DOLENJSKE NOVICE Dopise spivijoiiui ui-C(liiik, naročnino in ;: oznanila pa tiskania J. Krajec nasi. :: Izliajajo 10. in 35. vsakega mesefia, So je :: listi dan praznik pa cii dan prejo. :: Cena jim je s poštnino vred za celo leto naprej 12 K, za pol leta 1 K. Naročnina za NemčijOj Bosno in drn^'C evropske di-žavc znaša ^ K 50 h, /a Ameriko 3 K. Duhovnik in politika. v znamenju volitve živimo! Vsak dan ae bolj bližamo odločilnemu trenotku, ko bo kranjsko ljudstvo z glasovnico v roki pokazalo, komu naj se izroči oblast in gospodarstvo v deželi. Kranjski liberalci so že začeli po svojem ničvrednem časopisju delati javno mneirje za svojo_ nerazsodno volilno maso. Kakor vedno začeli 30 tudi sedaj s svojimi starimi sleparskimi frazami, na katere se obešajo liberalni puhloglavi, brezobzorni fraki ter razni poulični postopači. „Cerkev nima v politiki ničesar opraviti", „duhovnik naj ostane le v cerkvi", „vera je privatna stvar", trobijo libcralci v nerazsoden svet. Razsoden in treznomisleč človek bo pač dobro znal, kam te besede merijo; žalibog pa imamo pri nas ne-le med priprostim ljudstvom, ampak celo med izobraženimi sloji polno îjudij, ki grejo vsaj doloma na lim liberalnim frazerjem. Liberalci torej žele, da naj slovenski duhovnik podiičuje svoje farane le v cerkvi, njegove oči pa ne smejo videti ničesar, kar se godi zunaj cerkve. Za cerkev in jedino za cerkev naj se duhovnik briga, njegovo uho pa naj bo gluho in njegovo oko slejto za vse hudobije, ki se gode celo pred vratmi katoliške cerkve. Ko bi se tudi pred cerkvenimi vrati ljudje javno pobijali, ko bi se tudi v bližini Najsvetejšega ljudje navajali v najgrše pregrehe, po liberalni maniri duhovnik niti nima pravice te javne nasilnosti in pregrehe v cerkvi grajati in javno v cerkvi svariti farane pred podobnimi slučaji. Katoliški duhovnik naj molči torej, ako liberalna sodrga javno in brezobzirno po shodih in časopisih navaja katoliško mladino v javno nenravnost, katoliški duhovnik naj torej molči, ako se vsiljujejo mladini časopisi in knjigo, ki jim zastrupljajo vsako kal sramežljivosti? Katoliški duhovnik naj molči, ako brezvestno liberalno učiteljstvo že v zgodnjih lotih mladini vceplja dvom o božjih rcsuicah, ki so jedino sposobne, obvarovati to mladino pred duševnim in telesnim propadom. Katoli-iki duhovnik naj molči, ko vidi, da brezvestni liberalni agitatorji silijo v ospredje z zastopniki ljudstva, ki so boje vsake krščanske besede kot hudič križa? Katoliški duhovnik naj molči ob pogledu na liberalne poslance in voditelje, kateri hočejo v kali zatreti vse, kar je krščanskega, ob jiogledu na liberalne voditelje, ki hočejo katoliško cerkev vkleniti v okove babilonske sužnosti?! Tako torej! To naj bi bil duhovnik po liberalni želji! Gorje pa onemu krščanskemu ljudstvu, katero je v sedajnem nevarnem času usoda osrečila s takimi duhovniki. „ťasi moja jagnjeta, pasi moje ovce !" to je naloga, katero je poveril nel>eški učenik katoliškim duhovnikom. Duhovniki so torej pastirji, a ljudstvo ovce in jagnjeta. Gorje pa ovcam in jagnjetom, ako bi jili njihov pastir pasel in čuval le v hlevu, kiular so pa izven lileva, jili pa izroča na milost in nemilost požrešnim volkovom. Gorje la tudi pastirju, ki je tako brezvestno oprav-jal svojo službo. Kajti njegova čreda bo ginila kot kafra in v najkrajšem «asu niu ne l>o treha več pasti niti v hlevu niti izven hleva. Liberalci bi radi spodili našega duhovnika v cerkev in jo za njim zaprli z devetimi zapahi, samo, da ne bi niti videl niti slišal, kako lamparije ugaqjajo oni zunaj. Okoli cerkve naj brije liberalen vihar in neti brez-verski požar, ki uničuje vso sledove katoliške cerkve, dokler ne bo zagrnil požar cerkve same in udušil katoliškega duhovnika, ki se jo v svoji kratkovidnosti zabarikadiral za močna vrata!? Boljšega duhovnika bi si pač libcralci za svoje namene no bi mogli predstavljati. „Slovenski Narod" bi lahko nemoteno razširjal svoj evangelij, liberalna društva bi brez ovir trgala krščanske resnice iz še katoliških pra svojih članov itd.! Zato pa moramo kot katoličani stati na stališču, da katoliški duhovnik ni samo upravičen, ampak kot vesten pastir dolžan čuvati kot punčico svojega očesa zaupano mu ovčice ne samo v cerkvi, ampak tem bolj v javnosti, Kaj pomagajo vso lepe pridige, kaj skrbno gojeige službe božje, ako so pa izven cerkve „Slovenski Narod" in podobni časopisi ter liberalna društva in razni poklicani vzgojitelji to ljudstvo že tako pokvarili, da sploh nobenega krščanskega farana več uiti v cerkev ni in že duhovnik pridignje le praznim, potrpežljivim stolom in stenam, da je torej njegov glas le glas upijočega v puščavi. Dokler ni bilo toliko političnih sleparjev, ki delajo z vsemi razpolož^ivimi sredstvi, da uproiia.stijo našo ljudstvo telesno in duševno, se seveda ni bilo treba v taki mori in obliki katoliškemu duhovnu boriti v javnosti. Haz-mere pa so se spremenile in gorje katoliškemu ljudstvu, ako hi se njeni dtiliov-iiiki ne znali prilagoditi modt^rnim raz-ineram in zbirati tem razmeram primerna hojnil si'edstva. Katoliška zavednost in ponos jo pri nas tako mogočen, da nas lilseralci ne bodo nikdar potisnili nazaj v katakombe, dokler bo naše katoliško duhovništvo izitolnilo svojo dolžnost nole v cerkvi, ampak tudi izven cerkve. Zgodovina prvih krščanskih časov pa do dauos naa nči, da je cerkev tam najbolj zatirana, koder se je duhovnik nmuknil iz političnega polja le v cerkev, koder je katoliško duhovništvo preveč zanemaijalo javno življenje. Vsakomur so znane muke in prcgai^anjo kristjanov v prvi dobi krščanstva, kakoršnega pač nobeden pošten kristjan ne bi več privoščil niti sebi niti katoliški cerkvi. Šele za časa slavnoznanega Konstantina jo cerkev zadobila v javnosti tak vpliv, da je rimski cesar sam proglasil lýeno prostost. In v vsaki državi, v kateri so jo duhovnik zanimal za javnost, jo obdržala cerkev svojo veljavo in prostost, v državah pa, kakor n. pr. v Italiji in na Fran- coskem, koder so duhovniki v zadnjem času preveč opustili delovanje v javnem življenju, so razraci:e najslabše. V deželnem in državnem zboru se kujejo zakoni, ki dajejo cerkvi prostost ali jo pa vklepajo v okove, in čim slabši so iioslanci, tem slabši njihovi zakoni. V državnem ozir. v deželnem zboru lahko sklenejo tudi zakon, ki bi vrgel križ iz sole in izročal otroke brezvestnim učiteljem, tam lahko sklenejo zakon, ki bo dovolil ločitev zakona in raztrgal krščansko družino, tam pa lahko sklenejo tudi zakon, ki nam bo onečastil najsvetejše prostore, našo cerkev in iz nje pa napravil konjske hleve in vojaške magacine, kakor že dela liberalna božjeropska banda, koder je na krmilu. Vse to libcralci dobro vedo in zato jim je toliko na tem ležeče, da takorekoč zaprejo duhovnika v cerkev, da bi imeli sami zunaj prosto roke. Liberalci vseh avstrijskih narodov imajo isti ci^, pridobiti večino poslancev zase, polastiti se vlade, da bi potem lahko tudi z