Štev. 1. Y Ljubljani, 12. januarja 1917. leto. LVII Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov : t Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Jjr^i,Tovariš izhaja vsak petek popoldne - je^M7 praznik, izide list dan pozneje. "Vsijeto velja . . 10 — K pol teta .... 5-— , Ce.trtJ^a .... 2'50 „ ppsamežna številka po 20 h. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 16 h , , , dvakrat. . 14 „ , » » trikrat . . 12 , »t nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 10 h. O-ffianila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118). . •. Za "reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto. C O - Priloge poleg poštnine 15 K. Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine Prihodnja številka „Učiteljskega Tovariša" Izide dne 26. januarja 1917, Naznanilo. Do preklica, oziroma do drugačnega naznanila prosimo vse uredništva »Učiteljskega Tovariša« tičoče se stvari odslej naprej pošiljati na naslov: Uredništvo »Učiteljskega Tovariša« v Ljubljani, Učiteljska tiskarna. Vodstvo Zaveze. I Plus pour vos que pour moi! Bolj za vas kakor zase! Deviza naše cesarice Cite. Danes začenja naš list svoj sedem-inpetdeseti letnik. — Kakor se je ravnal doslej »Učiteljski Tovariš« po zgoraj citirani devizi naše cesarice Cite, tako hoče delati tudi poslej: Brez kakršnekoli misli nase hoče izvrševati svojo nalogo v moralno in materialno blaginjo slovenskega učiteljstva in šolstva! Živimo v velikem času. In naša dolžnost je, narekovana od neugnane naše domovinske ljubezni, da damo svoji očet-njavi vse, kar hoče in mora imeti od nas, da izide zmagoslavna iz te strašne vojne! Zavest imamo, da smo do1 sedaj svoje pa-triotične dolžnosti izpolnjevali v polni meri; danes pa slovesno obljubljamo, da bomo v tej požrtvovalnosti vztrajali vse do srečnega konca. Gradimo kulturno bodočnost svojemu narodu, ki bo deležen vseh dobrot in svoboščin, porojenih iz sedanje vojne, svobodno se razvijajoč v okvirju Habsburške monarhije! Mi bomo zbujali, dvigali in krepili njegove duševne sile, iščoč priznanja in zadoščenja v zavesti, da brusimo orožje duha, ki pribori našemu narodu tudi v prosvetnem oziru slavo in veličino, pri-stojialjočo njegovim krepostim in vrlinam! Mi ustvarjamo temelj — lepota in sila na- LISTEK Ob 4. letu svojega službovanja na Kranjskem sem pohitel v velikih počitnicah — koncem meseca julija — v Istro. Sprva sem se mudil tu par dni v Kopru ter si ogledal tamošnje zanimivosti. Najbolj so me mikale saline, pa tudi kaznilnica me je v marsičem poučila. Iz Kopra sem jo kreni proti jugu do Buzeta. Marsikaj sem videl tu novega ter mnogo doživel O vsem tem mogoče drugo pot. — Silna vročina ter nenavadna — prehranitev sta me prisilili, da sem se predčasno vrnil tja, od koder sem došel Na tem svojem povratku obiščem v selu P. blizu Kopra tovariša, poznanega mi in ljubega izza svojih študij na učiteljišču ljubljanskem. Kako se je mož — tačas že bolehen — še kulture raste od znotraj ven in navzgor; zato je prožeta z življensko energijo, ustvarjajoč in oplemenitujoč vse, kar je sposobno da deluje, živi in se giblje v narodnem organizmu! Hočemo, da bodi lep vsak in da bodi lepa celota, zato moramo odpreti vrelce tej lepoti — dati moramo svojemu narodu svojo kulturo! To svojo nalogo bomo opravljali z navdušenjem in z ljubeznijo, ki jo zahteva veliki smoter! In ta smoter stoji pred nami kot kategorični imperativ, zahtevajoč nujno, da nam naklonite tistih sredstev, ki omogočajo pot do njega. Ta sredstva so moralnega in materialnega značaja. Obračamo se do sotrudnikov in naročnikov s prošnjo, naj mislijo na nas, kakor mi mislimo nanje! Kar nam dajo, to je naša hrana — pogoj naši eksistenci. Če smo premagali težave preteklega leta, premagamo tudi te, ki stoje pred nami. Obeta se nam lepše življenje, a m i in oramo storiti vse, da se izkažemo vredne tega1 življenja. In to se zgodi, ker si ga ustvarjamo sami! za zi pit iijev. Žene vpoklicanih učiteljev, ki niso dobivale doslej nobene podpore, naj prosijo zanjo na naslov: Okrajna mestna komisija za preživljanje v Ljubljani, rekurz pa na naslov: Deželna gospodarska pomožna pisarna za vpoklicane vojnike v Ljubljani, Sodna palača, soba štev. 114. Dokazati morajo, da niso njih m!0'žje pred vpoklicem mogli preživljati svojih redovin zgolj s svojo plačo. Ta dokaz ne bo težak, ker ni na Kranjskem učitelja, ki bi mogel svojce zdrževati le s svojimi službenimi prejemki. Prilože naj svojim | prošnjam dokazila o postranskih zaslužkih (na obrtnih šolah, na občinah itd.} in o nastalih škodah (bolezen, dolg itd.). Človeško čuteča srca ne zavržejo takih prošenj ! Pristopajte kot člani k „Rdečemu križu"! CESARJEVIČEVA PEHOTA.« Poslušaj — o, Ljubljana ti, kaj cesar pravi, govori, kaj stolni Dunaj v svet razglaša, na dom ti brzojav prinaša: Junaških tvojih sinov roj, orjaških vojnih činov broj — odslej armade bo krasota: »Cesarjevičeva pehota«! Ljubljana bela — »dolga1 vas«! Ti naše domovine kras! Junaštvo tvojih vrlih sinov blišči se v zarji vojnih činov! Sam cesar k tebi govori, zasluge tvoje on časti: srčno ljubav nate razlije, v njo s sinčkom svojim te ovije. Cesarske milosti je žar, slovenski domovini dar! In konca našega trpljenja bodočnost lepša se pričenja! Josip Čonč. AVSTRIJSKA POSLANSKA ZBORNICA. Izmed državnih poslancev jih je od zadnjega zasedanja 24 umrlo. V vojni so padli štirje, dva sta v ruskem ujetništvu, štirje so bili odvedeni na Rusko in so tam internirani, dva poslanca sta odložila mandate, 16 poslancev pa ne bo moglo izvrševati svojih mandatov. NOVO PREBIRANJE ČRNOVOJNiŠKIH OBVEZANCEV. Uradno razglašajo, da se vrši novo prebiranje črnovojniških obvezancev rojstnih letnikov 1898 do vključno 1892, in sicer v času od 15. januarja do 5. februarja 1917. * AKCIJA NJENEGA C. IN KR VELIČANSTVA „ZA OTROKA". Z Dunaja smo prejeli: Njeno c. kr. Veličanstvo, ki je prevzelo mesto državne matere, katero ji je izročila Previdnost, v žalosti za pokojnim vladarjem in v težki vojni stiski, je našlo tolažbo v tem, da se udeležuje vsakršnega dela za pomoč ubožnim in stiskanim. Njeno Veličanstvo je priredilo zbirko na korist ubožnim otrokom, ki stoji, kakor svoječasria enaka zbirka pok. Naj- višjega vladarja, v znamenju gesla: „Za otroka". Že doslej znaša ta zbirka 1,300.000 K v gotovini in približno tri milijone kron v blagu S tem je pa storjen šele začetek. Na vse tiste, ki imajo srce za najrevnejše in najbednejše med ubožci, za bedo otrok, se obrača klic vzvišene državne matere, da prispevajo svoj del za omiljenje velike sile. Vsem oblastem, ki imajo najgloblji vpogled v razmere narodov, duhovnikom vseh vero-izpovedanj, zdravnikom, učiteljem, možem in ženam, ki sodelujejo pri socialni pomoči, veljaj to kot poziv, da s svojimi izkušnjami n previdnostjo služijo stvari; pa tudi vse matere, ki jim je Bog podaril cvetoče otroke, in ki jim je bilo dano, vzgojiti svoje otroke v vrle člane človeške družbe, so poklicani in povabljeni, da se pridružijo velikemu delu v znamenju: „Za otroka". Volja Njenega Veličanstva je, da naj ve celokupno prebivalstvo, da Njej sploh ni mogoče napraviti z ničem večjega veselja, nego če bi se hoteli najširši krogi z največjim uspehom udeležiti tega dela. Božji blagoslov je vsem udeležencem zagotovljen. 50 LETNICA. Prav pred petdesetimi leti je bilo, ko je imela monarhija vojno in tudi takrat,ni imela država ustavnega življenja. Zakaj nekako eno leto prej, dne 20. septembra 1865, je bil izdan znameniti manifest, ki je razveljavil zakon o državnem zastopstvu, češ, da se bodo izvršile obravnave z Ogrsko in Hrvaško glede sprememb ustave. Uspeh pogajanja bi se moral v zmislu manifesta predložiti legalnim zastopnikom drugih kraljevin in dežel pred cesarskim potrdilom, da bi bili podali enakovreden sklep in bi se isti upošteval. Šlo je takrat za ločitev Ogrske, ki je bila do takrat del cesarstva. — Ko je bil državni zbor odpravljen, so sklicali ogrski deželni zbor. Ogrski deželni zbor se je jel posvetovati dne 11. decembra 1865 o vprašanju državnopravne samostojnosti Ogrske, dokler je bil dne 26. junija 1866 odgoden, ne da bi bil prišel do sklepa. Tedaj je izbruhnila vojna s Prusijo, odgo-ditev je bila potrebna, vprašanje ni bilo rešeno, vojno so pričeli, ne da bi bili zborovali tam deželni zbori in tukaj državni zbor. Po miru je vladar odredil državnopravno preuredbo, dualizem ogrskega deželnega zbora ter je imenoval dne 20. februarja ogrsko ministrstvo. Franc Deak, modiijan naroda, kakor ga Ogri radi imenujejo, je sicer želel, da naj se skliče avstrijski državni zbor. ki naj se najprej posvetuje o prvi „nagodbi", jo sprejme ter se izda dotični zakon šele potem. Novi ministrski pred- razveselii, ko me je nenadno zagledal! Prišel sem neogiašen do njega. To pa ga je še posebno vzradostilo. O, kaj mi je vse pravil in razodel! V svojem mladostnem navdušenju mladenič niti čutil ni, da je bolan, ter da se koncu bliža pot njegovega življenja. Ledino je oral mladi moj prijatelj v tej istrski vasici, prvi je bil tu učitelj. Poln idealov, je posvetil vso delavnost ljubljeni mladeži in zanemarjenemu ljudstvu B I je naroden učitelj v besede najlepšem pomenu! Duh je bil močan pri njem, a telo šibko; le-to je moralo podleči taki pezi ., . Naporno delo v enorazrednici, nastanjeni v zasebni zatohli, vlažni sobi, že samo bi moralo oslabeti orjaka, pa ne slabiča! A prijatelj moj je opravljal, tudi vsa pisarniška dela županstvu, bil je tajnik bralnega društva, ki ga je sam ustanovil, vodja po njem osnovanega pevskega društva in vrhu vsega tega še — organist! — Seve g.i je ljudstvo spoštovalo in ljubilo! Pa kaj bi ga ne bilo; saj mu je daroval nnjdražje —■ svoje zdravje I . — Stanoval je v najimenitnejši hiši v vasi. Bila je last župana, ki je bil obenem poštar, gostilničar in — načelnik kraj. šolskemu svetu Tu je prijatelj moj imel tudi hrano. Ker sem bil njegov gost, me povabi k večerji. (Došel sem k njemu ob 2. uri popoldne.) Ko stopim v gostilničarsko sobo, je tu že bil zbran cvet vaške „inteligence". Prijatelj - kolega me predstavi možakarjem. Zvedei sem obtem, da je več izmed njih tudi pevcev. In res so med večerjo zapeli par narodnih tako dobro, da sem nad tem kar glasno izrazil svoje priznanje. To bi ga bili videli kolego, kako so mu veselja