa je doma podlegla ekp iz Št. Vida z 2:3. Tako so Šentvid-čani prvič premagali Doblja-na Ženska ekipa, ki prav tako tekmuje v koroški ligi, ki zanesljivo premagala ekipo iz Wolfsberga s 3:0. V nedeljo tekmujejo dekleta proti Frie-sachu, ki je doslej vse tekme dobila. Obeta se vrhunska tekma! Reg. liga: SK Zadruga Dob — Voralpen 3:1 (15:10, 15:7, 16:17, 15:0); SK Zadruga Dob — Sokol Möma II 3:0 (15:12, 15:13, 15:8). TABELA: 1. Aich/Dob 13 12 1 37:8 24 2. SVS Möma 13 10 3 31:15 20 3. WAT Aspern 13 9 4 32:22 18 4. DT J Wien 13 7 6 24:24 14 5. UVC Graz 13 5 8 19:30 10 6. Union Südstadt 13 4 9 20:28 8 7. Voralpen 13 3 10 17:34 6 8. Mürzzuschlag 13 2 11 16:35. 4 fei- * ■ m ZIMA V SLOVBm JI SMUČARSKI SERVIS NT ZA NASE BRALCE, i. dei V zadnjih dveh številkah Našega tednika smo predstavili domače smučarske regije in smo seznanili naše bralce s ponudbo na koroških smučiščih. Ker pa so se cene za vlečnice v tej sezoni pri nas znatno zvišale, postajajo vse bolj zani-\ miva tudi smučišča v Sloveniji — v deželi planincev in smučarjev. Smučarski centri v Sloveniji, kot so Kranjska gora, Vogel, Rogla, Krvavec ali Kobla, nudijo obiskovalcu vso potrebno infrastrukturo — to pa po izredno zmernih cenah. Poleg podatkov o smučiščihin cenah za vlečnice želimo dati našim bralcem tudi pregled možnosti za druge športne dejavnosti in rekreacijo. OGLASI j • v v Gostisce JUENNA ČEPIČE Od četrtka, 5. decembra, naprej Vas vse vabimo na izbrana jedila, pijače in kegljanje. Odprto je vsak četrtek, petek, soboto in nedeljo ter ob praznikih. Poleg tega Vas vabimo do božičnih praznikov na dneve lovskih specialitet Priporočamo se za Vaše božičnice! Rezervacije zaželene! Vašega obiska se veseli družina Gregorič Fant iz Slovenije išče kakršnokoli delo. Po poklicu sem šofer in ličar s prakso pri lakiranju kovinskih predmetov. Prodajam tudi smrekovo smolo. Naslov: Bojan Jankovič, Bu-gunjska 6, 64000 Kranj, Slovenija, tel. 03064/215211. Moški, star 37 let, samski, iz Slovenije (Ravne), išče karšnokoli zaposlitev. Kličite 030602/22056. BLED Straža, Zatrnik in Pokljuka Bled je turistični kraj, zanimiv v vseh letnih časih. Pozimi pa se ponujajo ljubiteljem smučarskega športa Straža in Zatrnik ter Pokljuka Ponudba: smučarska šola, vrtec na snegu, nočna smuka, izposojanje opreme, vrsta hotelov vseh kategorij, diskoteke, nočni lokali, pokriti bazeni (tudi s termalno vodo), 35 kilometrov tekaških prog Cene za vlečnice na Straži in Zatrni-ku: celodnevna karta za odrasle šil. 53,— (300 tolarjev), za otroke do 10. leta šil. 37,— (210 tolarjev), poldnevna karta za odrasle ali otroke šil. 37,— (210 tolarjev). Za 7-dnevno karto plačajo odrasli šil. 245,— (1400 tolarjev), otroci šil. 210,— (1200 tolarjev). Informacije po telefonu: 03064/77932 KRANJSKA GORA V vogalu trikotnika med Avstrijo, Italijo in Slovenijo je eno samo smučišče, katerega središče je alpska vasica Kranjska gora, ki je postalo v zadnjih desetletjih največje zimskošportno središče v Sloveniji (tekme za svetovni pokal v alpskem smučanju). Kranjska gora pa je znana tudi po