GLEDALIŠKI LIST
Narodnega gledališča v Ljubljani
1940-41
DRAMA
n F. IN T. SCHONTHAN:
UGRABLJENE SABINKE
Din 2-50
GLEDALIŠKI LIST
NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI 1940 41	DRAMA	Štev	11
F. IN T. SCHONTHAN
UGRABLJENE SABINKE
PREMIERA 20. DECEMBRA 1940
Komediograf Schonthan spada med Nemci v vrsto tistih avtorjev, ki nekako ustrezajo literarni oznaki, nastali med Francozi in francoske pisce lahkega kova, namreč oznaki: bulvarni komedio-giaf. Po svoji brezskrbni in veseli lahkotnosti je predstavi, ki je ■vezana s tem pojmom, soroden, kakor ji je soroden tudi po eni s~mi p'sateljski ambiciji: pisati gledališko in občinstvo zabavati, in sicer spretno in gladko zabavati.
»Ugrabljene Sabinke« so tipično njegovo delo. Komedija z najrahlejšo dozo karakternega humorja so in veselost ter smeh, ki ga vzbujajo, izhajata iz situacij, ki se v zapletu in razpletu menjajo, wste, grozeče kopičijo in presenetljivo stopnjujejo, dokler se ne razblinijo v nič. Veliko število znanih komedijskih trikov je spretno in d^kaj neprisiljeno porabljenih za brezskrbno veseli učinek, za fsto, čemur se pravi zabava.
Česa večjega kot to Schonthan noče in ne more nuditi; ni mu do tega, da bi s smehom na ustih govoril resnico ali resnice, tem manj da bi jo razkrival, a kamoli da bi nekaj razkrinkaval ali celo obtoževal. Ne, samo smešnega, ustrahovanega profesorčka nam Pokaže, niegovo bojevito ženo., niegovo nedolžno literarno idilo s s u.zkinio in njegov izlet v mladostne sanjarije o lastnem pesništvu m še njegov izlet v gledališče, kamor se tokrat odpravi ne kot gle-
89
daleč, temveč kot avtor. Poleg tega nam pokaže še to gledališče v osebi njegovega ravnatelia, ravnatelja šmire. Jasno, da ne manjka niti ljubavncga para; oziroma parov. To je ves človeški material za to komedijo.
Ali kljub tej vsebinski skromnosti se je Schonthanu v »Ugrabljenih Sabinkah« posrečilo nekaj večjega kot samo komedija najpreprostejše bulvarne vrste. Srečen prijem, morda samo srečna izbira zapleta sta ga navedla na osebo, ki je zrasla preko njegovega dela. To je, na ravnatelja šmire Strizeja. Ni ga namenil za junaka svoje komedije, temveč samo za pomočnika pri situacijah, toda zrasel mu je nekako preko meja in v občinstvu, ki ga je gledalo in se mu smejalo, se je razrasel v večje razsežnosti, razvil se je v pojem, v kulturno historičen simbol. Danes je Striže kot pojem znan slehernemu	inteligentu.	Velike in skoraj tragične	dimenzije pa mu je pri
nas dal	z	zaključnim	monologom v drugem	dejanju Oton Zupančič,
ki je na prošnjo Borisa Putjate napisal ta njegov zagovor.
Mi imamo svojega Strizeja, ki je centralna figura »Ugrabljenih Sabink« in tisto njihovo jedro, ki je Schonthanovo komedijo ohranilo. Zupančičeva retuša je po obsegu neznatna in vendar zadostuje, da lahko občutimo to komedijo tujega avtorja tudi nekako kot svojo.	J. Vidmar.
Oton Župančič:
Strizejev monolog
Ko je Drama zadnjič pripravljala Ugrabljene Sa-binke“, je vlogo gledališkt-ga ravnatelja Strizeja Študiral naš ruski režiser Boris Putjata.	Ta si je 7a zaključek drugega
dejanja želel samogovor o	komed jantstvu in igralstvu in
tedanji dramaturg Oton Župančič mu je spisal naslednje besedilo, ki za naše gledališče ostane vključeno v Schon-thanovo komedijo.
Komedijant! Zdaj je dosti! Ali vi sploh veste, kaj je gledališče in kaj šmira, kaj je komedijant in kaj je umetnik? Res je, da hodimo iz kraja v kraj, ali moj vzvišeni kolega, gospod Stanislavski, ta dela prav tako, ali je mogoče on zato tudi samo komedijant? —
90
Pokloftanec? Šmira? Komedija? Hvala lepa, gospod, za te častne
naslove. Cigani, stradači, kajne? Res je, cijazimo se iz kraja v kraj, ali pa ne v’d'te. da pr nesomo vsaj za tistih par dni v vaša zaspana gnezda življenje, pisanost, fantazijo? Ste bili kedaj mladi? Tn vam ni srce poskočilo, kadar so zatrobentali in zabobnali komedijantje na ulici? Niste trepetali ob naših tragedijah? Naša umetnost! Le se ne smejte! Tudi jaz razločujem. Toda — čitalniška dvorana, skedenj ali par desak na trgu — nam je vseeno — mi naredimo iz tega svet. Par cap od bogvekod — o, kolikokrat predelanih in obrnjenih — in tudi vam • ie vseeno: vi verujete v naše kralie in junake, ali vsakdanje liudi. Mi smo vdani služabniki nečesa višjega, o čemer se vam v naši vsakdanjosti še sanjalo ne bi. Šmira! Cigani, stradači. brezposelna sodrga! Kaj veste vi o tem! S č>m si kupujemo mi svojo svobodo! — Kralj Lir le 1un; v kuhinji krompir — na odru si le krali vsak pedanj! jago, bui' zamorca na žive in mrtve — zabodi Emilijo — potem pa tvoj šesti akt: vso noč se boš skla-nial nad svoiim bolnim detetom in ooslušal. ali še diha. A ziutraj boš tako točno na skušnji, kakor da si spal na trikrat zrah'ian;H mehk’b pernicah. A ravnatelj ti pogleda v oči in ti poreče: »Pojdi, tovariš, po zdravnika, z računom pa ga pošlji k meni.« — In potem recimo moja soproga: nikar da bi opravl>aln samo blaga:no. svedrala lase, lovila po mestu rekvizite, raznašala plakate, poleg vsega tega je našla časa, da me ie osrečila s celo kopo zdravih, čvrstih otrok. — Šmira? — Komediia? — O vi — gospod! Vidite! In tej šmiri sem jaz ravnatelj! — Se priporočam!