žarele oči! Stisnem mu roko. Razumel me je. Srečen je bil zdaj .. . Napoči čas počitka. Kolega mi odstopi svojo sobo, da v njej prenočim. Branil sem se temu, a ni nič pomagalo. Vdal sem se. Čez dan je zavladala silna soparina, Bilo je sredi avgusta v — Istri I Bil sem pošteno truden. Res sem si želel počitka. Prijatelj me povede v sobo. B la je majhna, a čedna, Postelja je bila sveže preoblečena ter me je vabila v svoje naročje. Želeč si lahko noč, se posloviva. Urno se slečem, ugasnem luč ter ležem. A lepa je bila zunaj noč, tu pa ni bilo moči spati; preveč je bilo sostanovalcev . .. Vstanem in se spet oblečem. Pristopim k oknu, ga odprem ter se ob njem prislonim. Čarobno se je razlivala zunaj mesečina, ter hladna sapa je pihljala od morja sem. O, kako je to dobro delo po silni dnevni vročini! Pri oknu sedeč ob tem vetiiču zadremam. Ko se je delal dan, se umijern. Kar zaslišim pod seboj kruleče glasove. To kruljenje prihaja čim jačje. Za Boga, kaj je to ?! Pod sobe mojega kolege je bil obenem strop — svinjaka . . Ubožec! Še ob spanju ni imel miru. Zdaj šele sem uvidel, kako udobno se je godilo meni napram tukajšnjemu sotrudniku. — Ni mi bilo več obstanka v stanici. Tiho jo ostavim ter pohitim ven na vrt, ki je obdajal hišico. Tu sem se šetal med bujnim trsjem ter dobro obloženim sadnim drevjem in srebajoč vase jutranji hlad, sem se naslajal ob žgoljenju krilatih pevcev. Kar mi pride na sednik grof Andrassy pa je hotel postaviti avstrijski državni cbor pred gotovo dejstvo in tako je bil zakon glede nagodbe dne 28. julija 1867 sankcijoniran, predno se je mogel državni zbor o njem posvetovati. Pozno jeseni 1867 je bil sklican državni zbor, ki ni imel v tem pogledu druge naloge, kakor pritrditi gotovemu dejstvu. — Avstro-ogrska nagodba ima napake, ki jih čutimo še danes Pol stoletja je že od takrat, a odpraviti napak ni bilo mogoče, čeprav se nagodba na novo sklepa vsakih deset let. Druga nagodba (1877) in tretja (1887) sta bilj sklenjeni ob medsebojnem nezaupanju. Četrta nagodba bi se imela skleniti 1897. Vladi sta se bili že dogovorili o njej, končno pa ni prišlo do nagodbe in obe državi sta prišli v veliko krizo, ki je trajala celih deset let, dokler sta parlamenta 1. 1907 spravila pod streho četno nagodbo, ki velja do leta 1917. In sedaj, ko bodo zopet obnovili nagodbo za šesto periodo, ki pa je šele peta, ker je eno desetletje pravzaprav ni bilo, jo nameravajo dovršiti, preden jo dobi avstrijski državni zbor v roke. Obnavlja se s tem prvotna napaka. — Državni zbor leta 1867 je bil vznejevoljen, ker je bil postavljen pred gotovo dejstvo. Končno je sicer prevzel bremena, skoro ves državni dolg in s tem razbremenil novo državno enoto na oni strani Litave. Nagodba se sklene ob enakih okoliščinah kakor leta 1867 po dogovoru med vladama, ne da bi državna zbora sodelovala, ki je pri nas odgoden zaradi vojnih dogodkov, in strankarskih sporov, na Ogrskem pa je pooblastil vlado da sklene nagodbo. — Ali mora biti tako? Prepričani smo, da bi bila nagodba, če bi bili leta 1867 upoštevali željo Franca Deaka ter predložili sklep ogrskega ustavnega nagodbenega odbora avstrijski državni zbornici, postala javna, bolj odkritosrčna zvezna pogodba med Ogrsko in Avstrijo, nego je bila tako. Nezaupanje, ki obdaja to nagodbo, bi bilo odpravljeno, marsikaka enostranost bi se bila odpravila, ki je posamezna vlada ne more aii opaziti tudi preprečiti. Nagodba bi imela tudi večjo morališko zaslombo, če bi se sklepala javno med obema državama, ker bi državljani potem poznali in vedeli ceniti pomen nagodbe, obstoječe med dvema državama, ki sta vezani druga na drugo. DELO SLOVENSKEGA UČITELJSTVA ZA »RDEČI KRIŽ« IN DRUGE VOJNO-POMOŽNE SVRHE. Čisti dohodek prireditve CM šol v Trstu dne 17. grudna 1916 v korist branilcem soške fronte 900 K; šolsko vodstvo Javor 10 K; Josip Pahor, učitelj v Sežani, 23 K 16 vin.; vesela družba goriških učiteljev in učiteljic 23 K 52 vin.; šolsko vodstvo v Zalogu pri Komendi 9 K; nad-učitelj Jurij Adlešič v Krškem 2 K; šolsko vodstvo Št. Jernej na Dolenjskem 5 K 10 vin.; Ana in Jožica Likozarjevi, učiteljici v Ljubljani, nabrali 500 K; učitelji na Vrdeli 11 K; vodstvo slov. ljudske šole v Skednju 15 K 50 vin.; šolsko vodstvo pri Sv. Križu 29 K; učiteljice dekliške osemrazrednice pri sv. Jakobu v Ljubljani 20 K; učenci ljudsk šole na Vrdeli 26 K; skupaj 1574 K 28 vin. V zadnji štev. izkazanih 226.649 K 69 v. Danes izkazanih 1.574 » 28 » DENARNI USPEH DELA SLOVENSKEGA UČITELJSTVA V DOBI VOJNE DO DANES. Glasom izkazov v »Učit. Tovarišu«: Za »Rdeči križ« itd. 228.223K97v. III. vojno posojilo 278.748 » 69 » IV. vojno posojilo 2,759.338 » —» V. vojno posojilo 58.000 » —» Srednje šole 45.854 » 11 » Končna vsota 3,370.164 K 77 v. 11 II i. Doslej nabranih 228.223 K 97 v. V. VOJNO POSOJILO. Ivan Stenovec, učitelj v Zireh, nabral 10.000 K; Franja Janžekovičeva, učiteljica v Zagorju ob Savi, 1000 K; Učiteljska gospod, in kredit, zadruga v Celju 1000 K; III. mestna deška ljudska šola v Ljubljani 100 K; ljudska šola pri Sv. Lenartu pri Vel. Nedelji nabrala 9600 K; skupaj 21.700 K. V zadnji štev. izkazanih 36.300 K Danes izkazanih 21.700 » Skupaj V. voj. posojilo 58.000 K Iz begunskega taborišča v Brucku ob Litvi poročajo z dne 31. grudna 1916: Dne 13. pret. meseca je bridka smrt izbrala svojo žrtev iz vrst tukajšnje inteligence. Naša blaga, preljubezniva gospodinjska učiteljica Josipi-na Eisenhardova je ta dan. izdahnila svojo blago dušo. Imenovana učiteljica sama ni bila begunka, a krščanska ljubezen in njeno usmiljeno stce sta jo privedli med naše uboge begunce, da bi med njimi za njih blagor delovala s svojimi izvrstnimi močmi in sposobnostmi. Po svoji zunanjosti skromna, si je s svojim ljubeznivim in prijaznim občevanjem pridobiia že prve dni svojega tukajšnjega bivanja srca vseh, predstojnikov in podrejenih. In zato je tudi tem huje zadelo vse sporočilo, ki je došlo z Dunaja, da je učiteljica Eisenhardova tam v bolnišč-nici umrla. — Pogreb predrage pokojnice se je vršil v soboto popoldne, dne 16 dec. Pogreba so.se udeležili zastopniki c. kr. uprave taborišča in učiteljstva. Sorodnikom, posebno pa njenemn staremu očetu ter gospodični sestri na Belipeči naše najiskre-nejše sožalje. Bodi ji ohranjen blag spomin! V torek, dne 19. grudna pret. 1. popoldne, se je vršil sklep prvega gospodinjskega tečaja v naši gospodinjski šoli. Učiteljice gospodinjskega tečaja so izpraševale gojenke v vseh učnih predmetih, na katera vprašanja so gojenke samozavestno in brez strahu odgovarjale. Prisotna sta bila tudi predstojnik taborišča c. kr. okrajni komisar E. Zupančič in pa nižjeavstrijski deželni odbornik dr. Kastner. 31 begunskih deklet je tem potom prišlo do prave popolne izobrazbe, ki jo dekleta rabijo, da postanejo nekoč pravilne gospodinje in vzgojevalke močnega slovenskega rodu. Naj bo na tem mestu za plodo-nosno ustanovo begunjske gospodinjske šole izrečena njenemu ustanovitelju v imenu vseh v tukajšnjem taborišču nastanjenih slovenskih beguncev najpresrčnejša zahvala. Istotako tudi zasluži najpopolnejšo zahvalo za svoje neumorno in požrtvovalno vodstvo te šole vrhovna učiteljica Elza Premrouova in pa vse druge pomožne učiteljice! Za one begunce1 ki so ob zadnjem laškem vpadu v Gorico morali zapustiti svoje domove in se naseliti v tuje kraje, zidajo sedaj tukaj popolnoma novo taborišče. Tisto bo obstojalo iz tridesetih 50 m dolgih in 10 m širokih poslopij. Poleg tega zidajo tudi veliko šolo za dekhce in pa moderno urejen otroški vrtec za 600 otrok. Krona temu taborišču bo obširen krasen ljudski dom, uamenjen zabavi in razvedrilu naših beguncev. Ves ta kompleks bo sezidan iz opeke. Poslopja, namenjena za stanovanja beguncev, bodo sezidana po najmodernejšem načinu. Vsako poslopje bo imelo 2 cm visok betoniran podzidek, tako da ne bo mogla vlaga priti v stanovanje. Celo poslopje bo deljeno v 16 sob, in vsaka posamezna soba bo služila 5—6 beguncem za stanovanje. Vsaki dve sobi skupno bodeta imeli svojo predsobo, kjer se bo nahajalo ognjišče. Tako bodo imeli begunci možnost imeti ločeno stanovanjsko sobo in kuhinjo. Upajmo le, da bo to taborišče kmalu dokončano in da bodo tako oni begunci, ki so sedaj nastanjeni pri kmetih v politiškem okraju Bruck ob Litvi in Ganserndorf, pred selitvijo dokončali svoje mukepolno siromašno in be-raško življenje. II ¥ lis! Kakor znano, nameravajo otvoriti v Kromerižu na Moravskem za' goriške slovenske gimnazijce konvikt z gimnazijo, in prošnje za sprejem je bilo treba vložiti na brnsko namestništvo do 8. decembra. Potemtakem bi prenehali gimnazijski zaposlovalni tečaji v Trstu, in dijaštvo s profesorskim zborom bi se preselilo v Kromeriž. »Edinost" piše k temu: Ne bomo pretresali te stvari same, saj bi bilo zvonenje po toči itak zaman, toda nepojmljiva nam je pa stvar vendar zato, ko večina staršev, ki pošiljajo svojo deco v goriško slovensko gimnazijo, ali še biva na Goriškem ali pa v bližnji Kranjski, a deca naj bi hodila na Moravsko! In to samo gimnazijci! Zaposlovalni tečaji goriškega slovenskega učiteljišča pa ostanejo v Ljubljani in v Trstu, in je bil tudi za vodjo tržaških zaposlovalnih tečajev imenovan prof. dr. Pirjevec. Torej samo gimnazij, tečaji naj gredo iz Trsta, in to, ko so razmere v njih take, da morda med vsemi učenci ni niti enega, katerega starši bi bivali na Moravskem, in je nad polovico otrok Tržačanov! Toda, kaj hočemo; stvar se je odločila tako. Vprašamo pa sedaj: Kaj pa z našo tržaško mladino, ki zahaja v zaposlovalne tečaje, večinoma v prvi razred, kjer je nad 30 naših otrok? Do konca prvega semestra ostanejo pač tečaji še tu v Trstu, in prvošolci bodo še mogli dokončati prvi semester in dobiti izpričevalo. Kaj pa bo drugi semester? Ali naj ostanejo vsi ti učenci brez pouka? Prestop na nemško gimnazijo je nemogoč, in ali naj učenci izgube pol leta ali tudi vse leto ter naj jim bo pouk prvega polietja zaman? Gospoda, vi vsi, ki je vaša dolžnost, da skrbite za kutturni razvoj slovenskega naroda na Tržaškem, na vas je sedaj, da zastavite vse svoje moči, da se ohrani naši mladini prilika za nadaljno srednješolsko izobrazbo na podlagi slovenskega materinega jezika! Vsaj prvi razred slovenskih gimnazijskih zaposlo valnih tečajev ne sme prenehati s koncem prvega