državno silo zatrli sovraženo cerkev- Katoliška cerkev s svojimi nauki posega tako živo v vse panoge življenja, da stroga ločitev cerkve od države ozir. politike sploh ni mopča. Ta dva pojma se nikakor ne izključujeta, ampak Lihko i»rospevata v najlepši slogi in soglasju. Oloveška družba jo podobna človeku: telo ji jo država, a dušn ji cerkev. Jilagoi- torej ljudstvu, kojega duhovnik ga čuva ncle v cerkvi, ampak tudi izven cerkve. Shod zaupniliov S. L. S. Nad tisoč zaupnikov Slov. ljudsko stranke se je zbralo 5. t. m. v Ljubljani, da se posvetujejo o deželnozborskih volitvah. Deželni glavar dr. Sušteršič je v navdušenih besedah orisal taktična načela za volitve in stranko sploh. No gre samo za to, da bi obdržali, kar smo imeli, mi moramo pregnati tndi sovražnika iz starih njegovih postojank, iz mest in trgov. Na teh starih liberalnih postojankah naj zaplapola zastava S, L, S. kot živ dokaz, da naša stranka ni omajana, ampak močnejša in siinejša kot kedaj. Volitve so boj in v tem ne gre za osebno prijateljstvo, ampak za stranko in načela, osebe se pojavljajo na političnem pozorišču in zopet izginejo, u stranka in njena načela morajo ostati, ta morajo zmagovati in naj jih zastopa ta ali oni. In ker so volitve vojska, je treba držati strogo disciplino; kdor bi si jo drznil kršiti ne škodi dotičnemu kandidatu, ampak stranki in njenim načelom, ravnotako pa tudi deželi in slovenskemu narodu kot takemu. Kdor pogleda naše nasprotnike brez enotnega vodstva, brez enotnih načel, edine le v tem, da so proti nam, mu pač ne bo upadel pogum, ampak bo korajžno zagrabil za orožje in pognal zadnje ostanke hberalno-socijaldemo-kraške pisano družbo med pohtično šaro. Naša stranka so bori za načela, je zmagovala in bo zmagala tudi sedaj. Mi nismo stranka svetnikov, ampak stranka poštenih načel, ki dela na to, da poštena načela kolikor je v človeški moči pridejo povsod do veîjavo. Na to je zaupni shod sprejel kandidate, katero objavljamo spodaj in zopet izvolil dr. Šusteršiča za načelnika. Vam volilcem pa kličemo tudi mi; Vo-lilci v boj po zmago! Kandidati S. L. S. Splošni volilni razred. Sodni okraj Ljubljana: Mihael Dimnik, posestnik v Jaršah. Sodna okraja Kamnik—Brdo: Ivan Lar-renčič," dekan v Kamniku., Sodna okraja Kranj—Škofja Loka: Ev-gen Jure, državni poslanec v Ljab^ani. Sodni okraji liadovljica—Kranjska gora —Tržič: Ivan Pilier, župnik v Gorjah, Sodni okraji Postojna—Senožeče—Ilirska Bistrica—Vipava—Lož: dr. Vladislav Pegan, odvetnik v Ljubljani. Sodni okraji Vrhnika—Logatec -Idrija— Cerknica: Anton Kolii, volepos. na Bregu. Sodni okraji Krško—Kostaqjevica—Mokronog—Trebnje: Ivan Hladnik, župnik na Trebelnem. Sodni okraji Litija—Višnjagora—liadeČe : dr. Zajec Ivan, zdravnik v Ljubljani. Sodni okraji Kočevje—Vol. Lašče-Ribnica—Žužemberk: Jaklič Fran, državni poslanec v Dobrepoljali. Sod. okr.Novo mesto—Crnomclj-Mctlika: Miliclčič Alojzij, župan na Lokvici. Za splošni volivni razred v Ljub^ani proglasi kandidata osredni izvršilni odbor stranke v sporazumu z izvršilnim odborom stranke za Ljubljano. Kmetske občine. Ljubljana—Vrhnika: dr. Ivan Šiistcršič, deželni glavar v Ljubljani. 1'ovŠe Franc, komerční svetnik v Ljubljani. Kamnik—Brdo: dr. J, Ev. Kvek, državni poslanec v Ljubljani^ Kranj—Tržič—Škofja Loka : Demšar Fr., državni poslanec na Češnjici. Zabret Ivan, posestnik v Bobovkti. Radovljica—Kraiyska gora: vitez Josip Pogačnik, državni poslanec v Podnartu. Posto j na ~ Logatec—Senožeče—Lož-™ I-iirska Bistrica—Cirknica: Drolmič Franc, posestnik v Novi vasi pn Blokah. Dr. Ignacij Žitnik, državni poslanec v Ljubljani. Vipava—Idrija: Perhavc Bogomir, pos. v Vipavi. Novo mesto—Kostanjevica—Krško : /ure Josip, župan v Kandiji. Trebnje—Višnjagora -Žužemberk — Mokronog—Litija—Radeče: dr, FjVgen Lainpe, deželni odbornik v Ljubljani. Košah Fran, posestnik in župan na Grosupljem. Vehovoc Ivan, posestnik in župan v Žužemberku. LISTEK. Politično življenje Slovencev v srednjem in novem veku do Vodnika. (Abs. i lir, Hodžar.) Srednji vek. (Komc.) Iz posebne naklonjenosti, da ao stoletja naši prudedje branili nemko kulturo, prezirajo iu teptajo nam sedaj Nemci državne in pedagoške osnovao zakone. Kako žalostno sliko nam podaja o tem šolstvo v slovenskem Korotanu, kjer se no skrbi za pravo omiko in odgojo, ami)ak za rencgatstvo in s tem za neznačajnost ! Usodno jo bilo v onih hudih časih tudi to, da je bila vsaka dežela politična enota; bojevali so se Štajerci za svojo domovino, takisto Korošci, Kranjci in Primorci. Le malokdaj so so zvezali Slovenci in Hrvati ter slavno premagali Turke, Stanovska korist je bila koncem srednjega veka vsakemu stanu vedtio bolj v čislih; poznali uiso resnice, da jc ie v slogi moi, niso se trudili za blaginjo skupne domovine ali vsega naroda in vedeli niso, da ima vsak stan iz celokupne blagovitosti več dobička nego iz zatiranja drugih stanov. Gospoda jo brezobzirno zatirala kmeta in kmet se ji je uprJ baš tedaj, ko so napadali deželo Turki, V na-sprotstvu sta živela kmet in meščan, kajti meščan, varen za mostnim obzidjem, jo gledal ravnodušno, kako je mrcvaril Turek trpina — seljaka in mu uničeval blago in imetje. Nikakor se ne moremo čuditi, če so je pri takih razmerah polastila kmeta ogorčenost napram drugiin slojem iu naposled taka obupnost, da je začel misliti, bi li no bilo bolje, če zapusti domovino ter si poišče varnejši dom ali pa se celo uda — Turku. Akoravuo je bil slovenski jezik v sred-i\jom veku tudi na Koroškem še splošno običajen, rabil je vendar le ljudstvu po deželi za medsebojno občevanje, V cerkvi je^ vladal latinski, med plemstvom pa nemški. Šele ko so videli, da se ljudstvo navzlic strogim povezom ne moro priučiti latinskim molitvam, je sklenil zbor v Mogunciji (813.), da naj moli ljudstvo najpotrebnejše molitve v materinščini. Take so bile cerkveno in pohtično razmere na Slovenskem v srednjem veku. Prodno preidemo v novi vek, ozrimo se Se na mogočni rod slavnih celjskih grofov, ki jo malo prod prehodom v novi vek dosegel vrhunec slave in veljave in obenem izumrl.. Nemški zgodovinar pravi, da je z Urhom IV., zadqim Celjanom, minila nevarnost, da so ustvari mogočna jugoslovanska država. Ko so polagali Urha k prednikom iijegovim, je razbi klicar njegov grb, rekoč: „Danes grof celjski in nikdar več." Zbrani narod pa je jokal, dasi ga ni gladila ia božala roka celjskih grofov, kakor bi slutil, da pokopava več ko navadnega tlačitelja svojega roda in z njim tiho nado v prerani grob. Novi vek do A'odnika. Šestnajsti vek pričenja z Maksimiljanom, ki se je sam nazival zadnjega viteza, in ki jo bil tudi med Slovenci posebno priljubljen, ker se je ž njimi pogovarjal v domačem jeziku, dobrohotno razmotrival narodno težnje in skušal po možnosti pomagati zatiranemu kmetu. Vendar je polno to stoletje nevarnih kmečkih uporov, katerim jo iskati vzroka v žalostnih socialnih razmerah, v pomnoženju in povišanju bremen, katera so graščaki nalagali svojim