„Ugrabljene Sabinke“
Nekatere veseloigre se vračajo vedno znova na spored gledališč. Za povprečnega gledalca, ki se ne poglobi v njihovo strukturo in ne razmišlja o njihovih dobrih in slab;b straneh, so pač le igre. pri katerih se bolj ali manj dobro zabava. Za tiste pa, ki jih zanima, zakaj ima ta ali ona igra traien uspeh, čeprav pri površni presoji ne kaže posebno izrazitih odlik, je Schonthanova veseloigra tak Pnmer.
9i
Dramatika proizvaja pač največ veseloiger, toda večina izmed njih je obsojena na to, da so muhe enodnevnice. Meniavaio se ko' moda, prihajajo in zginevajo v nič in pozabljenje. Število tistih, ki so ostale na sporedu leta in leta, je mogoče našteti na prstih obeh rok. Med njimi so Schonthanove »Ugrabljene Sabinke«.
Zakaj je Schonthanova veseloigra že toliko desetletij vedno živa in zanimiva?
Zato ker predstavlja primer vzorno zgrajene veseloigre. Sestavljena je z matematično preračunanostjo za učinkovitost prizorov, za logični razvoj dejanja, za utemeljitev vseh zapletljajev, za rast konfliktov in za razplet, a vse z lahkoto in igrivostjo, ki sta lastni samo resničnim »znalcem«.
Težave profesorja Golviča, ki da svojo igro v uprizoritev gledališkemu ravnatelju potujoče igralske družine in skriva to pred svojimi rodbinskimi člani, so nanizane z neovrgljivo nujnostjo, škripci postajajo vedno hujši, dokler ne pride do katastrofe in po njei do razpleta.
Poleg učinkovite fabule in dobre zgradbe, mora imeti vsaka veseloigra vloge, ki dajejo igralcem možnost, da oblikujejo žive ljudi in ne papirnatih zmašil, ki jim nihče ne verjame. V Schon-thanovi veseloigri so ljudje življenjsko ali vsaj komedijsko verjetni.
Vloga gledališkega ravnatelja Strizeja ie ena izmed tisth, v kateri se radi poskušajo veliki karakterni komiki. V tem liku so združene namišljena veličina in tragikomika šmiranta. velikopoteznost in beračija, ki dajejo figuri toliko igralskih odtenkov, da mora ta vloga zamikati slehernega igralca. Od znanih nemšk h protagonistov so jo igrali: Albert Bassermann, Hugo Thimig, Schild-kraut, Moser, celo Moissi jo je igral. Tudi pri nas ie šla ta veseloigra tekom let večkrat preko odra. Pri nas so doslej igrali Strizeja: Dragutinovič, Danilo. Povhe in kot zadnji Putjata.
Masa Sl.
Lastnik in izdajatelj: Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Župančič. Urednik: Josip Vidmar. Za upravo: Josip Vidmar. Tiskarna Makso Hrovatin. Vsi v Ljubljani.
91
' ; . * ' ,
,
!i..
■ t >
Ugrabijeft Sabinke
VESELOIGRA V ŠTIRIH DEJANJIH. SP*5 S SCHONTHAN. POSLOVENIL E. GANGL.
Martin Golvič, pr°jj Friderika, njegova Pavla, njuna hči Dr. Novak . Marijana, njegova Bi umen, vinski trg1 Brumen, imenovan Emanuel Striže, ra'
%v
tfi&jt.
Roza, h
lsna pri
&
Augusta, hišna pr* Mažgon, šolski slu#
Kri
Toalete ge. Mire Danilove izdelal modni salon »Vef*
Toalete ge. Rakarieve &
Blagajna se odpre ob pol 20.
SCHONTHAN. POSLOVENIL E. GANGL.
REŽISER: PROF. O. ŠEST.
Gregorin Rakar jeva A. Levarjeva Peček
M. Danilova Plut sm Drenovec Cesar
P. Juvanova Pr aprotnikova Presetnik
I*.
H
Ad;
Toalete ge. Ančke Levar izdelal atelje Souvan. ar*ič M., Erjavčeva 2.
Zal^O.
Partar:	Sedcii	l. vrste .	.
„ II.-Ill. vrste 1V.-VI. „ VII..«. ft „ x.-xi. *
XII. XIII.
Din 25-— „	24-	-
„ 22-„ 20— „ 1*-.. 16—
I.ože v parttJ^
„ vi. red° balkons^ Dodatni ložni
VSTOPNICE sc dobivajo v predprodaji pri gledališki blag®)1
Predpisana taksa *a
Konec ob 'A 23.
»i«
K
o«
*ki
d	od	pol	11.	do	pol	1.	iu	od	3.	do	5.	ure.	Telel.	4G11.
>r*®unana v cenah.
90— 90— 60— 2( — 20— 15—
Balkon: Sodoži I. vrste .	.
11. „
Galerija: Sedeži I. vrste II- „
„ HI- .. Galerijsko stojiSče Dijaško
Din 18-14-• 12-, 10 -8" - 2-„	4-