semestra. Saj je vendar stvar tako lahko izvedljiva. Zaposlovalni tečaji goriškega slovenskega učiteljišča ostanejo v Trstu in zanje imenovani vodja prevzame tudi lahko vodstvo gimnazijskega tečaja. Če bi bile res vse dosedanje gimnazijske učne osebe potrebne za kromerlžko gimnazijo, je vendar toliko slovenskih učnih oseb — treba bi bilo tu v najslabšem slučaju zasedaj le enega samega filologa, ker bi bile druge na razpolago v učiteljiščnih tečajih — v vojaški službi v zaledju, torej manj sposobnih za vojaško službo, za katere bi se dala doseči oprostitev iz vojaške službe v svrho pou-čavanja. Njegovo Veličanstvo cesar Karel je, ko se je mudil v Trstu, nagovoril zastopnika tržaških Slovencev, dr. Vilfana, z besedami: „Veseli me, da vidim tu tudi zastopnike slovenskega naroda na Primorskem, ki je podal v teh težkih časih mnogo dokazov požrtvovalnosti in domoljubnega sočuvstvovanja." To najvišje priznanje nam daje upanje, da bi naša skromna želja po izobrazbi naših slovenskih otrok na podlagi našega slovenskega materinega jezika ne mogla ostati brez uspeha, če bi prišli z njo pred Najvišji prestol, če se obrnemo z njo na tisto cesarsko vlado, ki obljublja v svojem nastopnem proglasu, da t hoče deliti pravičnost vsem narodom, ker potrebuje razumevanja in sodelovanja vseh onih, ki jim je na srcu bodočnost Avstrije." Prav posebno pa se v tem pogledu obra- čamo na ekscelenco gospoda namestnike dr. barona Fries Skeneja, ki se je že tolikokrat izkazal vnetega prijatelja naše mladina in našega šolstva in nam zagotavljal svojo pomoč pri dosegi naših kulturnih namenov. Moje tozadevno mnenje izraženo v št. 25 »Uč. Tov.« iz 1. 1916 izpodbija neki tovariš v št. 26. K temu toraj nekoliko pripoinenj. Predvsem blagrujem tovariša, da more trditi, da ne bi znašali selilni stroški nikjer najmanj 2000 K. S to trditvijo dokazuje, da živi v srečnejšem kraju z ozirom na draginjo, nego pisec teh vrstic, i ukaj računa voznik do železnice za enkratno vožnjo 16 K, pred vojno 2 do 3 K. Kaplan, ki se je pred kratkim preselil, ima po lastni trditvi okolo 1000 K selilnih stroškov, kar pisec teh vrstic veruje. Učitelj, ki bi se selil z daljnih hribov na kako boljše, a n e ravno pred nosom ležeče službeno mesto z obiteljo, bi moral imeti najmanj 2000 K z a s e 1 i t e v pripravljenih, da ne bi prišel eventualno v neljubo* zadrego. Nisem torej trdil, da bi znašali selilni stroški najmanj 2000 K, temveč da bi jih moral imeti pod opisanimi razmerami (daljava, obitelj, posebna krajevna draginja itd.) selivši se učitelj za vse slučaje pripravljene. Mogoče pa bi bilo, da bi niti ne zadostovalo omenjenih 2000 K. Tovariš, ki se upaš seliti z vsoto 2000 K s potrebnim obiteljskirn inventarjem celo na Rusko Poljsko, bi moral videti potreben inventar kaplana, ki ga stane selitev v mejah lavantinske škofije o-kroglo 1000 K. Srečen tovariš, da Ti ne gre to v glavo! Tudi takih učiteljev je, ki se jim sedaj bolje godi, kakor drugim in zelo se mi dozdeva, da spadaš med prve tudi Ti, cenjeni moj zadevni nasprotnik. In naj že bo takih »prokleto malo« ali pa prokleto mnogo, želijo si le še dalje kvišku, njih, kakor nas vseh ideal je, urediti si življenje tako,, da bi se nam godilo kolikor mogoče najbolje; pride pri tem le službeno razmerje v zadnji vrsti v poštev?! Ne »iz hudobije« in ne, » da bi delali drugim nalašč škodo«, se bodo vendar tudi taki poganjali vedno še za boljša mesta, kakor jih že imajo. Gotovo je tudi, da bodo selilni stroški z vsakim mesecem kolikor-toliko manjši. Upajmo, da je svetovni mir blizu! Za vojne ujetnike pa naj se rezervira nekaj boljših mesc!? Kdo je porok zato, da bi smatral po vojni v domovino viniv-ši se tovariš-ujetnik tako mesto tudi res sebi primerno »boljše mesto« in da ne bo zavidal med vojno doma ostalemu tovarišu njegovega med vojno pridobljenega mesta kot še »boljšega«? Ali naj se razpisujejo za tovariše - civiliste samo taka mesta, pri katerih je zavidanje sploh vnaprej izključeno?! Menim,'da se za taka mesta tovariši civilisti tudi že vnaprej zahvaljujejo. Se-li ne stavijo tudi civilnemu učiteljstvu take službene zahteve, da jim v tem in onem oziru niti vstreči ni moči?! Tem iz vojnih razmer izvirajo-čim višjim službenim zahtevam so podvrženi tudi tovariši oproščenci, izmed katerih je menda največ eno-razredničarjev na že itak težavnih in slabih mestih. In te najpotrebnejše boljših mest naj se od možnosti izboljšati si svoj položaj odrine z razpisom učiteljskih mest že med vojno (?!) ker bi se sedaj radi svoje oprostitve ne upali nikamor prositi, po vojni pa bi se razpisovala večinoma za mobiliziranče rezervirana mesta. Cenjeni nasprotnik, ne prihajaj mi torej s trditvijo, da se razpisujejo tudi povsod srednješolska mesta. Srednje šole pač ni sproti kolega gostitelj. Začudi se, da sem tako zgodaj zapustil nočno zavetišče. Zatrdujoč mu, da sem se dovolj spočil, sva še nekaj časa kramljala o tem in onem. Greva zaju-trkovat. Po zajtrku pa se odpravim proti Kopru, odkoder jo odjadram do Trsta, da od tod pridem spet v kraj svojega službovanja. Nekaj časa me še spremi blag tovariš. Pride ločitve čas. Solznih oči se raz-ideva. Nisva se videla več. Niti leto dni ni več živel. . . Tako je preminil v najlepši dobi življenja svojega pravi pionir kuiture v kršni Istri, trpin in žrtev svojega poklica. — In jih li ne umira še dandanes mnogo med nami na sličen način? O, da — žal še preveč ! .. . Pa kaj ; saj so le — učitelji ! — VIII. Za mojih gimnazijskih študij je bil ne-katj časa tudi moj součenec Josip C i-perle, rodom Ljubljančan, ki je pred par leti umrl na Dunaju, kjer je služboval kot meščanski učitelj. S Ciperletom sva si bila dobra prijatelja ter sva si nekaj let živahno dopisovala: Mož je bil veseljak in dovtipnež. Že kot dijak je često ovese-lil ves razred, zlasti kadar je kaj predna-šal. V to si je vedno izvolil snov smešne vsebine. Še danes se moram smejati, če se nanj spominjam. Ta njegova dovtip-nost mu je pozneje često pomoglai preboleti marsikatero grenko v trpkem življenju učiteljskem. — Ciperle je bil tudi maren sotrudnik »Učit. T o v a r i š u« in sicer dobe, ko je bil temu listu urednik Matej Močnik. Njegovi spisi : »Ped a -g o g i č n i pogovori« in »Prva o d-goja otrokova« nudijo mnogo origi-nalno-interesantnega ter kažejo, da je Ciperle ostro opazoval življenje naroda našega, a da je tudi mnogo znal in — čital. Nesebično je svoje opazke — ljudstvu v prid — prijavljal, a pri tem vendar naletel pri raznih puhloglavcih ... Stara pesem! — Ko sem nedavno prebrskal staro svojo korespondenco, sem naletel na list Ciperletov, ki tozadevno stvar malo po- jasnjuje. Priobčujem ga »ad memoriam rei«, mogoče bo koga zanimal. List slove: Dragi moj! Tvoj zadnji list me je zradostil, ker mi svedoči, da se zanimaš za' male moje »pedagoške« poizkuse: Ni Bog ve kaj, a volja je dobra. Pa kaj češ? Pri nas je pač ljudi, ki vse omalovažujejo, sami pa ne stvarjajo ničesar. Lahko bi ti o tem marsikatero povedal! Ti bi gledal, ko bi čital, kaj mi razni poštenjaki — seve anonimno — pišejo, meneč da me bodo smrtno zadeli s svojimi nestvarnimi čenčami. Borni »šo-mašter« ne bi smel imeti svojih misli, še manj pa poguma, tiste javno povedati. To ne gre, to je greh... Vidiš, tako je; v jajcu iščejo las! A mene ne bodo ugnali, jaz grem svojo pot, pa naj bo to komu ljubo ali ne! Sajl nimam ni-čsar za to. Ne pišem za denar. Edino zadoščenje mi je, ako mogoče kaj sio-rim v dobro nravnemu razvitku naše nade, naše bodočnosti, ljube naše s!o-l venske mladine. Sam v z r a s t e 1 iz p r o 1 e t a r s k i h krogov, vem, kje nas črevelj žuli... In tako bom, če mi Bog zdravje da, delal tudi naprej! Bog s Tabo! Tvoj Joža. Na Dunaju, 17. julija 1881. in delal je. Žal, da ni ostal v ožji domovini! V tujini, na Dunaju, si je moral služit naš Joža svoj kruh. Tam je tudi preminil — trpin. Blag mu spomin! S 1 a m o š t e v. nobene enorazredne s takimi težkočami, kakor jih imajo ljudske šole. Tudi ni srednje šole prav nobene visoko v hribih, ločene od sveta, kakor se to o marsikateri - ljudski'šoli lahko trdi. Tozadevna primera jako šepa. Tudi starejši tovariši, ki so izven vojaške obveznosti, radi kompetirajo, ker imajo v to pravico in ker si žele poboljšati svoj položaj. Marsikateri izmed njih je še na mestu, s katerim ni zadovoljen. Tudi ti torej ne čakajo prostovoljno na svojem dosedanjem mestu zasluženega pokoja, četudi ni več daleč. Invalid zasluži gotovo kaj boljšega, a to boljše se mu podeli tudi po vojni lahko s pravico za nazaj. Ako razpisujejo učiteljska mesta na Kranjskem, Nižjem Avstrijskem itd., ni še to nikak dokaz, da služijo ti razpisi v splošnem učiteljstvu v korist, ker pravično in po zasluženju se bodo ista podeljevala lahko edino po vojni. Da se prakticira z učiteljicami na opisani način, mi ni bilo znano, dokler mi nisi razložil Ti, spoštovani protivnik. Sem pa zato, da se ukrene vse potrebno v ta namen, da se za moško učiteljstvo siste-mizirana mesta na noben način ne bodo stalno podeljevala učiteljicam, makari, če se naj ustavijo v ta namen za čas vojne podeljevanja stalnih mest sploh, torej tudi onih za učiteljice. V ta namen delovati je poklicana seveda naša »Zaveza« potom »Lehrerbunda«. Res občutno škodo trpijo vsled neraz-pisa učiteljskih mest edino le provizorič-ni učitelji z usposobljenostnim izpitom. Na te sem mislil že z besedami svojega 2. odstavka moje zadevne notice v št. 25 »Uč. Tov.«. Za te naj bi se izposlovalo, da se imenujejo svoječasno po vojni s pravico definitivnosti in dotacije s 1. dnem one^a meseca in leta, ki sledi usposobljenostne-mu izpitu. To naj bi veljalo tudi za žensko učno osebje: deiinitivno nameščanje pa naj se ustavi tudi za te za čas vojne, da se prepreči s tem kakoršnokoli oškodovanje moškega učiteljstva. Mogoče pa bi kazalo delovati na to, da se razpišejo samo ona mesta v definitivno nameščenje moškega in ženskega učiteljstva, ki so zasedena s provizoričnimi učnimi osebam' z usposobljenostnim izpitom s pridržkom, da se bodo podeljevala ista samo takim, t. j. provizoričnim učnim osebam z usposobljenostnim izpitom!? Vsa druga mesta po vojni. Z. Književnost. Zvonček objavlja v 12. štvilki XVII. letnika to bogato vsebino: 1. Izprememba na prestolu. (S podobo.) 