teku treh dežel (SKI TOUR 3) v trikotniku med Slovenijo, Avstrijo in Italijo ter po vsakoletnem tekmovanju v smučarskih skokih v Planici. Ponudba: smučarska šola, vrtec na snegu, nočna smuka, izposojanje opreme Na strminah Kranjske gore se vrti 20 žičnic, od tega 16 smučarskih vlečnic. Po dolinah je speljanih 40 kilometrov tekaških prog. Gostom pa je na voljo vrsta hotelov, večinoma B kategorije. Celodnevne karte za žičnice stanejo v Kranjski gori za odrasle šil. 175,—, za otroke šil. 120,—. Poldnevne karte za žičnice stanejo za odrasle šil. 105,— (od 9. do 13. ure), šil. 120,— (od 12. do 17. ure). Za otroke do 12. leta šil. 65,— (od 9. do 13. ure), šil. 80,— (od 12. do 17. ure) Sedemdnevna karta stane za odrasle šil. 1050,—, za otroke šil. 735,-. Informacije po telefonu 03064/88768 KRVAVEC Le 10 kilometrov od ljubljanskega letališča Brnik je oddaljen Krvavec, kjer je smučarjem na voljo šest sedežnic in šest vlečnic. Na zgledno urejenem smučišču je več kot 25 kilometrov urejenih smučarskih prog. Tamkajšnja smučišča so dobila priznanje kot najbolje urejeno smučarsko središče v Sloveniji. Ponudba: hoteli, večinoma B-katego-rije, smučarska šola, vrtec na snegu, izposojanje opreme, umetna drsališča, biljard v nočnih klubih, številne domače gostilne Celodnevna karta za žičnice stane za odrasle šil. 123,— (700 tolarjev), za otroke do 14. leta šil. 97,— (550 tolarjev). Poldnevna karta za žičnice stane za odrasle šil. 97,— (550 tolarjev), za otroke šil 62,— (350 tolarjev). Sedemdnevna karta za žičnice stane za odrasle šil. 613,— (3500 tolarjev), za otroke šil. 335,- (2150 tolarjev). Informacije po telefonu 03064/42180. BOHINJ: Kobla in Vogel V Bohinjski kotlini sta smučarski središči Kobla in Vogel. Na Kobli se vrtijo tri sedežnice in tri vlečnice. Tam je urejena tudi izredno lepa tekaška proga, dolga 10 kilometrov, na kateri so vsakoletna tekaška FIS tekmovanja. Na smučiščih Vogla, kamor vas pripelje gondolska žičnica, pa je smučarjem na voljo pet vlečnic in tri sedežnice. Ponudba: smučarska šola, vrtec na snegu, nočna smuka, izposojanje opreme Na Voglu stanejo celodnevne karte za žičnice za odrasle šil. 140,— v predsezoni (do 24. decembra) in šil. 175,— v glavni sezoni. Za otroke stane celodnevna karta šil. 123,—. Za sedemdnevno karto za žičnice plačajo odrasli šil. 784,— v predsezoni in šil. 980,— v glavni sezoni. Za otroke stane sedemdnevna karta v predsezoni šil. 550,—, v glavni sezoni pa šil. 686,— Najavljene skupine dobijo 10% popusta, šolske skupina pa 20 % popusta. Na Kobli stane celodnevna karta za žičnice za odrasle šil. 97,— (550 tolarjev), za otroke pa šil. 79,— (450 tolarjev). V predsezoni (do 24. decembra) stane celodnevna karta za odrasle šil. 88,— (500 tolarjev), za otroke pa šil. 70,— (400 tolarjev). Sedemdnevna karta stane v predsezoni za odrasle šil. 482,— (2750 tolarjev), v glavni sezoni pa šil. 526,— (3000 tolarjev). Otroci plačajo za sedemdnevno karto v predsezoni šil. 412,— (2350,—), v glavni sezoni pa šil. 447,— (2550 tolarjev). Informacije po telefonu: 03064 / 723 370.