podložnim. Kakšna jo morala biti beda slovenskega miroljubnega kmeta, kakšen javni rod, da si je z mečem v roki iskal pravico, katere pa ni našel; naložili so mu še hujše breme, potem ko so „kmečkega kralja" Matjo Gnbca posadili na železni prestol na trgu sv. Marka v Zagrebu, mu dali razbeljeno železno krono na glavo in ga raztrgali na štiri koso. Neposredno, v zvezi z kmečkimi upori je bilo luteranstvo. Ni čuda, da so jo naš kmet tako naglo oprijel novo vere, saj mu je po qegovem mnenju nudila bopo bodočnost. Napačno jc umeval i\jcno svobodo, a hudo prevaran po izidu kmečkih vojn ni delal posebnih ovir protireformaciji. Zelo hvalisajo nekateri pomen protestantske dobo v narodnem oziru in gledo razvoja našega slovstva. Primoža Truberja in njegovo sotrudnike povzdigajo do nebes in ne morejo dovolj očrniti dejstva, da so protireformatorji zažigah cele vozove slovenskih protestantskih kttjig. Res je, da so protestantjo prvi v večjem obsegu izdajali slovenske knjige, a posnemali so jih v tem oziru pravtako protireformatorji in s tem rešili narodu, kar je imela reformacija zanj dobrega. Sicer pa ne umevam, kakšno korist bi naj prinesli vozovi protestantskih, četudi slovenskih knjig našemu narodu, kî je ohranil do današnjega dne svojo katoliško mišljenoo- (V Ljubljani so zažgali 1601, 11 vozov takih knjig.) Po kmečkih vojnah so se socialne razmere našega kmečkega naroda še poslabšale. „Kmečkega" pravim, saj plemstvo njegovo je izumrlo ali pa mu je bilo tujo, ni ga hotelo poznati, po mestih pa se je itak šopirilo nemštvo. Ni čuda, da je narod izgubil zaupale v svojo moč in v boljšo bodočnost, zgubil zanimanje za svojo Črnomelj—Metlika; Denuastift Karol, strokovni ućitot) na slOTcnski trgovski Soli v Ljubljani. OdstopivSima poslancema gg. Dularju in Bartolu se je izrekla topla zahvala za rjujino dolo v korist stranke. Za Kočevje—Kibnico—Velike Lašče so proglase kandidati v sporazumu z ondotnimi zaupniki pozneje. Mesta itt trgi. Tržie—liadovljica--Kamnik: dr. Vinko (JregoriČ, priuiarij v Ljubljani. Z^ ostale sku])ine mest in trgov se proglase kandidatje kasneje. Gospodapstvoi Najvažnejši pridelek po našili kmetijah. Naša Dolenjska ac odlikuje po tem, da ima majhne kmetije Íd ila prideluje po njivah najrazličnejše sadeže. Po 15 do 18 različnih sadežev se seje po naših kmetijah. Od žita se pridelujejo vso vrste, od pšenice doli do prosa. Žito je po naših krajih še zmeraj važen pridelek, poglavitno zaradi tega, ker dobivamo po žitu še en pridelek, tedaj po dva pridelka na leto. Važno je pa tudi zaradi toga, ker nam daje poleg zrnja tudi še slamo, ki pomeni za naše kraje krmo. Zaradi tega no smemo pridelovanje žita metati v en koŠ z drugimi kraji. Važni so pa tudi drugi pridelki iz naših irjiv, ki se rabijo za živež ljudem in m krmo živini in prašičem. Važno je ao-čivje, važno je korenstvo in različne (letele, sploh vse, kar sc seje po naših njivah. Kako važni in potrebni so naši njivski sadeži, ])0-snamemo prav lahko iz dejstva, da se sem in tja celo travniške lege obračajo za njive. Kdor malo bližje opazuje in motri naše razmere, se lahko prepriča o tem. Malo je krajev, ki bi imeli tako raznovrstno poljedelstvo kakor ga imamo iiri nas. Če pa sedaj po drugi strani pregledujemo podatka o naših letinah in jih primerjamo z množino pridelkov po drugih krajih, pa so hitro prepričamo, da so po drugih krajih letine bo^' bogato in da so pri nas pridelki v občo bolj pičli. Pri na-s se pridela pšenico za tretjino in tudi polovico maiy na 1 oralu, kakor n. pr. na Češkem ali drugod. In tako jo tudi z drugimi pridelki! Od kod prihaja ta matgša redovitost? AH sta naše podnebje in naša zemlja temu kiiva? Ali kaj ? — Da bi bilo naše podnebje ali zemlja temu kriva, tega ne moremo in ne smemo trditi. Našo podnebje je ugodno in tudi naša zemlja ima dosti naravne rodovitosd. Najboljši dokaz za to so nam naši različni sadeži, ki 80 dajo lo ob ugodnih podnebnih in zemeljskih razmerah pridelovati. Eden vzrokov, da imamo slabše letine, tiči v tem, da imamo pri nas striiiSčiio setev, da jemljemo iz njiv po dva sadeža na leto. S tako dvojno setvijo so zemlja bolj niočno izdeluje, vse boU kakor po krajih, kjer imajo samo po eno setev na leto. Drug važen in tehten vzrok slabšim letinam je pa ta, da naše njivo iioiiiaiijkljivo gnojimo. Namesto da bi naše njive pri dvojni setvi bolj gnojili kakor jih gnoje po drugih krajih, jih pa slabše gnojimo kakor po tistih krajih, kjer imajo samo eno setev. Žato pa po vsi pravici trdimo, da je za naše razmere, za naše male kmetije najvažnejši pridelek pri gospodarstvu gnoj in da je treba im ta pridelek vso našo pozornost in vso skrb obračati, če pomislimo, da se vsi drugi pridelki ravnajo najbolj tem pridelku in da bi so za pridelovanje gnoja lahko še dosti več storilo po naših krajih, potem moramo vse na.še dosedanjo gospodarstvo z goojem izboljšati in popolniti. Čim več in čim bopi gnoj bomo pridelovali, tom boljše bodo tudi naše letine, S pomočjo pravilnega in dobrega gnojenja in dobrega obdelovanja se bo dala tudi pri nas zemlja v svoji redovitosti Se močno povzdigniti. Po drugih deželah se presoja vrednost gospodarja po tem, kakšno ima gnojišče iu kako ravna z gnojem. Če vc(ja to za druge krajo, velja toliko boy za nas. Na gnojišču naj se zrcali vrednost gospodarja! Posncmajmo v tem oziru druge dežele, ki so v kmetijstva pred nami, in skrbimo, da sc izboljša vse naše ravnanje z gnojem, ker je v resnici in še posebej za naše male posestnike najvažnejši pridelek na kmetiji. —r Mlekarna na Grmu. Dolgo časa se že plete vprašanje o po-vzdigi mlekarstva v novomeški okolici in o nai)ravi večje mlekarne. Žal pa, da se ni dalo do danes na nobeno plat ugodno rešiti. Da je mesto slabo preskrbljeno z mlekont in mlečnimi izdelki, to je vsem znano. Tozadevne tožbe se čujejo pogostoma in od raznih strani. V mostu primanjkuje zdaj mleka zdaj mlečnih izdelkov. Pa tudi glede kakovosti mleka se čujejo pritožbe. Mlečni izdelki se morajo od zunaj dobivati. To velja najbolj za surovo maslo. Pa tudi okolica ni prav zadovoljna s svojim mlekarstvom, ker niso dohodki tako redni in ker oddaja mleka ni tako zanesljiva, kakor bi bilo v intoresu okoličanov. Dohodki iz mlekarstva se preveč meiyavajo; časih jih jc kaj, časih nič, tako, da se pri sedaqjih negotovih in nestalnih dohodkih nobeden nc more ogrevati za razvoj mlekarstva. Našim okoličanom je treba rednih odjemalcev in za vso množino mleka, ki je na razpolago, po tem se bo dala kravja reja povzdigniti in z 1^0 vred tiicii naše mlekarstvo. Kmetijska šola na Grmu si je že mnogo prizadevala, da bi so postavilo mlekarstvo na širša in boý trdna tla in je v ta namen tudi povočalasvoje mlekarniške prostore. Kmetijska podružnica in živinorejska zadruga sta se tudi že ponovno pečali s tem vprašanjem, ker sta prepričani, da je mlekarstvo v novomeški okolici potrebno primerne organizacije in da se da lo z dobro urejenim mlekarstvom