2. Fran Zgur: Veličanstvu Francu Jožefu I. (Pesem.) 3. Fr. Zgur: Veličanstvu cesarju Karlu. (Pesem.) 4. Hasan-Aginica: Božič sirote. 5. Ivo Trošt: Riba in prešič. (Basen.) 6. Davorinov: Jesenska pesem. 7. Dr. Ivo Šorli: Bob in Tedi, dva neugnanca. (Dalje.) 8. Luka Svetec. (Slika.) '9. Stric Pavel: Z deiom se učimo. (Dalje.) 10. S. Gregorčič: Domovini. (Pesem s sliko.) 11. V. B. Tre-bizsky-Jos. Gruden: Na vernih duš dan. 12. Nedin Sterad: Volk in pes. (Basen.) 13. Zimsko veselje. (Slika.) 14. Pouk in zabava. 15. Kotiček gospoda Doropoljske-ga. 16. Ob sklepu sedemnajstega letnika. »Napredak«, naučno-pedagoška smotra. Hrvatski pedagoško - književni zbor. Glavni urednik: Stjepan Basariček. Sa-urednici: Davorin Trstenjak i Josip Ška-vič. — Sveska IX. Sadržaj. Teorijska pe-dagogija. Ivan Črnko: Higijena pluče i pravilno dihanje s obzirom na uzgajanje. Miloš Borojevič: Dr. W. Lay o temeljima i principima škole akcije. — Praktična pe-dagogija. A. Pakaci: Nekoliko savjeta za rad u školi. Anton Tunkl: Čitanka u službi povjesne obuke. Davorin Trstenjak: Iz škole za školu. Dan. Katic: Prvi zemljo-vid. — Književna smotra. Obnovljenje naše školske knjige. — Obzor po pedagoškem svijetu. Davorin Trstenjak: Njernač-ka spisateljica o prirodnom uzgajanju. — Manji članci i bilješke. Davorin Trstenjak: Sitna pedagogija. Srednješolske vesti. TOletnico svoje starosti je v Lincu praznoval vpokojeni šolski svetnik Edvard Samhaber, nekdaj profesor na učiteljišču v Ljubljani, za čigar »Prešeren-kliinge« mu je ohranjen med Slovenci prijazen spomin. Koprsko učiteljišče. Kakor poroča poslanec Spadaro, se otvorijo meseca januarja v Trstu zaposlovalni tečaji za dijake neotvorjenega koprskega učiteljišča. Imenovanje. Namestni učitelj c. kr. slovenske državne gimnazije goriške Mai-tija Rauter je imenovan za provizornega gimnazijskega učitelja. Rauter se mudi od začetka italijanske vojne v svojem rojstnem kraju, v lepem Radomerju pri Ljutomeru. Goriški slov. gimnazijci v Trstu so na tih način praznovali desetletnico pesnika S. Gregorčiča. Prof. dr. Jos. Lovrenčič je imel primeren govor, nakar so učenci vseh razredov deklamovali izbrane Gregorčičeve pesmi. Iz naše organizacije. Skupna zadeve. O odborov! seji Slovenske Šolske Matice, ki je bila dne 9. decembra 1916 od 2. do 4. ure popoldne v poslopju Učiteljske tiskarne v Ljubljani in katere so se udeležili poleg predsednika Schreinerja odborniki' B e ž e k , Dimnik in Ga-b r š č e k , nam ja došlo nastopno poročilo: Po pozdravu udeležencev se je g. predsednik spomnil najpiej smrti Njegovega Veličanstva Fianca Jožefa I. ter posebno poudarjal nevenijive zasluge, ki si jih je pridobil blagopokojnik kot zaščitnik in po spešite!j vseh kulturnih stremljenj, zlasti tudi šolstva vseh Njegovemu žeziu podložnih narodov. Zategadelj smatra on za sveto dolžnost Slovenske Šolske Matice kot zastopnice vseh teženj, ki so v zvezi s šolskim napredkom slovenskega naroda, da ohrani nesmrtnim Njegovim manom večno-hva-iežen spomin A Matici se je spominjati tudi še pre-minjenja dtugih mož, obeh šolnikov prvakov, ki sta v kratki časovni razdalji ter skoro istodobno sledila svojemu Najvišjemu gospodu v smrti: dvornih svetnikov in deželnih šolskih nadzornikov Franca Lev ca in Franca H u b a d a. Dočim le-temu pritiče že kot ustanovniku in večletnemu podpredsedniku in odborniku Šolske Matice častno mesto v nje zgodovini in mu bo treba postaviti dičeri spomenik v prihodnjem Letopisu, je oni, bodisi kot slovenski pisatelj, bodisi kot šoinik, pod kojega vodstvom se je kranjsko ljudsko šolstvo tako visoko povzpelo, gotovo vreden iste časti. Slava njiju pominu! Ker so se društvene publikacije za leto 1915 spričo izrednih razmer toliko zakasnile, da se razpošiljajo šele sedaj (Letopis za leto 1915 in pa 3, t. j. zadnji snopič Bežkovega Občnega vzgoje s 1 o v j e), in ker so iste neugodne raz rnere znatno zmanjšale število društvenikov ter s tem tudi društvene dohodke, je pač odpustljivo, da se skrči tudi množina društvenih publikacij v tem smisiu, da izidejo prihodnje leto knjige kot knjižni dar h krati za leto 1916 in 1917; za običajno društve-nino štirih kron ter v obsegu običajnih letnih publikacij (kakih 14 pol) Po možnosti izidejo tri knjige: 1. Letopis za leto 1916 in 1917 z aktualnimi pedagogike in didaktike se dostajajočimi članki; 2. Bež-kovo Občno ukoslovje (kot nadaljevanje njegovega Občnega vzgojeslovja in 3. zadnji snopič pokojnega Julija Glovackega Flore slovenskih dežel. Ker si je Matičin odbor svoj čas začrtal veleobsežen knjižni program, g;i je treba od časa do časa zopet pregledati ter z ozirom na že dovršeno delo in vsakokratne najnujnejše potrebe določiti, katerih še nerešenih knjižnih zadač se je najprej lotiti na korist učiteljstva in učiteljskega naraščaja, ki po pravici pričakuje od Šolske Matice, naj mu nudi potrebnih sredstev za strokovno izobrazbo v domačem jeziku. V informacijo pedagoških pisateljev, ki naj bi se kar naj-čvrsteje oklenili Šolske Matice, gotovo ni odveč nastopna direktiva ki si jo je začrtal odbor v zadnji seji za bližnjo bodočnost. Najprej bi bilo priskrbeti našemu učiteljstvu priročne učbenike za (posebno) metodiko posameznih ljudskošoiskih predmetov, za katere nam jih doslej še nedostaje, v prvi vrsti za najtežje, a tudi najhvaležnejši ljudsko-šolski pouk, namreč v prvem šoiskem letu, v tako imenovanem elementarnem razredu, kateremu izza Pestalozzija najimenitnejši metodiki prosvetnih narodov po pravici posvečajo najskrbnejšo pažnjo, a mi ne premoremo niti ene ročne knjige za elementarni pouk, — Silno nam je tudi potreba dobrih jedrnatih navodil za jezikovni, zgodovinski, prirodopisni, telovadni, risarski ter za pouk v ženskih ročnih delih. — Pozneje bi bilo tudi misliti na slične učbenike za predmete meščanskih šol, Po vzoru zgodovinske učne snovi Api-hove Bežkove bi bilo treba prirediti slične zbornike tudi za druge realije. Ker pa se nam njih nadaljevanja ni še tako brzo nadejati, naj bi se za sedaj zadovoljili z učbeniki za realije, ki se smejo rabiti na večrazrednih ljudskih šolah in naj j bi odpomagale vsaj nekoliko siromaščini realnih oddelkov naših čitank. Veliko zaslugo pa bi si brez dvoma | stekla Matica ne le za učiteljstvo, nego tudi } za vse razumništve, ako bi si ji posrečilo, j spraviti na svetlo slovarček manj j znanih, a v občevanju oli kancev vseh slojev neizogibno potrebnih izrazov in rekel. Izdelan naj bi bil seveda na podlagi Pleteršnikovega slovarja ter naj bi bil zajedno stvarni 1 n etimološki tolmač ter pravopisni voditelj; a po zgledu Wey-dejevega slovarja („Wörterbuch für die deutsche Rechtschreibung", v Tetnpskega založbi) naj bi obsegal poleg kratkega, a točnega pregleda pravopisnih pravil kar največjo množico besed (Weyde jih nudi 35.000 na 271 straneh, izmed kojih pravopisna pravila zavzemajo komaj 22 strani). Nič napačna ni zamisel, ki se je sprožila ob koncu seje: naj bi se Letopis razširil v nekako pedagoško smotre (revijo). Toda ker je v ta namen treba dogovora z neko učit. organizacijo, a zvršenemu dogovoru treba potrditve po občnem zboru, ki bi se v ta namen izvršil o veliki noči leta 1917. ter nadomestil izostali občni zbor leta 1915. ne kaže za sedaj o tem načrtu razpravljati. Ko je potem blagajnik presenetil odbor z zagotovilom, da gmotno stanje društveno ni baš neugodno, ter pohvalil nekega okraj nega šolskega nadzornika, v kojega okraju so vse šolske knjižnice naročnice Šolske Matice, je predsednik, želeč udeležencem vesele božične praznike, zaključil vrlo uspelo odborovo sejo. Za »Učiteljski konvikt« so plačali: Supan Ignucij, učitelj v Brežicah 10 K; Ambrožič Jožef, učitelj v Ljubljani, 2 K; Bele Ivan, učitelj v Ljubljani, 2 K; Dimnik Jakob, nadučitelj v Ljubljani, 2 K; Furlan Jakob, učitelj v Ljubljani, 2 K; Gale Franc, učitelj v Ljubljani, 2 K; Jelene Luka, učitelj v Ljubljani, 2 K; Režek Juiaj, učitelj v Ljubljani, 2 K; Gnus An- . ton, nadučitelj v Dolu, 4 K; Katinka Drol, učiteljica v Zasipu, 2 K; Cernej Ludovik, nadučitelj v Grižah, 4 K; Wudler, nadučitelj v Libojah, 2 K; Knapič Janko, nadučitelj v Vidmu, 2 K; Pavlovič Ivan, učitelj v Vidmu, 2 K; Pogačnik Fran jo, učitelj v Št. Vidu pri Grobelnem 2 K; Suni er Hinko, učitelj v Šmarjah pri Jelšah, 2 K; Puc Franja, učiteljica v Št. Jurju ob Pesnici, 2 K; Viher Leopold, nadučitelj v Št. Janžu na Peči, 2 K; Gorup Josip, nadučitelj v Polenšaku, 2 K; Rajšp Josip, nadučitelj v Ormožu, 2K. Skupaj 52 kron. Hvala! Štajersko. Zveza slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajarskem* daje svojim članom na znanje, da je bila dne 21. decembra t. 1. deputacija Zveze pri vseh merodajnih čini-teljih v Gradcu. Prosila je za izdatno povišanje bojne dragtnjske doklade z^ 1. 1917 ter je posebno poudarjala, da je treba sedaj, ko je draginja po vsej deželi izenačena, učiteljem nižjih krajevnih razredov največje podpore. Deputacija se je tudi zavzela za doklade mobiliziranih tovarišev ter za pravično upoštevanje učiteljskih zakonskih parov. Dobili smo zagotovilo izdatne pomoči v najkrajšem času. Vodstvo. ¡Craniske vesti. —r— S seje kranjskega deželnega šolskega sveta z dne 20. t. m. Stalno se nameste: a) v logaškem okraju: Kenda Frančiška v Zadlogu ; Prudič Ana v Cerknici; Ribtaršič Frančiška v Sp. Logatcu ; Trampuš Alojzija na Planini; Stenovec Ivan in Tepina Valentina v Žireh ; b) v radovljiškem okraju: Stupica Ivan, nadučitelj v Mošnjah; Loker Emil, nadučitelj v Beli peči; Črne Marija v Kranjski gori; Kramas Olga v Srednji vasi v Bohinju; Jeglič Marija na Koroški Beli; c) v novomeškem okraju: Dequal Ciril, nadučitelj v Atnbrusu; Zadnik Neža v Ambrusu; Hribar Antonija v Gabrijah; Jeraj Katarina in Hafner Kristina v Žuženberku; Andrejčič Olga v Stopičah; Kern Marija v Žvirčah ; Mikolič Josipina na Čatežu, Kalan Maks, nadučitelj v Brusnicah; d) v kamniškem okraju: Terpinc Frančiška v Blagovici; Cepuder Leon, nadučitelj na Vrhpolju pri Moravčah; Aleš Frančiška v Pečah; Pevc Vilibalda na Selu; Fischer Helena v Stranjah; Štele Cecilija v Tunjicah; Smole Albin, tnd-učitelj v Vodicah ; c) v črnomaljskem okraju; Štular Franc, nadučitelj v Črnomlju; Lušin Alojzij v Božakovem; Vrtačič Katarina na Telčjem vrhu: Vrezec Stanislav na Črešnjev-cu; Dolgan Josip, nadučitelj v Suhorju; Potisek Antonija na Sinjem vrhu; f) v postojnskem okraju: Potočnik Mari-ana v Knežaku ; Schott Erna v Št. Petru na Krasu; Rojina Vladimir, nadučitelj v Harijah; Gržina Marija v Harijah; Strenar Frančiška na Kalu; Marčič Marija v Koritnicah; Ferjan Gustav, nadučitelj v Košsni; Kalan Ivan, nadučitelj na Planini pri Vipavi; Širok Marija na Pianini pri Vipavi; Justin Ivana Za zadnjo štev. prepozno došlo. Uredn. na Slapu ; Kobal Josipina v Šembijah ; Vuga Ivan, nadučitelj v Hrenovicah ; Šuligoj Ivan, nadučitelj v Sp. Zemoni; g) v kočevskem okraju: Locker Josip v Gotenicah; Šketelj Marija v Dobrepolju; Kromar Karolina v Št. Rupertu; Zupanec Stanislava v Loškem potoku; Wittine Josip, nadučitelj v Srednji vasi; pl. Tursansky Henrik v Koprivniku; Kavčič Marija na Travi; Burja Marija v Osilnici; Podboj Terezija na Robu; Kovač Viktor, Lovšin Ivana in Lapajne Berta v Sodražici; Stockl Fančiška v Štalcarjih; Zemljak Otilija v Bosiljevi loki; h) v krškem okraju: Arh Avgusta v Cerkljah; Trobiš Josip, nadučit. na Kalu; Grčar Tit, nadučit. v Telčah; Gospodarič Jakob v Mokronogu; Klanšek Vincenc in Kosec Anica v Št. Janžu ; i) v kranjskem okraju : Jerše Josip, nadučitelj v Naklem; Lavrič Pavel, nadučit. v Žabnici; Urbančič Frančiška na Bukovici; Rotar Juli-jana v Zlatem Logu; Vider Josip, Minkuš Avgust, Grom Josipina in Cepuder Amalija v Tržiču; Ažman Antonija na Trati; j) v ljubljanski okolici: Božja Franc, nadučit. v Polhovem gradcu; Svetlič Roza v Brezovici ; Habe Marija* v Šmarji; Marinko na Dobrovi; Požar Vladimir, nadučit. v Št. Jurju; Lapajnar Viktor, nadučit. v Notr. Goricah; Praprotnik Antonija v Št. Jakobu ob Savi; Sibovc Marija na Kopanju; Čolnar Antonija v Zg. Pjrničah; Kržišnik Alojzij, naučit, v Preski; Žirovnik Marija in Demšar Josipina v Št. Vidu nad Ljubljano; Hann Karolina na Viču; Večaj Hedvika v v Žažarju; Stojkovič J. v D. M. v P.; Arnšek L, nadučit., in Vajdič Alb. v Hrušici; k) v litijskem okraju: Bezeljak Ivan, nadučit. v Žalni; Franke Marija na Vačah; Kavčič Barbara v Šmartnem pri Litiji; Stegovec Ivan v Višnji, gori; Vrščaj Terezija v Zagorju; 1) v Ljubljani (mesto): pl. Kleinmayr Marija, nadučit. v Sp. Šiški; Ivnik Ljudovik na I. mestni deš. lj. šoli; Dragan Anton na II. m. d. šoli; Maier Marta na IV. m, d. šoli (pomožni odd.) in Smrdelj Anton na nemški m. d. šoli. — Na I. mestno šolo v Ljubljani je kompetiralo 20 učiteljev, med temi 10 učiteljev-vojakov (med njimi 7 ro-dovinskih očetov), službenih let 17 — 22. Službo je dobil učitelj samec in nevojak z 2 službenima letoma Na II. mestno šolo pa je kompetiralo 17 učiteljev, med temi 7 učiteljev-vojakov (med njimi 6 rodovinskih očetov), službenih let kakor zgoraj, 1 celo 23. Službo je dobil učitelj-samec in nevojak s 4 službenimi leti!. .. —r— Sadjarski tečaj priredi kmetijska šola na Grmu za mladeniče, ki se hočejo praktično izvežbati v obrezovanju in oskrbovanju drevja, v ceplenju in gojitvi drevja v drevesnici. Tečaj bo trajal od 15. februarja do 15. maja 1917. Sprejme se 12 vajencev v starosti 15 let naprej. Sadjarski vajenci dobijo brezplačno hrano in stanovanje, v denarju pa po 10 K na mesec, — Prošnje, ki jim je priložiti izpustnico ljudske šole in krstni list ali pa domovnico, je vložiti na ravnateljstvo kranjske kmetijske šole na Grmu, pošta Novo mesto na Kranjskem, do 15, januarja 1917. —r— Viničarski tečaj priredi kmetijska šola na Grmu za mladeniče iz vinorodnih krajev, ki se hočejo praktično izvežbati v vseh potrebnih vinogradniških in trtničnih delih. Tečaj bo trajal od 15. februarja do 31. okt 1917. Sgrejme se 8 učencev v starosti od 15. let naprej. Viničarski vajenci dobijo brezplačno hrano in stanovanje, v denarju pa po 10 K na mesec. Prošnje, ki jim je priložiti izpustnico ljudske šole in krstni list ali pa domovnico, je vložiti na ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu, pošta Novo mesto na Kranjskem, do 15. januarja 1917. —r-- Smrt za domovino. Kruta smrt je ugrabila mlado življenje, ki je obetalo toliko dobrega, in lepega. Došla je žalostna vest, da je 22. decembra na tirolski fronti umrl junaške smrti, zadet 21. decembra od sovražne kroglje v glavo, rez. poročnik Mirko Benedik, sin rovariša Karla Benedika, nadučitelja na Brezovici pri Ljubljani. V cvetni dobi 20 let je omahnil v prezgodnji grob. S svojim mirnim, a odkritim in kre-menitim značajem je bil priljubljen vsakomur. Bodi mu ohranjen blag in trajen spomin. Hudo prizadetim staršem naše iskreno sožalje! —r— Za ubogo šolsko mladino. Gospa Pavla Levčeva, vdova dvornega svetnika Fr. Levca, je izročila v spomin svojega umrlega soproga mestnemu magistratu 100 K za aprovizacijo ubožnih slojev in 100 K za dnevna zavetišča za ubogo šolsko mladino. —r— Skrbstvo za ubožno šolsko mladino. Mestno zavetišče za ubožne tt-čence IV. mestne šole je priredilo pod požrtvovalnim vodstvom tov. nadučitelja Janeza Levca ob božičnih počitnicah svojim gojencem prav lepo božičnico s petjem, deklamacijami, gledališko predstavo in božičnim drevescem. Ves vzpored se je izvršil v splošno zadovoljnost mriogo-brojnih poslušalcev in v veselje gojencev, ki so bili obdarovani s pecivom, črvlji, nogavicami in drugimi oblačili. Za ta darila gre zasluga učiteljicama Ani in Jožici Li- kozarjevi, ki sta nabrali v ta namen 500 j kron prostovoljnih darov. Pa tudi lepa j uprizoritev gledališke predstave in petja i je zasluga teh dveh delavnih učiteljic. Bo- . žičnico je zaključil s primernim govorom nadučitelj Leveč, s katerim je vzpodbujal učence k hvaležnosti do dobrotnikov, v prvi vrsti mestne občine ljubljanske, ki vzdržuje to zavetišče. Pri božičnici je bilo prisotno učiteljstvo IV. mestne šole, c. kr. mestni šolski svet je zastopal občinski svetnik tov. Dimnik in občinski svet pa občinski svetnik tov. Likozar. —r— Iz c. kr. mestnega šolskega sveta. O redni seji, ki se je vršila dne 13. decembra 1916, nam je došlo to-le poročilo: Predsednik proglasi sklepčnost in otvori sejo. Pred prehodom na dnevni red se spominja novič s tega mesta imenom c. kr. mestnega šolskega sveta v besedah globoke žalosti smrti Nj. Veličanstva bla-gopokojnega cesarja Franca Jožefa I., u-temeijitelja novih šolskili zakonov, velikega zaščitnika šolstva in največjega dobrotnika šolske mladine, lstotako izraža pa imenom c. kr. mestnega šolskega sveta tudi čute globoke vdanosti in neomajne zvestobe novemu vladarju Njeg. Veličanstvu cesarju Karlu I. Nadalje se hvaležno spominja govornik v toplih besedah pred kratkim umrlih c. kr. dvornih svetnikov in deželnih šolskih nadzornikov: Frana Levca in Fr. Hubada, ki sta si z bogatim strokovnim znanjem in neumornim delom v prid kranjskemu šolstvu stekla nevenljivih zaslug za domače šolstvo in njega uspešni razvoj. Poročila poslušajo zborovalci stoje in se sklene, da jih je zabeležiti v zapisniku. — Zapisnikar oglasi kurentno gradivo, pove, kako je bilo rešeno, kar se vzame na znanje. Zapisnik zadnje seje se odobri brez ugovora. Sklene se c. kr. deželnemu šolskemu svetu predlagati, naj se tudi leta 1917. vsled obstoječih izrednih razmer ne vrši okrajna učiteljska konferenca. Za. razpisano, nanovo ustanovljeno službo nadučiteljice in voditeljice šišenske dekliške osemrazred-nice se predloži terno-predlog. Nadučitelja Janeza Levca je priporočati v podelitev častne svetinje za 401etno zvesto in marljivo službovanje, učitelja Josipa Bezlaja v podelitev naslova strokovnega učitelja, učiteljstvo, ki je v preteklih počitnicah sodelovalo pri pripravljalnih tečajih na I. mestni ljudski šoli za sprejem v srednje šole (Dimnik, Legat, Likar, Rape in Škulj) pa zahvalo in priznanje za prostovoljno delo in uspešni trud. Poročilo o nameščanju supletoričnih moči na mestnih šolah v tekočem šolskem letu se vzame na znanje in se ima predložiti c. kr. deželnemu šolskemu svetu. Ivanki Kalinovi in Ani Ojstriševi, prov. učiteljicama na mestni slovenski dekliški šoli, se pripozna I. pro-vizoraa petletnica. Za neko obolelo učiteljico se predlaga večmesečni dopust. Za mestno nemško dekliško šolo se priporoča namestitev še ene poizkusne kandida-tinje. Poročilo o načinu porabe »Tedenskih prihrankov« za šolsko mladino se vzame na znanje in se predloži c. kr. deželnemu šolskemu svetu. Ko se pojasne in rešijo še nekatere vzgojne in ekonomske zadeve, zaključi predsednik sejo. —r— Skrbstvo za ubožno šolsko mladino. Kakor poročamo na drugem mestu, so pričeli na deželni vladi akcijo, ki stremi za tem, da se preskrbi ubožna šolska mladina v za to določenih dnevnih zavetiščih z zajtrkom, kosilom in obuvalom. V poštev pridejo v prvi vrsti tisti ubožni otroci, ki imajo svoje očete v vojni in matere pa tako zaposlene izven doma, da ne morejo svojih otrok nadzorovati v pouka prostem času. Do zdaj imamo v Ljubljani pet zavetišč, in sicer: 1. Zavetišče Vincencijeve družbe v Rokodelskem domu v Komenskega ulici. V to zavetišče, ki mu je vodja nadučitelj Jakob Dimnik, zahaja 75 učencev s I. mestne šole; to zavetišče obstoji že več let; v novem razširjenem delokrogu in s povečanim številom učencev se je pa otvorilo v sredo, dne 20. decembra. Učence, ki sta jih privedla iz šole nadučitelj Dimnik in učitelj Gärtner, je sprejel predsednik Vincencijeve družbe gosp. kanonik dr. Josip Gruden, nadučitelj Dimnik je pa s primernim nagovorom na učence zavetišče otvo-ril. Poleg tega zavetišča imajo učenci I. mestne šole še eno zavetišče v Bohoričevi ulici ki ga vzdržuje »Društvo za varstvo otrok«, vodi pa sestra J. Tomčeva. 