vplivati tudi na povzdigo živiuoreje. Dalo se pa ni cio-sodaj v tem [»ogledu ničesar doseči ! Zadružnim potom ne gre, ker so naši gospodarji iiočejo na to pot podati. Zasebnih takih podjetnikov jia tudi nimamo, ker so jim obeta premalo dobička. Pečali so se s tem vprašanjem tudi razni drugi interesenti, toda dosedaj brez vspeha. Glede preskrbe mesta z mlekom smo tam, kjer smo bili iti tudi okolica nima nič ugodnejših pogojev za povzdigo te stroke kakor prej. Povsod in zmeraj so se pokazale te/ave, katerih ni bilo mogoče prekoračiti. Sedaj se je sprožila nova misel za povzdigo mlekarstva v novomeški okolici, misel, ki uvažuje vse dosedanje težkoče, ki so se kazale nasprotno temu podjetju. Pri zadnji seji živinorejske zadruge in kmetijske podružnico so je sklonilo, delati na to, da se poprime šoiska mlekania na Grmu iiakiiiio-vjuija iii iijihii'aiya mleka po tistih vaseh v okolici, ki ne nosijo mleka v mesto, ki so pa po svoji legi in gospodarskih odnošajih pripravne za razvoj mlekarstva. Nakupovanje mleka bi se vršilo proti coni, ki bi omogočila primeren vspeh podjetja. Ta misel je splošno ugajala in je zaraditega upati, da se bo dolgotrajna želja po zboljšanju mlekarstva v novomeški okoJid izpolnila, ako bo i]a.šla ta misel tudi na merodajnih mestih potrebno podporo. Gospodarske drobtine. — Duleiijiiiko živinorejsko okrožje vljudno vabi vse živinorejske zadruge in sploh vse dolenjske živinorejce k okrožnemu zborovanju, ki se vrši dne 37. novembra 1, 1913 v Grosupljem pri g. Francu Košaku, Pričetok zborovanja točno ob 9._uri dopoldne. Spored: 1, Jalovost krav (hV. Črne, dež. živinozdrav-nik). 2, Načrt zakona o pospeševanju živinorejo (žjiv. nadzornik Jjegvart). íí. Načrt zakona o živinskem zavarovanju (črne), 4. Pomen križanja sivih plemen na Dolenjskem, dosedanji uspehi ter nadaljno križanje (Živ, nadzornik Legvart). ."i. Vnovčevanjc živine (Krištof). 6, Dosedanji uspehi v pašništvu na Dolenjskem (inženir liataj), 7. Dogovor o času in kraju živinorejskega tečaja na Dolenjskem. — Pri vseh točkah se vrši debata. — Zaradi važnosti predmetov se pričakuje obilna udeležba no samo živinorejskih zadrug, temveč tudi posameznih živinorejcev. Živinorejci, na plan ! — Fr, Bartol, t, č. predsednik okrožja. — Živiuoi-ejska zadruga za novomeško okolico priredi v nedeljo, dne U), novembra 1WI3 ob 2, uri popoludne v dvorani kmetijske šole na Grmu shod živinorejcev 3 sledečim sporedom: 1. O jalovosti krav. Poročevalec deželni veterinar Fr, Černe. 2. O povzdigi mlekarstva in kravjerejc v novomeški okolici. Poročevalec ravnatelj V. Eohrman, Vabimo vse zavedne živinorejce iz občia Šmihel-Stopiče, Prečna. Št. Peter, Mirnapeč in Brusnico, da so shoda mnogoštevilno udeleže! Načelstvo živinorejske zadruge, ~ Novo šolsko leto na kmetijski šoli na Grmu se^je pričelo v sredo 5. novembra s sv. mašo v Šmihelu in z nagovorom v šolski učilnici. Šola štejo skupaj 54 učencev, in sicer 42 v obeh tečajih zimske šole in 12 v letni šoli, V prvi točaj zimske šole je vstopilo 20 učen cev. — (Sospodiiijska šola v Šmihelu šteje letos 14 gojenk, Jola se je pričela z mescem oktobrom. Zanaprej bo gospodinjska šola sprejela samo 12 učenk, da bodo imela dekleta še več prilike za praktični pouk v kuhinji in pri šivanju. — Lepa pšenica. Kmetijska šola jo pridelala letos pšenico, ki je nenavadno lepa in težka. En hektoliter pšenico tehta 83 kg. Z vsakoletnim skrbnim odbiranjem semena je to dosegla. Hola bo tudi zanaprej izkušala s skrbnim odbirai^em semena in s skrbnim vzgajanjem domače pšenične vrste pridelavati dobro pšenično seme. — Strni,ščua posa. Kmetijska šola na Grmu je letos prvič sadila strniščno peso. V ta namen je dotično parcelo po pšenici dobro pognojila s hlevskim gnojem in potem v običajni razdalji posadila peso. Pridelalo se je skupaj na 100 štirjaških metrih 457 kg peso in sicer je tehtalo perje 37 kg, korenine pa 420 kg. Če preračunamo to na oralo (joh), bi znašal pridelek 240 metr. centov pese, kar je vsekako nenavadno lep pridelek. V tom slučaju jo bil pridelek strniščne pese tako velik kakor pri navadni pesi, ako jo pridelujemo na dobro gnojenem prostoru in če je letina ugodna. Priporočamo našim gospodarjem, da poskusijo drugo leto s setvijo strniščne pese. Skrbeti je le, da imamo za to saditev potrebne sadike. Na Grmu so se sadile močne sadike, ki so so dobile pri redčenju pose. — Poizkusilo streljanje zemlje. V svrho rigolanja vinogradov priredi avstrijsko državno vinarsko društvo v pondeljek, dne 10, novembra t, 1. ob 9, uri dopoldne v vinogradu grmske kmetijsko šole v Cerovcih pri Novem mestu ter v srodo, dne 12. nov. t. 1. ob 10. nri dopoldne v vinogradu „Podbric", ki leži v tat. občini Podraga in je last kmetijskega društva v Vipavi, Poizkuse bo po- jasnjeval deželni strokovni učitelj Kudolf Zdol-šck. Deželni odbor vabi vinogradnike, da se udeleže teh demonstracij v obilnem številu. Dopisi- Jz AdlešiČ 3. novembra. — Dne 23, okt. popoludne ob 1. uri sta pogorela v Tribučah dva posestnika, in sicer Miha DragoŠ h. št. 2,, ki je šolo par mesecev v Ameriki, in Ivan Cvitkovič h. Št. 3. Prvemu je zgorela hiša, s slamo krita, skedei^, z opeko krit, svinjak in vse pohištvo, orodje in posodje ter ves žitek, kar ga jc bilo že pod streho, krma i. tir. Vsa škoda znaša, cenjena po županstvu, 6790 K, zavarovan pa jo bil le za 1700 K. Drugemu pa je zgorelo: hiša, skedenj, hlevi, svinjak, vse s slamo krito, vse pohištvo, orodje, posodje in ves žitek, v skupni vrednosti 10,306 kron. Ker je vlekel hudo jug, je bilo naeukrat vse v ogi^u in ni bilo mogoče prav nič rešiti, razun živino. Drugi posestnik pa je bil zavarovan za 2400 K. Zažgal je petletni sinček Mih. Dragoša, ki je zakuril poleg stoga pri skednju, in zato je zgorel tudi skedenj, četudi z opeko pokrit, Nosreča ubogih pogorolcev je toliko večja, ker sta bila oba pogorela tudi 19, marca 1. LB99, Tudi takrat je prav vse zgorelo, ker je bil po noči nastal ogenj. Komaj sta si pogorolca malo opomogla po prvi hudi nesreči, pa ju jo zopet zadela druga. Ko je Čital o tej nesreči v „Slovencu" št. 247. naš belokr. rojak in naš nekdanji dež. poslanec, č.g.Fr.Schweiger, dekan in župnik vLeskovcu, je poslal nemudoma 20 K za pogorelca. Bog povrni ! Tudi ko so Tribučani prvič pogoreli, jim je poslal istotako 20 K podjioro, fz tStiiit-Jeriieja. Kar čudijo se tudi stari ^'udje, da je letošnja josen tako prijetna, posebno, da jo o Vseh svetih tako toplo in lepo vreme, ko jo vendar druga leta rado deževalo in mraz hladil ali burja pihala, Hedaj imamo pa tako prijetno tople dnovo, da bodo ^udje lahko vso poljščino spravili in si listja in drv oskrbeli za zimo. Naj sporočimo šo, da je v naši lepi dvorani eno nedeljo v oktobru t. 1, predaval g. vodja Rohrman iz Grmske šolo pri zelo obilni udeležbi. Opozoril je na lepi vspeh prašičje in perutninsko razstave ter opomnil, da je treba tudi nadalje zboljšavati rejo, da pridemo do boljših dohodkov in do take reje, kakor jo imajo po drugih naprednih deželah. Raz-jasneval je obširno, kakšne naj bodo živali, da jih bodo druga leta obdarovali. Priporočal je, da naj si take mrjasce omislijo za povzdigo prašičerejo, in peteline pa za kokošorejo, kakor jih imajo po Nemškem, ■— Prav pazljivo jo poslušalo občinstvo predavanje in se razšlo z željo, da bi g, vodja šo večkrat prišel poučevat. V nedeljo potem je pa naša Orlovska godba po litanijah na trgu ob kapeli v prvič javno igrala več komadov pod spretnim vodstvom g. R. Kramaršiča, tukajSnega organista. Zbralo se je na trgu polno ljudstva, ki je z zanimanjem poslušalo lope komade. Celo gostje iz Rudolfovega, ki so slučajno bili v Šentjerneju, so tamburaše pohvalili. Le tako naprej, vrli Orli! Pri nas so letos tudi vpe^ali ponočno stražo. Ker pa noče nobeden gospodar ozir. gospod po noči stražiti, bi bilo najboljše, da bi zanesljivega človeka najeli, kar bi gospodarji plačevali, nekaj naj bi pa hraiiiluični rezervni fond dodal. — 2. novembra t. 1. smo videli dopoludne i)red pošto v prvič poštni avto. Vsa čast gg, Globočaiku in Kastelicu, da sta nam to omislila.. — Vozni listki se prodajajo na postajah: Krško, Krško-bolnica, Vel, Podlog, Križaj (Brod), Kostaigevica, Prekope, Št. Jernej, Gradišče, Ratcž, Novo mesto, Ko-vomesto-kolodvor. slovensko domovino in mislil, da jo samo zato na svetu, da služi in se ponižno klanja gospodi. Konec sedemnajstega stoletja se je vsaj nekoliko omililo narodovo stališče. Slavni princ Evgon jo v odločilni bitki pri Zenti privoje-val mir v Karlovcih, in s tem je minila turška nevarnost za slovenske dežele. Neizmerno blaga, denarja in zlasti krvnega davka so žrtvovali Slovenci v tej žalostni dobi, ki jo polna junaških činov naših dedov, in vse to na korist nemški kulturi, (V spomin na stisko v obleganem Dunaju, so začeli Turki peči pecivo v obliki polumoseca, t. j. rožičko ali „ki-feljce".) Velika cesarica Marija Terezija je omejila različno svoboščine in pravice nemške gospode in ukrenila, da morajo plačevati davek tudi plemcnitaši in višji duhovniki, Zboljšala je pravosodstvo in naročila okrožnim glavarjem, da ščitijo zatiranega kmeta zoper krivična za-htevanja in samovoljnost grajščakov. Njen sin Jožef je nadaljeval započeto delo; ko so drugi vladarji zaostajali za časovnim duhom, prehitel ga je Jožef drugi preveč in jo hotel kar čez noč vso pronarediti. Z podložuiškim patentom in kazenskim zakonom je zaukazal, da bodi kmet sicer pokoren svoji gosposki in išči najprej pri njej pravice, ako je pa ne najde in ga obsodi gosposka, zaslišanega vpričo župana in dveh mož, se smo pritožiti na kresijo in če je treba na najvišje urade. Osvobodil jo kmeta tlake, bili so dosloj le graščinski podložniki in to še do 1, 1848. Tako so bili sicer osebno prosti, a dajati so morali še vedno gospodarjem desetino in nositi še druga bremena. Sele od alej so smeli prodajati in kupovati posestva, menjati svoja bivališča, i)rci)uščati svoje premoženje po prosti volji, oženiti se ter otrokom izvoliti katerikoli poklic. Kot tlačani pa so morali za vsak tak korak prositi dovoljetya pri svoji gosposki. Iz časov tlačanstva in desetine je zanimiva originalna Hanžičeva razlaga bcsodc „Deutsche." (.Tozuit in imeniten cerkveni zgodovinar, f 176G.) Razlaga jo tako-le: Ko so hodili Nemci okoli naših pradedov z bisagami po desetino, so ztiali slovenski samo besedi: „Dajte (daiť) Šo!" Nalašč sem podrobneje razprcdel, pod kakimi učinki tujega robstva je živel stoletja in stoletja naš mali narod, kako so mu je godilo v socijalnom in javnem oziru. Ali jo imel kje odločilno besedo? Malokje iu šo tam jo jo sčasoma popolnoma izgubil. Ali so se Sjiloh ozirali nanj, ali so se ]>osvetovali z njim, čosa mu jo potreba v tom ali onem oziru? Vprašali so plemenitaše in druge stanove v deželnih zborih. A ravno ti sloji so bili narodu tuji. Nekdaj slavno slovensko plemstvo v Ko- rotanu jo izumrlo ali pa se izneverilo slovenskemu narodu in z njim smo izgubili stan, ki je bil do nove dobe narodom voditelj v politiki, vojni in omiki ter zastopnik narodne samobitnosti in samouprave, dasi jo često sebično branil svojo stanovsko svoboščine, ki jih je uničila šele nova doba; a baš te pravico so bile dragocon zaklad, ki ga je po propadu plemstva pociodoval srečni dedič — narod. Slovenskemu narodu pa je bilo krepko in bogato tuje plemstvo naravnost v pogubo. Koristi plemstva in višjo duhovščine so bile ravno na Slovenskem koristi tujo narodnosti, ki se je po teh slojih zajedla v slovensko narodno telo. Dedič teh koristi ni bil naŠ narod, amjiak tujec — Nemec. Posebno žalosten vzgled nam podaja tužni Korotan. Tudi meščanstvo, ki je bilo zastopano v deželnih zborih, jo bilo neslovensko po duhu in marsikje tudi po krvi. Preziralo je ošabno uboge „pavro" v okolici. Lahko trdimo, da jo bil edini zastopnik slovenskega naroda slovenski kmet, in kjer se je potujčil ta, tam je izumrl slovenski narod. A ta jo bil vkovan v verige tlačanstva, do Jožefa II. ni bil niti osebno prost, kaj šele da bil zastopan v deželnih zborih. Kar se mu je naložilo od zgoraj, to je moral prenašati tiho in mirno kakor živina, ki ne ve zakaj poje palica po njenem hrbtu. Gorjo, če se je drznil vprašati, zakaj ravno on, kaj šele oporekati ! In vendar je nekdaj prejel njegov gospod slovensko zemljo iz rok — preprostega kmeta? ! Iz navedenega jo dovolj razvidno, da so Slovencu vzeli vse predpogoje narodne sanio-bitosti, vso možnost sploh kodaj zasledovati in gojiti samostalno politiko. Nedostajalo mu jo vseh slojev, ki so bistveni doli zdravega narodovega telesa ter izvršujejo različne naloge narodnega organizma. Kdo jo torej zastopal slovenski narod v politiki, v deželnih zborih, na višjih mestih?! Plemstvo — tuje," višja duhovščina — tudi, meščanstvo — tudi! In ti so tvorili deželne stanove in bili odločilni faktorji v javnosti. Da odgovorimo: „Slovenskega naroda v javnem življenju do novo dobo ni zastojial z eno besedo — nikdo!" Kako žilav je moral biti naš narod, kako življensko silo jo moral imeti v sebi, da si je vkljub temu ohranil, če druzega ne, vsaj svojo narodnost, do onega časa, ko jo bila ura rešitve narodom, da se pomladijo v pomladi 1. 