2. Zavetišče v baraki pri vladni palači, ki ga vodi nadučitelj Janko Jeglič, je namenjeno mlodini dekliških in ostalih deških mestnih šol. 3. »Mestno zavetišče« v mestni ubožnici na Karlovski cesti, ki ga vodi nadučitelj Janez Leveč, je določeno za učence IV. mestne šole. 4. Šolska mladina šišenska ima svoje zavetišče v Spodnji Šiški, in sicer pod vodstvom šišenskega voditelja Wagnerja. Vsa zavetišča nadzorujejo brezplačno mestni učitelji in učiteljice. Stroški za to dobrodelno akcijo so proračunjeni na 60.000 kron. Ljubljanska mestna občina prispeva 15.000 kron. Naj delujejo in uspevajo ta zavetišča v blagor ubožne mladine! —r— Iz ljudskošolske službe.. C. kr. okrajni šolski svet v Črnomlju je imenoval učiteljsko suplentinjo I. Černetovo za prov. učiteljico na ljudski šoli v Podgoj-zdu. — C. kr. okrajni šolski svet v Novem mestu je imenoval suplentinjo Julijo Bantanovo za provizorično učiteljico na ljudski šoli v Žužemberku. — C. kr. okrajni šolski svet v Krškem je zaradi namesto bolezni na dopustu se nahajajoče-ga učitelja Josipa Polanca imenoval učiteljsko suplentinjo Alojzijo Vidmarjevo za suplentinjo nai ljud. šoli v Ratečah. — r. kr. okrajni šolski svet v Črnomlju je imenoval namesto vpoklicanega učitelja Tomaža Bitenca bivšo suplentinjo v Bojan-cih Katarino Plevnikovo za suplentinjo na ljudski šoli v Dragatušu. — Minister javnih del je pooblastil rudniško ravnateljstvo v Idriji, da nastavi bivšo učiteljico Ido Plzakovo kot suplentinjo na tamošnji rudniški šoli. — C. kr. okrajni šolski svet v Novem mestu je imenoval suplentinjo Pavlo Strumbljevo za provizorično učiteljico na ljud. šoli v Zužembergu. — C. kr. deželni šolski svet za Kranjsko je vzel na znanje izstop učiteljice N. Andelme Ro-dičeve. — Namesto vpoklicanega učitelja Ivana Stegovca bo suplirala na ljudski šoli v Višnji gori suplentinja Angela Groz-nikova, za provizorično učiteljico v Selcih je imenovana suplentinja Katarina IVlilačeva; na štirirazrednici v Koroški Beli se ustanovi pararelka za II. razred in nastavi provizorična učna oseba; svoji službeni mesti sta zamenjali učiteljica Her-mina Pellanovo na spodnješišenski osem-razrednici in suplentinja v Božjakovem Jožefina Bajukova. — Nadučitelj Fran Golja iz Zalošč pri Dornbergu na Goriškem je prevzel suplenturo na štirirazrednici v Šmarjah, ker je tamkajšnji nadučitelj Valentin Mikuž odšel k vojakom. — Na nemško dekliško osemrazredno ljudsko šolo v Ljubljani je prišla kot poizkus-na kandidatinja absolvirana učiteljska kandidatinja Alfonza Lindtnerjeva. —r— Padlemu junaku. »Slov. Narod« je napisal v časten spomin padlega c. in kr. poročnika Mirka Benedika, vrlega sina našega tovariša nadučitelja Karla Benedika na Brezovici te-le lepe besede: Mirko Benedik, sin nadučitelja Karla Benedika na Brezovici pri Ljubljani, c. in kr. poročnik cesarjevičevega polka, je bil od sovražne kroglje zadet v glavo dne 21. decembra, umrl je na svoj 20. rojstni dan 22. decembra. Radi njegove izvanredne požrtvovalnosti in pridnosti mu je podelil njegov predstojnik tritedenski božični dopust, ko je držal v rokah dotični dopustni list, ga je zadela nesrečna kroglja. Vojaki, ki so prihajali na dopust, so pravili, kako je priljubljen pri vsem moštvu, ker ravna z vojaki kakor se spodobi. Tudi njegovi predstojniki so ga cenili in občudovali radi njegovih hrabrih činov. Kot dijak je bil vseskozi dostojnega obnaSanja,' zelo skrben, priden, inteligenten mladenič. Po končani vojni se je nameraval posvetiti filozofiji, postati profesor jezikoslovja. Lahko bi bil storil v prid domovine in svojega naroda mnogo, mnogo! Ljubil je svoj narod z vso dušo in srcem. Bil je mlad po letih, a mož vseskozi, odkritega in kremenitega značaja. Bodi mu časten spomin! —r— S častno svetinjo za 40 letno zvesto službovanje je odlikovan nadučitelj in voditelj IV. mestne deške ljudske šole v Ljubljani tovariš Janez Leveč. Vrlemu tovarišu naše čestitke! —r— Umrla je dne 8. t. m. v starosti 77 let gospa Helena Šega, mati našega tovariša Ivana Šege, učitelja v Radovljici. Vrlemu tovarišu naše sožalje! —r— Ljudskošolske vesti. Za suplentinjo v Šmartnem pri Kranju je nameščena Ljudomila Lederhasova, ker je učitelj Fran Rojina odšel k vojakom, v Št. Petru na Krasu je nameščena za! suplentinjo Pavla Herbstova, Fran Rant je imenovan za provizoričnega učitelja v Št. Petru pri Ljubljani. Suplentinja Karolina Rastoharjcva je imenovana za! provizorično učiteljico v Cerkljah, Kristina Štur-mcva je nameščena za suplentinjo na Vrhpolju, ker je nadučitelj Fran Punčuh odšel k vojakom; Antonija Turkova pa v Velikem Podlogu, ker je tamkaljšnji učitelj odšel v črnovojniško službo. —r - Veliko častno svetinjo vojnega hotrinstva je dobil nadučitelj v Planini pri Rakeku gospod Mirko Fegic. Ifaierske vesti. —š— Pod težko obsodbo se je nahajal nadučitelj v Zabukovju pri Brežicah, tovariš Fran Srebrnič. Poklican k vojakom kot črnovojnik 26. domobranskega pešpolka, je bil ovaden, da je hujskal v Pulju vojake proti državi in bil obtožen zločina rušenja javnega miru po § 341 a voj. kaz. zak. Po dolgi, za obtoženca silno mučni preiskavi se je vršila dne 4. decembra glavna razprava pred vojnim sodiščem, vojna pošta 220, ki je nadučitelja Srebrniča vsake krivde oprostilo. Razsodba pravi, da je Srebrnič res govoril o jugoslovanskem vprašanju, toda s tako-zvanega triahstičnega stališča. Trializem pa ni niti državi nevaren, niti sovražen. Z ozirom na Siebrničevo izvrstno obnašanje povodom mobilizacije in pozneje pri vojakih sodišče ni moglo upoštevati ni»i orožniške relacije, niti ovadbe krajnega šolskega sveta v Zabukovju, ki je izvirala iz nasprotstva med nadučiteljem in v krajnem šolskem svetu merodajnimi osebami. Sodba vojnega sodišča je bila dne 11. decembra potrjena in je torej pravo-močna. Skoro dve leti je stal nadučitelj Srebrnič pod težko obsodbo; naj mu bo sodba stiogega, a pravičnega vojnega sodišča vsaj nekoliko v zadoščenje za1 pre-siano trpljenje! —š— Odlikovan učitelj. Z železnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje je bil odlikovan Karel Planer, učitelj na Zgornji Rečici, Savinjska dolina, sedaj računski narednik I. razreda pri nekem hrvatskem oddelku. —š— Društvo »Selbsthilfe der Leh-rerschaft Steiermarks«. Društveni odbor nam sporoča: Meseca novembra 1916 sta umrla dva naša člana, in sicer dne 12. učitelj Konstantin Baumeister in 28. nadučitelj Ljudevit Pauer. To je 148. in 149. smrtni slučaj. Donesek po 4 K naj bo gotovo vplačan meseca januarja 1917, ravno-tako donesek z rezervni sklad in upravne stroške po 3 K. —š— Za ravnatelja na dekliški meščanski trirazrednici v Mariboru je imenovan strokovni učitelj in pisatelj Karel Bie-uenstein. —š— Padel je v cvetni in nadebudni dobi svojega življenja na soški fronti pri Gorici dne 20. novembra Ernest Bregant, zadet od šrapnela v trebuh. Bil je sin vpo-kojenega nadučitelja Jurja Breganta v Podbrežju pri Mariboru in brat nadučitelja Breganta na Keblju, učitelja Breganta v Lehnu in učiteljice gospe Petričeve v Konjicah. Bodi mu ohranjen drag spomin! Preostalim naše iskreno sožalje! Komike vesti. —k— Umrl je v Prevalju na Koroš-kel 781etni Benjamin Z a n o š k a r, učitelj glasbe in izumitelj metronoma. — Bodi mu blag spomin! Goriške vesti. —g— Šolska razstava. »Kremser Zei-iung« je v svoji številki z dne 23. novembra1 1916. priobčila jako laskavo oceno o razstavi del, ki so jih izvršili ljudskošol-ski otroci z juga, nahajajoči se v Rofeholi pri Oberhollabrunnu. Razstavljene so vse risbe, slike, rezlarije, šivanja in umetna vezenja. List pravi, da so bila ženska ročna dela izvršena pod vodstvom gdč. Me-dičeve ter so vzbujala presenečenje po svoji originalnosti in izvršbi. Zelo razveseljivo je bilo tudi pregledovanje nemških šolskih zvezkov onih slovenskih otrok, ki niso bili nikdar prej deležni nemškega pod uka."Tudi v tem oziru gre učiteljici vse priznanje. —g— Učiteljstvo goriškega šolskega okraja dobiva svoje službene prejemke od 1. januarja 1917 dalje potom plačilne nakaznice poštno - hranilničnega urada na Dunaju. To se prizadetim naznanja, da ne bo vznemirjenja, ako bo pošiljatev mesečnih prejemkov za kak dan zakasnila. —g— Za vpokojeno učiteljstvo na Goriškem. Poleti smo poročali, da se je vpokojeno goriško učiteljstvo obrnilo do deželnega odbora s prošnjo za draginjsko podporo. Na vlogo je odgovoril deželni odbor takoj prijazno, da se bo resno ba-vil s tem vprašanjem, zaradi česar je vpokojeno učiteljstvo opravičeno pričakovalo, da bo njegova vloga ugodno rešena. Kakor čujemo, so se tudi storili s strani deželnega odbora potrebni koraki v to svrho ali ugodne rešitve še vedno ni. in vpokojeno učiteljstvo zaman pričakuje potrebne podpore. Te dni je bil odposlan na pristojno mesto, iz krogov vpokojene-ga učiteljstva na Goriškem zopet obširen opis potrebe take podpore in raizmer, pod katerimi trpi vpokojeno učiteljstvo, zlasti ono v begunstvu; čujemo zaeno, da se je izvršila nova intervencija v prilog vpoko-jenega učiteljstva, in nadejamo se, da bo njega prijazno sprejeta vloga letošnjega poletja ugodno rešena. Potreba je velika. Tržaške vesti. —t— Zaplembo imetja je odredilo tržaško deželno sodišče proti Danielu Cof-battu, roj. 1. 1876., učitelju risanja v Gra-dežu, ker je osumljen velezdaje, ozirom^ zločina proti varnosti države. —t— Tečaj za risanje in slikanje je otvoril v Trstu slikar Velebit Rendič, sin slavnega hrvatskega kiparja Rendiča. —t— Odlikovan je bil Viktor Sonc, ravnatelj tržaške podružnice »Glasbene Matice« z malo srebrno hrabrostno svetinjo. To je že drugo odlikovanje; prvič je bil Šonc odlikovan z železnim križcem na traku hrabrostne svetinje. — Čestitamo! lili ■'irttf—iriT inTTi.—- ~r~—tttttt TnvrTTirrr-i litrske vesti. —i— Tretja nemška ljudska šola v Pulju. Okrajni šolski svet v Pulju poziv-lje mestne družine na sestanek, na katerem naj se izjavijo o nemški ljudski šoli, ki jo hoče ustanoviti upravna istrska komisija v Puiju. — »Hrvatski List« pravi: »Opozarjalo se hrvatski roditelji na to, da nenavzočnost na sestanku velja v smislu razglasa za priglašenje nemški šoli. Vsekakor bo moral biti sestanek kasneje od določenega dne, ker je dan napačno naveden. Dotlej bomo imeli še priliko, da v stvari podamo svoje stališče.« —i— Na Reki in na Sušaku so sedaj \se šole zaprte zaradi legarja. Na Sušaku je bilo doslej osem slučajev legarja, na Reki že par stotin. ii Dalmacije« —d— Dalmatinski veleizdajniški procesi pred najvišjim sodiščem. »Hrv. Riječ« poroča da je najvišje sodišče razpravljalo te dni o ničnosti pritožbi državnega prav-dnika proti sodbi senata tržaškega sodišča v Gradcu, ki ie oprostilo učiteljico Ma-jo Čuličevo z otoka Brača obtožbe veleiz-daje. Najvišje sodišče je sodbo* kasiralo ter obsodilo Čuličevo na 3 leta težke ječe. — Isto sodišče je potrdilo sodbo graš-kega sodišča, ki je obsodilo bivšega ured-dnika splitske »Svobode« Bartuloviča na 5 let težke ječe. — Nerešena sta še procesa proti posl. dr. Mati Drinkoviču, ki čaka v zaporu v Voloski na ponovno razpravo in pa proces proti posl. dr. Tresi-ču-Pavičiču, proti katerega oprostitvi je vložil drž. pravdnik ničnostno pritožbo. —d— Bodočnost naše države in južni Slovani. »Naše Jedinstvo« piše: »Naj se ukrepa in namešča, kar hoče, vse bo le prehodno; trajalo bo malo časa, kar ne bo po pravici in po zdravem razumu. Po vojni bodo evolucije na bolje. To je tako naravno, in je ne bo moči, ki bi to preprečila. Tudi pri nas, kakor v vsej državi se bodo razvijale razmere na tak način, da se bodo prilagodjale naravnemu in pravičnemu reševanju raznih vprašanj, pa tudi hrvatskega. Hrvatskega še bolj zaradi položaja in zaslug Hrvatov, kar vse so storili in žrtvovali v tej vojni za državo.« — K temu pripominja »Edinost«: Da, tako bi moralo biti in uverjeni bi smeli biti, da pride gotovo, če bi nas ne učila izkustva iz minolosti, zgodovinska dejstva, da je pri nas prišlo povsem drugače, nego bi zahtevala logika, narava, pravičnost in priznanje zaslug. Tako se nain zdi, da je piscu v splitskem listu vodilo pero nekoliko preveč — optimizma. O ne, nočemo biti proroki nesreče in se tudi mi ne odrekamo nadi, da pridemo tudi mi na solnce. Ali, to eno je gotovo, da bi mi hudo grešili, če bi se zanašali le na moč svoje pravice. Mi sami jej moramo tudi pripomoči do zmage, a v to treba, da vsi zavihamo rokave za — delo in borbo. —d— Umrla je v Imotskem v Dalmaciji šolska sestra in učiteljica na meščanski šoli Benedikta Zupančičeva, sestra prof. Zupančiča in učiteljice Vite Zupančičeve v Ljubljani. — Naše iskreno sožalje! ^HiHj —d— Hrvatska krajevna imena v Dalmaciji. V naredbenem listu za c. in kr. armado, št. 230 z dne 16. decembra, se nahaja prvikrat za Ercegnovi hrvatsko ime »in Ercegnovi«, namesto tuje oznake Castelnuovo. Tako je tudi odpravljeno tuje nazivanje Ragusa, Cattaro, Spalato itd. Tudi Krk, Cres itd. se navajajo s hrvatskim imenom, kar je edino prav in v redu. Treba v tem pogledu storiti še na-daljne korake, zakaj v uradnih poročilih nahajamo še obilo laških spak za hrvatska in slovenska krajevna imena. Naročafte to širite naš Sist! 1 Punala* Zaradi pomanjkanja papirja. Na različnih šolah v Avstriji letos niso dobili otroci pred Božičem običajnih izpričeval, ker. državna tiskarna zaradi pomanjkanja papirja ni mogla izdelati potrebnih tisko- Dr. Kramar in tovariši pomiloščeni. Dunajska poročila pravijo, da so dr. Kramar, dr. Rašin, Czerwinka in Zamazal, ki so bili zaradi veleizdaje obsojeni na smrt na vislicah, pomiloščeni. Dr. Kramaru so izpremenili smrtno kazen v 15 let, dr. Ra-šinu v 10 let in obema drugima v 5 let ječe. ¡i Zagreba. Petar Kočič t. »Obzor« poroča iz Belgrada: Kakor se je zvedelo zaradi vojnih razmer šele sedaj, je umrl v Belgradu v bolniščnici za duševne bolezni dne 14. avgusta 1916 odlični srbski književnik in poslanec v bos.-herceg. saboru Petar Kočič. Pokojnik je prišel v ono bolniščnico pred vojno. Kot književnik je bii Kočič jako cenjen in posebno znan po svojem satiričnem spisu »Jež pred sodnijo«. Nekaj prevodov njegovih spisov je priobčila »Soča« pred leti. Obstrelil se je v Osjeku prof. Geza Krnic. Vzrok neozdravljiva bolezen. Upanje je, da ozdravi. Milijon kron za hrvatske visokošolce. Železniški restavrater Gregor Potušek v Bosanskem Brodu je podpisal milijon kron vojnega posojila in določil, da naj se njegove obresti uporabijo za ustanove za ubožne hrvatske visokošolce. Umrla je v Zagrebu gospa Draginja Savičeva, vpok. ravnateljica bivše mestne ženske obrtne šole v Zagrebu. Koalicija hrvatskih opozicionalnih strank. V najnovejšem zasedanju hrvatskega sabora so pričele entno nastopati vse opozicionalne hrvatske stranke, do-čim so se še v zadnjem zasedanju precej inočno napadale. V zagrebškem mestnem občinskem svetu so zopet enotno nastopili člani, ki pripadajo Stairčevičevi stranki prava in Stranki prava v izjavah, ki so odklonili povabilo na1 kronske svečanosti in glasovali proti indemniteti. Iz teh enotnih nastopov se je takoj videlo, da je prišlo med državnopravnimi opozicionalnimi strankami do nekakega zbližanja. Sedaj se poroča, da so Starčevičeva stranka prava -M^PII^ Naša beseda. Tea Červenkova razpravlja v praški »Union« o> moči besede v materinem jeziku. Ta beseda je časih edino orožje, ki nam ostaja. Za vsak narod je beseda njegovega materinega jezika v najvišji meri dragocena. Pisateljica pravi: Naša beseda je bila nam (Čehom) edini vir življenja, naše edino veselje in edina mada. In je še sedaj edina nada beseda v našem dragem materinem jeziku, naj je že natisnjena ali nam jo govore z odra. Beseda je bila, in le beseda, ki nas je iz globokega obnemoglega sna, ki smo vanj zapadli po Beli Gori, vzdramila zopet k življenju. Beseda knjig je postala živa beseda. V začetku je bila beseda in je tudi danes glavna stvar. V Nemčiji je postala sedaj prehranjevalec. Vse tam zapirajo, le gledališča ostajajo odprta. Ljudstvo potrebuje razvedrila, potrebuje vzvišene hrane, ker navadne pogreša, vsaj v glavnih delih. Gledališča se ne smejo zapreti, jte rekel kancelar. Beseda pesnikov bo hranila igralce, beseda bo delovala, da vsaj za ure pozabljajo na težke čase. V Rusiji rešuje beseda pred strelskim jarkom. Žurnalisti šo odvezani od vojaške službe. Beseda je torej od najvišjih istanc pripoznana kot kulturen, mogočen faktor. Knjige, dnevni listi, gledališče, to so govorniške propovednice besede. Za vsak narod je gledališče neizmerno važno. Čim višje stoji dramatična umetnost, tem višja je kultura in naobrazba. Vsako gledališče je dobrota. Mnogo gledališč multi-plicira dobroto ... Tudi v bodoči dobi miru bomo jako potrebovali besede in jo cenili. Popravi naj, kar je meč zagrešil! Spoštujte torej besedo! Vpletala bo nebeškega cvetja mirovnega veselja v zem-sko življenje. Spoštujte govorjeno in tiskano besedo v gledališču in v knjigi! To Pa iz pametnih razlogov nagona po sa-moohrani in iz spoznanja) prave domovinske ljubezni. Naša beseda je naše dušev- no bogastvo, naša duševna samostojnost. Tega ne smemo pozabljati nikdar in moramo imeti vedno pred očmi — to moramo vedno spoštovati, pospeševati, braniti in ljubiti — svojo besedo. — Kar velja o češki besedi, taisto velja tudi o naši slovenski besedi, ki je lepota našega narodnega bitja, naša čast in naše bogastvo! Razgled» — Na Ogrskem poučuje na 16.890 ljudskih šolah 23.115 učiteljev in 11.059 učiteljic. — Alkohol in duševne zmožnosti. V knjigi „Die Arznei- und Genussmittel" poroča profesor F. Miiller o pokusih, ki so iz delali na učencih, da se določi medsebojni vpliv med uživanjem alkohola in duševno delazmožnostjo. Od 1790 preizkanih otrok jih 453 nikdar ni pilo alkohola, 75 pa redno vsak dan. Od prvih jih je dobilo 34"60/o red 1, 48 80/° red 2 in 16 60/°red 3. Od otrok, ki so redno pili alkohol, jih je dobilo 14'70/° red 1, 400/° red 2 in 46'30/° red 3. Razumni starši bodo torej svoje otroke čuvali uživanja alkohola, učitelji pa bodo ene in druge opozarjali na njegov kvarni, uničujoči vpliv. — Vzgojevalka 56 otrok. V Milzu na Tirolskem je v starosti 88 let umrla vdova, ki ni imela svojih otrok, pač pa veliko ljubezen do otrok. Posvetila se je oskrbovanju in vzgoji tujih otrok in bila tekom let 56 otrokom mati in vzgojevalka. — 15 otrok raznih plemen bi rada dobila bogata dama v Čikagu v Ameriki, gospa Bracketa Bishop. Otroci morajo biti stari leto dni, zdravi in lepi. Gospa jih hoče posinoviti in pohčeriti ter jih popolnoma oskrbovati v veliki palači v Ukagu. Otroke iščejo po vsem svetu. Dobiti hočejo po enega Zamorčka, Arabčka, Japončka, Malajčka, lndijančka, Evropejčka itd. Vsi bodo vzgojeni kod bratje in sestre z največjo skrbjo. Gospe sta umrla edina dva njena otroka, zato hoče posvetiti svoje veliko imetje vzreji in vzgoji tujih otrok raznih narodnosti in plemen. — Vojna proti nemškim vzgojeval-kam. Na Ruskem, na Angleškem in na Francoskem snujeje žensko organizacijo, ki ima namen agitirati proti sprejemanju nemških vzgojevalk in domačih učiteljic Do vojne je imelo ogromno število vzgojevalk in učiteljic dobre službe v rečenih treh državah, kjer so jih imavite rodovine tem raj-še sprejemale, ker so skromne in marljive, med tem, ko je domačega naraščaja za take službe dosti premalo. Sicer pa je imelo tudi na Nemškem pred vojno mnogo Francozinj in Angležinj take službe, seveda le v rodovinah, kjer so hoteli, da bi se otroci že v prvih letih naučili teh jezikov. — Kmetijski zavod za vojne poškodovance na Francoshem. Po vseh vojskujočih se državah iščejo pota, kako oskrbeti po vojni invalide. Zveza kmetijskih društev na južno vzhodnem Francoskem je v zvezi z drugimi interesiranuni cinitelji ustanovila kmetijski zavod za vojne poškodovane. Ustanovitev je plod misli, da bo kmetijski po-kiic marsikateremu invalidu dal prijetnejšo m gotovejšo eksistenco, nego obrtni in mestni pridobitni poklici. Invalidi ki so n, pr. eno roko izgubili, se bodo morda prej in lažje navadili na kmetijska nego na indu-stijska dela. Osobito bi se naj ohranile na deželi rojene, kmetovanju vajene osebe kmetijskemu življenju s tem, da se jih primerno njih poškodbi izobrazi. Zavod ima zaradi tega nalogo: 1. izumiti orodja in nečin obdelovanja, pr.meien poškodbam posameznih invalidov; 2. izobraziti poškodovane v onih panogah kmetovanja, v katerih bodo poleg državne rente najlažje dobili sigurno eksistenco. — Slovenski učitelj — c. in kr. okrožni šolski nadzornik v Črni gori. Poročali smo ob svojem času, da je naš goriški tovariš Fran Merljak imenovan za c. in kr. okrožnega šolskega nadzornika v Pe-ji-Ipeku v Črni gori. Piše nam, da je zadovoljen v svoji novi službi. Njegova plača še ni urejena in dobiva dosedaj le ru-meneracijo po 100 K mesečno, doklado za ekskurze, prosto hrano in prosto stanovanje, voz in konje, kedar se kam pelje. Poroča nam, da je črnogorsko učiteljstvo razmeroma dobro plačano. Novinec z zrelostnim izpitom dobi v mestu 2000 K, na deželi malo manj. Kralji so> ondi jako lepi — staroslavno Kosovo polje, podnebje milo, zemlja rodovitna. Tu uspeva vinska trta, polje rodi obilo žita. Draginja ni velika. Tovariš Merljak pošilja lepe pozdrave vsemu slovenskemu učiteljstvu! — Nad dva milijona za dobrodelne namene. V Rimu je pred nekaj dnevi umrl poslanec in veliki tovarnar Maraini in je zapustil vse svoje imetje svoji ženi. Ta je 1 hči revnih staršev in je bila skromna mo-distka, predno je postala Marainijeva žena. V počaščenje spomina svojega moža in v dokaz, da