1848, To jo uspeh slovenskega narodnega preporoda, ki se je pričel z V. Vodnikom, DomaČe in tuje novice« Meščanska zveza priredi prihodigi redni sestanek doe 16. novembra t, 1. ob 8. uri zyeĚer v dvorani Rokodeisliega doma v Novem mestu. Vse člane In članice prosimo, da se tega sestanka zanes^ivo udeleže, da se pogovorimo osobito o jiatiieravanih tečajih in o drugih važuih zadevah. Odbor. Podnižiiim SloinSkovo Zveze za novo-iiie.ik[ in čnionioljski okraj ima svoje zborovanje dne iy. novembra t. 1. v lîudoîfovcin ob II. uri po dohodu dopoldanskega vlaka. Na tem zborovanju bo predavala gdč. Marija BuIc: Kako in kaj naj rišem z malimi v I. razredu? — Ceqeni tovariši! cenjene kole-ginjc! Pridite v obilnem številu, da pokažemo, da gori v srcih naših duh SlomSkov, da se ne bojimo svojih nasprotnikov, ne njihovega blatenja po liberalnih časopisih. Na svideiqe 19. novembra 1 — Lokal za zborovanje v Rokodelskem domu, kakor zadigič. Nov ka])oliiik mestne in meščanske gardo godbe g. Arnold Wlassak je s 15. oktobrom nastopil službo in poučuje v vseh godalih. Gosp, A. Wlassak je imel koncesijo od vojaške oblasti. poučevati dečke v godbi, kateri potem z 18. letom k vojaški godbi lahko prestopijo. Prosil jo sedaj, da bo tudi za Novo mesto dobil koncesijo. Sprejema že sedaj dečko od 14. leta naprej v pouk. Umrla je dne 26, oktobra na Slatenku pri Kudolfovem občeznana ter pritjnbljena Marija Rohrmann po dolgi in mučni bolezni v 58. letu svoje dobe, Pokojna je bila sestra bivšega dež. poslanca Dularja ter gospodinja znane gostilne pri Robrmanu na Siatenkii. — Naj ji sveti večna luč! Ilraiiiliiica in posojilnica za Kaiidijo ui okolico, re^istrovana zadruga z neomejeno zavezo, je imela meseca oktobra 1913 denarnega prometa 166.209 K 67 h. Vložilo je 145 strank 34.321 K 44 h, dvignilo 124 strank 24.008 X 64 h. Posojil je bilo danih 45 strankam SJ5.884 K. Skupno število članov je 2282. Obrestuje hranilne vloge po 4%<'/y in poso-juje na osebni kredit po 6%. I'orotiiiki za četrto porotniško tlol»o v Kov(>iii niesln, ki se prične dne 2i. novem-bm 1913. — Gorenc Alojz, pos. Gorenje gradišče. Mirtič Mihael, pos. bvor, Toniic Viljem, pos. in trg. v Trebnjem. Morscher Franc, pos. in župan Smuka. Hribar lirnst, pos. in trg. v Jesenicah. Povše Ivan mL, pos. in usnjar v Mokronogu. Borse Franc, pos. Pristava. Gliha Ivan, pos. in usnjar v Kostanjevici. Smerke Alojz, gost. v Žužemberku. VukšiniČ Martin, oskrbnik v Metliki. Pire Andrej, pos. Ravno. Godina Anton, mlinar Orchovca. Keržičnik Avgust, pos., gost, in mesar v Kostanjevici, ijiberl Ivan, pos. v Mokronogu. Prelesnik Jakob, pos. in žipan Zdenskavas. Grebene Franc, Sost., klepar in pos. Škol'(jariža. Ozimek Josip, posestnik Sela. Erjavec Josip, fotograf Draga. Može Franc, trg. v Dvoru. Račečič Josip, posestnik v Dol. Skopicah. Fabjan Josip, pos. Stavčavas. Dular Ivan, pos. in mlinar Jama. Smolič Franc, pos. Knežjavas. Zaje Anton, gost. Bistrica. Jerič Franc, pos. in gost. v Mokronogu. Knntarič Ivan, pos. Pristava, Špilek Audrej, pos, Prilipa. Lužar Anton, pos. Staravas. Haller Ivan, trg, v Radečah, Puhek Ivan, pos. Crnome^. Zupinčič Ivan, pos.Dobrava. Hbfferle Henrik, pos. Poljane. Cerkovnik Andrej, pos. in župan Trstenik. Krese Franc, pos. Gor. Sušico. Bon Vincenc, posest, in trg. na Raki. Gregorič Alojz, pos. iu trg. z lesom Rakovnik. Nadomestni porotniki: Kren Matija, pos. v Vavtivasi. Becele Anton, pos. in mesar v Goreujemvrhu, Bruuner Maks, pos. Rudolfovo. Barboriè Karl, pos. in trgovec v Rudolfovem. Korbar Franc, pos. Mala Bučnavas. Splihal l^'ranc, kavarnar Rudolfovo. Čampa Andrej, pos. Prečna. Jaklič Franc, pos. Vel, Bučnavas. Bergmann Josip, pos. in lekarnar Rudolfovo. /astopiiikom dožol», odbora v cestne okrajne odbore ao imenovani: Cestni okrajni odbor Črnomelj: Josij» M. Skubic, Črnomelj; Janko Bohte, posestnik, Zastava; Jurij Šterk, trgovec, Vinica, — Cestni okrajni odbor Kočevje: Martin Briški, posestnik in trgovec, vas št. 21, občina Fara; Rudolf Schadinger, gozdni mojster, Kočevje; Jožef Obergfoil, c. kr. profesor v pokoju, Kočevje. — Cestni okrajni odbor Kostaiijevica : Janez Gnezda, župnik, Velika Dolina; Jožef Grame, posestnik, Vinji vrh, občina Sv. Knž pri Kostarqe-vici; Ivan Krhin, žu[tan v Št. Jerneju. — Cestni okrajiîi odbor Krško; Dr. Janko Hočevar, žiipan. Krško; Andrej Pire, posestnik, Ravne ; Jož. Pfeifer, c. kr. poštar, Leskovec. — Cestni okrajni odbor Metlika: Martin Matja-šič, posestnik, Rosalnice 39; Davorin Vnkši-nič, oskrbnik, Metlika; Ivan Konda, župan občine Creši^evec. — Cestni okrajni odbor Mokronog: Anton Zaman, posestnik Dobruška yas; Anton Bule, posestnik, Mokronog; Ivan Hladnik, državni poslanec, Trebelno. — Cestni okrajni odbor Novo mesto: Franc Beg, po-sestnili, Gor. Sušice 1; Jožef Bojane, posestnik, St. Peter; Herman Goriany, grajščak, Kuperč vrh. —Za občini Brusnice-Orehovica se imenuje Franc Gazvoda, posestnik, Brusnice, — Cestni okrajni odbor Radeče; Jakob Rižnar, župan, Radeče; Ludovik Boječ, župnik, Št, Janž ; Nik. pl. Gutmannsthal, grajščak, Hoteinež. — Cestni okrajni odbor Ribnica: Janez Kaplan, posestnik, Ďoleiya vas št. 63; Franc Traven, župnik, Sodražica; Anton Pele, posestnik in gostilničar, Ribnica. — Cestni okrajni odbor Trebirje: Jožef Kek, župan, občina Velika Loka na Pljuski; Henrik Povše, župnik, Čatež; Jožef Miklič, posestnik, Lu-kovk št, 10. — Za občino Sela so imenuje; Franc TrunkeH, posestnik. Log št, 3, p. Za-gradec. — Cestni okrajni odbor Velike Lašče: Anton Hočevar, posestnik. Kompote 38; Štefan Petrič, posestnik, Dvorska vas 12; Franc Peček, posestnik, Velike Lašče 47. — V cestui okrajni odbor Višnja gora: Janko Zupančič, župan, Višnja gora; Franc Pešec, župnik, Krka; Janez Kovačič, posestnik, Vrbovo. — Cestni okrajni odbor Žužemberk: Miha Legan, pose.stnik, Gradenc; Fr. Rus, posestnik, Zafara ; Janez Arhar, posestnik, Trebčavas. Sestanek zaupnikov ,,Knieiko Zveze" za novomeško okolico, ki se je vršil povodom novih deželnozborskih volitev, je bil zelo dobro obiskan. Udeležilo se ga je nad 60 zaupnikov. Z velikim zanimanjem so sledili predavanju g. ravnatelja Rohrmana o sladkorni pesi z ozirom na doleiyske razmere. — Odstop gosp. dosedajnega poslanca Dularja in Matjašiča se jc vzel z obžalovanjem na znanje ter se je inrekla obema gospodoma za trjihovo vzorno in požrtvovalno delovanje kar naj-iskrenejša zabvala. Nato so se zaupniki soglasno izrekli za kandidaturo gosp. Alojzija Mihelčiča, župana na Lokvici, v splošni kuriji, g. Josipa Zurca, župana v Kandiji, pa za kmečke občine Novo mesto-Kostaojevica-Kr.ško, [losmainiova proroku vanj a. Bilo je 19, avgusta t, 1, . . . Po 6. uri popoldne zamislil se je novomeški župan v bodočnost. In tedaj je prorokoval boU resnično kot delřijska Pitija, potem ko jo jo omamil neprijeten vonj, da bo na vse zadnje še on sam zato zaprt, ker se je g. Golji postavil po robu, mesto, da bi potisnili pravega krivca, vladnega za.stop-nika g. Goljo v zapor, ker se je drznil žaliti dostojanstvo novomeškega župana. — Pregovor sicer pravi : Nemo propbeta in patria (nihče ni prorok v domovini), a pri gosp. Rosmannu se ta pregovor ni obnesei. Zadnja razprava, ki se je vršila vsled njegove zasebne obtožbe radi žarenja časti jiroti sosp. Golji, je g. Rosmann v resnici pro])adeI, Gospod župan je sicer z vso svojo zgovornostjo „ansrukal" in hotel posekati celo dr, Globevnika, kot svojega zastopnika, vendar zastoiy. Vsa njegova zgovornost, ki je izvabila že neštetokrat od Novomeščanov neomajno priznanje in zaupanje, 80 je izjalovila. Ivaj ne, g. župan, človek bi moral res nazadi^'e razmi.šljevati, kdo je bolj pameten, ali vaši volile! ali sodišče! — Za sedaj se je izpolnilo prav zaprav le še del županovega prorokovala, drugi, konečni del še menda pride. Sicer pa : groBe Geistcr geniert das nicht. Cc je že toča pobila eno, naj pa še drugo. Iz Kostanjevice. Z velikim veseljem nas je navdajalo, ko smo zvedeli, da bo v naših občinah kandidiral naš po imenu „Štembur" znani in vsled svojega neumornega dela za dolenjsko cestno omrežje občespoštovani gosp. Josip Zurc, župan v Kandiji. Volilci, na dan volitve pokažite, da zaupate deželno gospodarstvo le možem, ki so si že pridobili ne-venljive zasluge za naše občino ter oddajte kot en mož glasovnice z napisom ; Josip Zurc, župan v Kandiji. y dolenjskih niestili se mislijo ob teb volitvah libcralci še posebej postaviti. Njihov kandidat bo baje kandidiral za plotom; sicer jo pa precej verjetno, da bodo dolenjski liberalci s svojim kandidatom vred za plotom ostal). Deželni odbor kranjski je poveril podrobno izpeljavo za skupinski vodovod Kibniea-Kočevje tvrdki Lončarič. C. kr. okrajno js^lavarstvo t Kočevju je^ poslalo vsem županstvom naslednji dopis: Županstvo se s tem v lastno vednost in v takojšiyo primerno obveščei^e prebivalstva obvešča, da so imajo v prihodnje vso prošnje za podcljenje potnih listov za Ameriko tuuradno pismeno vložiti in na naslednje opremiti: Te prošnje se imajo s kolekom 1 krone koleko-vati in priložiti se jim ima razun že sedaj običajne verodajnice, kojo izgotavtja pristojno županstvo, še rojstni in krstni list, izgotov^en od pristojnega župnega urada. V prošnji se ima med drugim navesti: 1. ali ima prosilec v Ameriki obljubljeno službo aH drug dohodek, oziroma kake vrste io kje; 2. ali je za dotični posel sposoben; 3. ali ima potreben denar za potne stroške, in sicer najmanj 400 K ; 4. za slučaj, da šo ni dopolnil 20, leta, ali bode potoval z odraslim moškim spremljevalcem, oziroma s kom. Dotičnim podatkom se bode le tedaj verjelo, ako bodo potrjeni od pristojnega županstva. Županstvo bode tudi še imelo potrditi, je li no obstoje drugi zadržki proti podeîjciqu potnega lista, n. pr. zaostale dajatve v javno namene, kazni, ki se še imajo prestati itd. To nesreči ga je I Dne 26, okt. se je vozil neznan kolesar že v mraku skozi Jurka-vas v Valtovas. Na potu je podrl Franceta Nahtigal, kolarja ia Jurkevasi, štev. 4. Ta je padel vznak ter zadobil na glavi poškodbo in je okrog 8. uro umrl. Na licu mesta došla sodua komisija z zdravniki je konstatirala, da jo zadobil več poškodb vsled padca. Mož je bil že precej star. Kolesar se do danes ni zglasil, sumi se pa, da je domačin. Utonil v Krki, Dne 27.' t. m. zjutraj je 82 let stari, nekoliko slaboumni prevžitkar Anton Košak z Malega Globokega, občina Ambrus, skrivaj zapustil dom. Ob 8, uri zjutraj so ga dobili nedaleč od vasi mrtvega v Krki. Bržkone je padci v reko. Z octovo osenco se je zastiui^nla dve leti stara hčerka poscstnice Ivane Murn iz občino Toplice na" Dolenjskem. Dekletce je neopazovano dobilo nekaj požirkov tega strupa. Takoj so nastopile hude bolečine v trebuhu; drugi den jo bil otrok mrtev. Volitve za deželni zbor. Mesta bodo poslance za deželni zbor volila 16, decembra. Dosedaiiji poslanec Novega mesta g, ViSnikar bo lahko dal račun za šest let, ker se za Novo mesto ni nič storilo. Vselej, kadar so volitve, obljubujojo novomeški! liberalci, da bodo poslopje za deško in dekliško judsko šolo pozidali ; pa s kvartami in domino-kauienčki še niso nikjer pozidali šolskega poslopja, torej ga tudi novomeški liberalci ne bodo. Prej bo Krka^nazaj proti Žuženherkn tekla, kakor bojo novomeški liberalci pozidali poslopje za deško injdekliško'^ljudsko [šolo. Kako sovražni so novomeški liberalci ljudski šoli, nam dokazuje to, da so odklonili peti razred na tukajšnji deški ljudski šoli. Za Sokolske slavnosti imajo liberalci'vedno dosti denarja, za ljudsko šolo nikdar. Taka je bila liberalna naprednost in bo tudi v prihodnje ostala, čo ne pride slučajno kak prevrat, ki bo novomeškim liberalcem oči^odprl za pravi najtredek in boljšo bodočnost na krščanski podlagi. Železničarjem v vednost! Vsi kuponi za pobiranje darov za zastavo „Prometne Zveze" se po sklepu slovenskih* članov ljubljanske skupine železničarjev pošljejo na glavnega blagajnika'1 Jakoba Milavec, Zalokarjova «lica št. 9 v Ljubljani. NIov, kat,;akad. tehn.Jdruštvo „Zarja" v Oradcuijo izvolilo/najI.'občnem ^zborn, 30. oktobra sledeči odbor : Predsednik : Žvokelj Dominik, jur.; podpredsednik; Sivec Ivan, fil,; tajnik: Janežič Pavel, med,; blagajnik: Čiž-man Anton, jur.; knjižničar: Drobnič Ivan, med.; gospodar; Kump Marijan, tebn.; odb. namestnik: Velkavrh'Stanko, med. Samoiimur v lioćevj II, Dno 1.1, m. se je v Kočevju z lovsko pa.ško ustrelil obče-znani lovec, trgovec in posestnik, 64 let stari Daniel Ranzinger. Se v petek je opravljal svoje posle v trgovini ter naročal potrebno za lov, ki je bil nameravan za popoldne. Zvečer jo še mirno igral svojo priljubljeno preferenco. V soboto jutro, ko je bila soproga pri sv- maši, pa je Sel v podstrešno sobo ter si z dvema streloma razbil glavo, Bil je takoj mrtev. Nekateri pravijo, da se mu je puška sama iz-prožila. Čuje se tndi, da je bil nekoliko zmešan, odkar mu je 17. septembra t. 1, zgorela pristava, vsled česar je imel mnogo nepričakovanih stroškov. Sicer pa je živel v rednih gmotnih razmerah in zapušča številno družino preskrbljeno. Zvišanje vozni« v Ameriko. Družba „Avstro-Amerikana" je zvišala voznino za potnike na palubi (pod krovom), in sicer za vožnjo iz Trsta v Kanado za 20 K in v Nowyork za 10 K. — Iz Hamburga sb poroča, da je tudi Hapag zvišala v oznino v Newyork za 10 K. Zaupniki S, L. S, pozor! Vsi naši volilci, zaupniki in agitatorji naj pazijo natančno, da se v volilske imenike kmečke skupine sprejmejo vsi občinski volilci prvoga in drugega razreda, ne glede na višino predpisanega jim davka, in če bi jib katero županstvo izpustilo, naj skrbijo volilci in naši zaupniki, da se pravočasno reklamirajo vsi naši možje, ki bi so jih izpustilo, češ, da no plačujejo 8 kron direktnega davka. Zadošča za vpis volilski imenik kmečke skupine, da plačuje občinski volilec drugega razreda tudi samo 1 vinar direktnega davka. Ogenj, V Cegelnici pri Novem mestu je 1. t. m. ob 4. uri pričela goreti hišica železniškega delavca Janeza Pelko. V tej hišici stanuje tndi Ze^ko s svojim štiriletnim sinom Franckom. Francek je dobil vžigalice in se je spravi) v šupo, kjer je naredil ogenj ^ slami. Ogenj se je tako razširil, da je v teku četrt ure bila vsa hiša v plamenu in je zgorelo vse pohištvo, pridelki, obleka in plača železniškega delavca. Skoda znaša 4000 K. Hiša je bila zavarovana pri „Vzajemni zavarovalnici" za malo vsoto. Reklamirajte ; V najkrajšem času bo večina občin razgrnila volilno imenike volil-cem na vpogled in istočasno objavila, da si lahko vsak volilec imenike pregleda in zoper nje vloži ugovore. Zaupniki in volilci, zasledujte natanko, kedaj se bo zgodilo in nemudoma preglejte, so li vsi nasi volilci vpisani ozir, ako niso liberalci morda vpisali ra^ne nevolilce. Sedaj bo čas, da storite svojo poverjeno častno nalogo, Vsacega glasu jo škoda! Slov. ljudska stranka mora sijajno zraagatil Ne obupati! Kdor si na noben način no ve pomagati, navadno poskusi svojo arečo na- zadne Se 8 srečko, in res se ta poskus marsikdaj dobro obnese, saj jo «leiic-ii karkoli posodil ali zaupal, bodisi v denarju ali na blag'u izjav^am, da nisem za nobene njegove dolarové odj^ovoren ali plačnik. Novo mesto, 27, okt. 1913. H. Dolenc, fotof^raf. Steckcnpferd-ovo lilijino mlečno milo :-: od Bergnianii & Co., Teschen a. Elbe ostane slej ko prej nedosegljivo sredstvo proti jRigam, kakor tudi neobhodno potrebno za racijo-naino gojitev koio ter nežnosti, kar aeovrgljivo doka/uje oehroj, vsak dan nam došlib zahvalnih pisem. Dobi so po 80 v komad v lekarnah, drožeri-jab, prodajalnah dišav i.t.d, Istofako se priporoča Bergmannova lilijina krema „Manora" kot čudovito sredstvo za gojenje nežaib rok; dobi se v tubah ii 7tí v povsod. 