tudi v sreči in v bogastvu ni pozabila na tiste kroge, med katerimi je prebila svojo maldost, je gospa Marainijeva darovala 700.000 lir za ustanovitev doma za uboge dojenčke bolnih mater v Rimu, 500.000 lir za ustanovitev in vzdrževanje otroškega vrtca v Rietiju, dalje kapital iz čigar obresti bo dobil vsako leto 4000 lir kak mladenič iz švicarskega kantona Tessina, ki se je izkazal v kaki obrti in se hoče v inozemstvu v svoji stroki izobraziti. Rdeči križ dobi 100.000 lir, razne druge dobrodelne naprave dobe od 5000 do 50.000 lir. Res kraljevsko darilo gospe Marainijeve znaša skupaj nad dva rpilijona. lir. — Protialkohoiizem na Angleškem. Znana temperenčna organizacija na Angleškem je novič začela veliko agitacijo, naj se z zakonom sploh prepove izdelovanje, prodajanje in vživanje alkoholičnih pijač in sicer za ves čas, dokler traja vojna. Organizacija upa, da se za njeno zahtevo zavzame min. predsednik Lloyd-George. — Za preložitev univerze iz Černovic v Solnograd se oglašajo razni nemški listi. Obvestilo. Ker je moral dosedanji urednik „Zvončka" tov. Engelbert Gangl k vojakom, sem prevzel za časa njegove odsotnosti uredništvo „Zvončka". Ker se je 12. številka leta 1916 jako zakasnila zaradi pomanjkanja delavnih moči v tiskarni, bodemo izdali skupno številko 1. in 2. leta 1917, ki izide proti koncu meseca januarja, da malo popravimo to zamudo. Vse cenjene sotrudnike pa prosim, da pošljejo čimprej na moj naslov za skupno številko primerne rokopise. Ivo Trošt, nadučitelj v Tomišlju p. Studenec—Ig. USTNICA UREDNIŠTVA. »Edinost« z dne 2. t. m. pohvalno omenja naš uvodnik v zadnji številki preteklega leta ter prijavlja iz njega daljši citat. Izdajatelj in odgovorni urednik: Radivoj Korcne-Last in založba „Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva". Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. IIIBIIBIlllllHi Izšel le v zložbi knjigarne J. Štoka v Trstu, ulica Molino piccolo štev. 19, mr „vedež4i -im splošni žepni koledar z notezom za leto 1917. Sfajraznovrstnejša vSebina! Cena v lični vezavi 1 K. Da se prihranijo razmerno previsoki stroški po povzetju, naj izvolijo p. n. naročniki priložiti (tudi v znamkah) poleg cene 1 K še 10 vin. za poštnino. Kdor jih naroči 12, dobi enega po vrhu. Pozor! Založništvo „Vedeža" je odločilo naslednjih 12 krasnih dobitkOv: 1. Originalna oljnata slika Marina z okvirjem v vrednosti 60 K. - 2. Oliografija (tihožitje) v okvirju v vrednosti 25 K. — 3. Pisalna garnitura. — 4. Fina pipa iz morske pene. — 5. Elegantna usnjata listnica. — 6. Krasen album za razglednice. — Kaseta finega pisemskega papirja. - 8. Praktičen žepni nožič. — 9. „Dom in svet" Letnik 27. (1914). - 10. „Slovan" Letnik 9 (1911). — 11. 50 finih umetniških razglednic. — 12. 100 elegantnih vizitk (Z imenom po želji). Dobitki bodo izžrebani dne 31. marca leta 1917 pred zaupniki. Izžrebane številke bodo objavljene v glavnih slovenskih listih v Velikonočni številki. V to svrho je naznačen vsak „Vedež" na prvi strani s tekočo številko. Dobitki se dvignejo proti izkazu „Vedeža" z do-tično Izžrebano številko do 1. maja 1917. Založništvo „VEDEŽA", Trst, ulica Molino piccolo 1J. • . Sij P • • P Ü 1 I 1 I i i I I id Društvo v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam na Kranjskem v Lfiibljani. plačuje vdovam društvenikov letno po 200 K pokojnine do smrti, ozir. za dobo vdovstva, sirotam po očetu letnih 50 K, sirotam po očetu in materi pa letnih 100 K vzgojnine do izpolnjenega 18. leta. Udnina znača na leto za neoženjene po 12 K, za oženjene po 20 K, pristopnina pa tolikokrat po 2 K, kolikor let je star tisti ki pristopa. Pristopnina se lahko vplača v 4 nepretrganih polletnih obrokih. Pravi ud postane šele po preteku dveh let od vplačila prvega roka pristopnine. Kdor umrje v dobi provizorija, se stroški povrnejo. Prošnji za sprejem je treba pridejati rodovinski izpiseh in zdravniško izpričevalo. Sprejet more biti le kranjski učitelj. M I I B I I ( N M ( t m Staršem, mladinojubom, šolskim vodstvom, krajrtim šolskim svetom in cenj. knjižnicam priporoča „Učiteljska t s! ar na ' v Ljubljani sledeče insKe spise 1. Mišjakovega Julčka zbrani spisi I., II., III., IV., V. in VI. zvezek................a K 1"— 2. A. Rape: Mladini, I., II., III., IV. in V. zvezek . . . „ „ 1'— 3. E. Gangl: Zbrani spisi, I., II. in III. zvezek ....„„ 1'— 4. A. Rape: Dane................ „ 1"— 5. J. Slapšak: Turk pred Sv. Tlnom........ „ 1'20 6. J os. Ribičič: Kraljestvo čebel ......... v „ —-80 7. Jos. Ribičič: Vsem dobrim..........„ „ 1*— 8. Pav. Flere: Babica pripoveduje I. in II. zvezek. . . „ „ —'60 9. "av. Flere: F. Palnakovi spisi, I. in II. zvezek . . „ „ T— 10. i™ Trošt: Moja setev I. in II. zvezek....... „ l"— 11. Janko Žirovnik: Narodne pesmi za mladino, I., II. in III. zvezek................. » —'20 t,-. Naš denarni zi¥od. Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim. Hranilnica in posojilnica „Učiteljskega konvikta" v Ljubljani registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Promet do 30. dec. 1916 K 143.S7S79 Uradne ure: Vsak četrtek in vsako soboto od •/25. do '/26. ure popoldne. Vsem tovarišem in tova-rišicam, ki so se me spomnili s čestitkami ob petindvajsetletnih mojega pisateljevanja, izrekam za pozornost pre-srčno zahvalo! V Idriji, meseca grudna 1916 • E. Gangl. odd: D a c :dddd: rsnaon: Umetna knjigoveznica :: IVAN JAKOPIČ — LJUBLJANA, Frančevo nabrežje štev. 13 se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovenje vsakovrstnih knjigoveških del, cenjenim gosp. trgovcem za izdelovanje vzorčnih knjig, vzorčnih kartonov, komisijskih knjig za potovalce po tvorniških cenah in si. uradom za trpežno in močno vezanie protokolov. — Izvirne platnice za vsakovrstne slovenske knjige, vezanje knjig za bralna društva, čitalnice In knjižnice po nizki ceni. — Tiskanje pogrebnih trakov in društvenih znakov s krasnimi modernimi črkami. — Postrežba točna, delo solidno. a Ljubljana« Prešernova ulica it. 3. Največja slovenska hranilnica I Koncem leta 1915 le imela vlog .... K 48,500.000 - Rezervnega zaklada.........„ 1,330.000'— Sprejema vloge vsak delavnik. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo c. kr. deielne vlade. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5 °/0 izven Kranjske pa proti 5V* %> obresiim in proti najmanj 1°° oziroma °L odplačevanju na dolg. i* Ali ste že član društva ,Jubilejska samopomoč ? Društveniki so lahko učitelji, njihove žene in učiteljice po Kranjskem, Štajerskem, Primorskem in Koroškem. V društvo se sprejemajo le oni, ki še niso stari nad 45 let. Pri pristopu v društvo se plača pristopnina, ki se ravna po starostnih letih in sicer do 25 let 2 K 50 h, od 25 do 30 let 5 K, od 30 do 35 let 10 K, od 35 do 40 let 15 K, od 40 do 45 let 20 K; poleg tega še 2 K za prvi smrtni slučaj, 2 K letnine, 1 K vpisnine, 30 h upravnine in 20 h poštnine. Letno se plačuje 30 h upravnine in 2 K za rezervni fond, ki je znašal koncem XII. upravne dobe 8052 K 99 h. Po društvenikovi smrti izplača načelništvo takoj zakonittm dedičem tolikokrat po 2 K, kolikor je društvenikov (sedaj 250). Po smiti društvenika plačajo drugi društveniki po 2 K za nadaljni slučaj smrti. Vsa pojasnila glede pristopa v društvo daje predsednik IVAN SCHMEIDEK, učitelj v Krtini, p. Dob. m^jjjfac posojilnica „lili koil", f ijiji' r. s. z o. j. CelscT7\rii iačun šte-v-. 12.366. Zadružnik našega denarnega zavoda postane lahko vsak, kogar sprejme načelstvo. Delež 50 K, se mora takoj polno vplačati. Posebno se priporočajo ti deleži kot osnovne glavnice učiteljskih društev. Deležne vloge se obrestujejo po 5°/o. Vstopnine se enkrat za vselej plača 2 K. Hranilne vloge se sprejemajo od vsacega, ako tudi ni zadružnik. Obrestna mera je 41 /2°/o. Obrestovanje se pričenja dvakrat na mesec in sicer: 1. in 16. dne vsacega meseca. Posojila se dajo le zadružnikom na osebni kredit po jako ugodnih pogojih. Posojila dovoljuje načelstvo. Načelstvene seje so vsako 2. in 4. delavno soboto v mesccu. Zadruga plačuje na željo za svoje dolžnike premije ter tudi posreduje pri zavarovanju. Vrača se po spodaj navedenih načinih. Vsakdo si lahko izbere način vračila po svoji osebni potrebi in po svoji plačilni zmožnosti. Vsacih 100 K posojila se vrača po načinu: mesečnih rokih rokov A v 12 in sicer 11 a B C D E F G H 18 24 38 46 60 70 85 17 23 37 45 59 69 84 9 K — h, 6 » — » 4 , 50 „ 3 » ~~ » 2 , 50 „ 2 , - , 1 , 75 „ 1 . 50 . rok 12. 4 K 73 h 18. 3 . 56 „ 24. 4 „ — „ 38. — „ 66 B 46. 1,81, 60. - „ 70 „ 70. 1 , 42 „ 85. 1 , 26 , Informacije pošilja zadruga vsakomur franko, kdor vpošije 20 h v pisemskih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne ocUgovarja. Dopise je naslovljati edino na zadrugo, ne na posamezne člane načelstva. Zadružni lokal je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. Uradne ure za stranke so izvzemši praznikov vsak četrtek in vsako soboto od >/s5. do '/¡¡6, ure popoldne. ima v svoji zalogi razen razprodanih „Letopisov", I., II. in III. zv. — še vse do zdaj izišle knjige ter oddaja stalnim članom tudi prejšnje celotne letnike za navadno letnino 4 K; posamezne prejšnje knjige (snopiče itd.) dobivajo člani in uči-teljiščniki za polovico prodajalne cene. Nečlani pa plačajo za posamezne prejšnje knjige določeno prodajalno ceno, ki je razvidna v .Pedagoškem Letopisu". Posebej je izdala in založila Slovenska Šolska Matica: 1. A Črnivec: Navodilo k /. zvezku „Ra-čunice za obče ljudske šole". Cena 1 K. 2. Spominski list za učence in učenke, ki dobe Odpustnico. Cena 20 vin. 3. Kren-Bajželj: Javen telovadni nastop. Cena 60 vin. 4. Trunk-Dimnik: Staršem šolske mladine. Cena 2 vin. Letmna za Slovensko Šolsko Matico znaša 4 K in se plača meseca januarja vsakega leta. Učite reg. zadr. z omejeno zavezo Frančiškanska ulica štev. 6 se priporoča slavnim kraj. šolskim svetom in cenj. učiteljstvu v naročilo vseh uradnih šolskih tiskovin po najnovejših vzorcih. V zalogi ima vsakovrstne napise na lepenki, razne mladinske spise, vse poštne tiskovine za šol uporabo Itd. — Priporoča se v natisk uradnih kuvert in pisemskega papirja z napisom in sploh vseh v šol. stroko spadajočih tiskovin, mr V zalogi vedno: K. Wider, „MOJE PRVO BERILO". ■—II ni HH — WHH W IIIHMi"! * M I —* IIM lili MIKTIM—