45-21-18 Vožen oglas „Slouen. Straže T Čitajte! v danaSiyih tcžavuih razmerah zamoreto oljogatoli le s srcĚko! 162-3-2 Tiinclin cnpřlin najpriiio- lui'ijnu drcinu roíljivejsa srečka, ker ima Sest žrebanj vsako leto, ker znniajo slavni dobitki vsako leto 400.000, 4(10.000 400.000, 200.000, 200.000in200.000zlatlhfrankov, ker vsaka srčika mora /adeti najmanj 40U frankov, ker je tedaj isanjo îzdau donar varno naložen kot v hranilnici, ker igra Se dolgo vrsto let in obdrii kupec po izplaSilu kupnino trajno igralno pravite broz vsacega na-daljnega vplačevanja, ker smaša mesečni obrok samo 4 kroue 75 vie, iu kor Kadobi kupoc že po vplačilu prvega obroka iz.ključuo igralno pravico. Pozor! Prihodnjo žrebaiije se vrSi 1; decembra 191,9! 1 tur.ika sroika in 1 srečka italijanskega rudočoga križa K 10 žrebanji vsako leto na mesečne obroke po sume 6 K. Po iPEbanjih izhajajo slau. poroCila o vzdignjenili številhah. Sprejmejo so tudi marjivi aotrudniki pod ugodnimi pogoji. Pojasnila dajo iu naročila sprejema m „Slovensko Stražo" g. Valentin UrbaniiĆ, Ljuiiljaua 3, 208 Leacn hrastOT most 72 m dolg, 5 m širok precej dobro ohranjen v V'avtl vasi se l)ode prodal na dražbi, dne 14, novembra t. 1. ob 11. uri predp, v pisarni ccatnega okrajueija odbora v Kandiji, Zdražiteli i"ora most v teku ene^a mesca od dtieva dražbe popolnoma odstraniti. Cena mosta je 600 K. Q^gt^j o^bor. Dva učenca se takoj sprejmeta iz poštene hiše, ki imata veselje do mesarske obrti v starosti od 14 do 18 let pri Jernej-u Fabjan-u v Novem mostu. 191-3-3 lak iiajtiolJŠi lak zii tla iz inclike^a lesa. Keit-ova bela prevlaka (glazura) za uiiiivalno mize 90 v. Keil-ova pasta za čevlje 30 v. Keil-ov lak za blatenje okvirjev -10 v. Koil-ovo le.ščilo za )i()do 90 v. Keil-ov lak za kiobuUe v različnih barvah ima vodno v /«logi tvrdka: J. Picek, Novo mesio, Črnomelj : Anton ^urc. Idrija: Val. rja])ajnc. Kanmik : 1, Petek. Koćevjo- Franz Lo,v. Kranj: Frane Dolenc, yuhljana: Lcskovec & Meden. Škofja Loka: M, ^igon. Zagorje: liih, E. MilielČiú. Radovljica: Otto Hoiimn. Mlin želi vzeti v najem ali na mero. Kdo? Pove uprav. Dolenj. Novic proti znamki 10 v. Groščina Srebrnice pri Rudolfovem oddo drva v polenih (Scheitholz) in krepelcih (Prugelholz) in nadalje druge odpadke (v debelosti do 7 cm.) (^eita: KubiĚni meter drv v iioleiiik jiostav-IjcD v Rudolfovo ali v enaki da^avi kakor mesto od gozda ležečo kraje 7 K. lirepelci kubični meter .... 5 K. odpadki (v debelosti do 7 cm), katere si pa ima kupec sam nasekati, na licu mesta v gozdu voz po -i K. Naročila sprejema 190-3-3 Oskrbništvo Srebrniče. I (Vpisana varstvena zraiiika) 203-4-1 Thomasovo žlindra 2 z ..zvEzdIno znamho". S ^ priznani ter po ceni fosforokisli gnoj za travnike, senožcti in Iflajna : : : poljo. : : : Tudi oziuiiiia, kateri se ni nič ali pa samo s hlevskim gnojem gnojilo, se vspesno pognoji s Thomasovo žlindro. Thomasova žlindra z „zvendino znamko" se prodaje le v plombiranih in z naSo vpisano varstveno znamko zaznamovanih vrečah, kot polnovredno blago z označbo vsebine. Dobiva se v vaeh po našib lepakih z zve^dino znamko zazuamovauih jirodajainah ali pa v tvornicsli za Thomasovo Žlindro ti.iii.lKlI. O0.m.3[í[). Iterlin IV- Svari se pred manj vrednim blagom! Pouti v glasovirju in na goslih prevzame bivSi učitelj (T!la.sb. Matice v Kranju Arnold Wlassak kapelnik mestne in meščanškc garde godbe v Itudolfovem. Križatijska ulica. ^('9 Kovaškega pomočniha in enega učenca sprejme takoj Leopold lîaudek, kovač v Podhosti p. Toplice. i82-a-3 Kupi ali v najem vzame se pripravna za gostilno in prodajalno, blizo kakšne župne cerkve. Ponudbe naj se po-šitjajo na upravništvo Dol. Novic. 193-2-2 Vajenca iz dobre hise takoj sprejme manufakturna trgovina Jos. Ogoreutz, Novo mesto. iso-O-4 obstoječe s treh sob v pritličju, s pritikiinami, se odda takoj stranki brez malih otrok, Poizve se pri Ani Dorgaiic v liinidiji ilev. :î7. 151-0-Î5 Oskrbništvo Ruperčvph pni Rudolfovem sprejme sekaee za izdelovanje bukovih pragov (švelarjev) v gozdu v Gorjancih, Plača 65 vinarjev v boti-ših krajih, 75 vinarjev v slabejih krajih, od vsacega [»raga, 1™ iz proste roko so proda ali 187-3-3 mlin ali posestvo raje pač posestvo brez mlina. Mlin je nov pri Golem, župnija Št. Jernej. — Več se izve pri A. Antončiču, Prapreče št. 3. Št. Jernej, Dolenjsko, Pri parni opeltarni v Zalogu (Breiteníiii] se razprodaja dobro žgana stavbena opeka KKiO komadov l'J6-3-2 : : po 24 kron : : dokloi' jo je še kaj v ziilogi. Opeiiarna se da za več let v najem ali se pa tudi proda. Vprašinija je pošiljali iia oskrbništvo graščine v Ziilogii (Hi-eitouaii). V. KiidoHovo. 93 NUISOL" od Hergmaiin & Co., Tetschen a. Elbe je in ostane slej ko prej uoJosežen, kot jironenD-tljivo naravno barvilo las in brk. Dobi BO jjlavo (blond), konstiuijove iu frac barve Btckl'miea po K 2 r)û v Ickiirníih, drožerijali in brivnirrala, 40-10-10 A 77/13 C Alojz »epicevoga posestva v Žabji vasi st. 2G obstojo-iega iz biia, 3 vrtov, njiv zs 20 mernikov posetvo in kamnoloma (posek) pri dr/.avni cesti — bo dne 25. nov, ob poln 9. url na licu mesta. Izklicna cona 11,500 K. C. kr. okrajno sodišče v Rudolfovem, odd. I,, dne 31. oktobra 1ÍÍ13. 207 Loterijske številke. GRADEC, 29. oktobra 67 73 84 8 5 TRST, 6. novembra 18 55 71 19 59 Popolnoma varno naložen denar Hranilnica in posojilnica za KandijoiniDMcD reg. zadruga z neomejeno zavezo V lastnem domu v Kandiji bprcjeuia hranilne vloge od vsacega, če je njen ud ali ne, ter obrestnje po 1-0-1Í) na loto brez odbitka rentnega tlavka, katerej^a sama iz svojega plačuje. Za hranilna vlogo kakor za vbo poBojilcično obveznosti — jamči poleg rozorvncga zaklada in doležev čez 2300 zadružnikov z vsem svojim proniožonjcm. tega so razvidi, da mnlokateri denarni zavod nudi toliko varnosti kakor kandijanska h rani Id i en. IzdojatelJ jq založnik Urban Horvat. Odj^ovorui urednik Ivan 2atar. Tisk J. Krajec nasi. 13135638